Idealnega trenutka za naložbo torej ni mogoče napovedati. Trenutek, ki pomeni najugodnejšo priložnost za finančno naložbo, določajo osebne želje in zahteve posameznega vlagatelja. Zato je trenutek vstopa zelo individualen.

V vsakem primeru je to vprašanje pomembno le ta tiste vlagatelje, ki verjamejo, da lahko s časovnim taktiziranjem premagajo trg in tako dosežejo višje donose. Veliko število upravljavcev skladov, upravljavcev premoženja, institucionalnih vlagateljev in špekulantov tej nalogi ni bilo kos. Tudi znanost še ni uspela dokazati, da obstaja najboljše možno naložbeno obdobje. Kljub temu pa je čas zelo pomemben dejavnik pri vlaganju denarja.

Kako naj vlagatelji investirajo?
Odločilen dejavnik za uspeh naložbe je predvsem trajanje naložbe. Zato je za začetnike in predvsem mlade vlagatelje priporočljivo, da se čimprej srečajo s temo denarne naložbe, saj bodo tako storili velik korak v smeri zagotavljanja lastne finančne stabilnosti. Razen časovnega horizonta, so pri naložbah v delniške trge, ki so nagnjeni k nihanju, izrednega pomena potrpežljivost in vztrajnost vlagateljev. Kratkoročna tržna nihanja so v daljšem časovnem obdobju praktično nepomembna, zato je možno na kapitalskih trgih dosegati visoke donose. Vendar to velja le, če vlagatelj v primeru slabih novic ali krize, ne izgubi živcev in prodaja svoje premoženje v najslabšem možnem trenutku. To je glavna napaka večine vlagateljev, ki panično odreagirajo na tržna nihanja.

Kratkoročne ali dolgoročne naložbe?
Ta odločitev bi se morala osredotočiti predvsem na to, kdaj bo vlagatelj naložena sredstva potreboval? Od tega je tudi odvisno, kakšne vrste naložbo bo izbral. Kratkoročne naložbe morajo načeloma zagotavljati tudi večjo varnost, zato je tudi pričakovana donosnost nekoliko nižja. Dolgoročne kapitalske naložbe so zelo primerne kot varčevanje za pokojnino. Zelo smiselno je, da si sestavite svoj varčevalni načrt, kjer boste redno odvajali del mesečnega prihodka za varčevanje. Ob tem se vprašanje najboljšega trenutka za začetek vlaganja niti ne postavlja. Prej ko vlagatelj začne varčevati, več kapitala bo imel v prihodnosti na razpolago. Že starši lahko svojim otrokom postavijo temelje za začetek izgradnje njihovega premoženja, otroci pa nato z zastavljenimi varčevalnimi načrti le nadaljujejo. Z varčevalnimi načrti pa vlagatelji veliko pridobijo tudi z učinkom obrestno – obrestnega računa, kar z leti prinaša večjo donosnost.

Kam naj vlagajo svoj denar začetniki?
Začetniki bi morali dati prednost široko razpršenim naložbam, kot so naložbe v globalne vzajemne sklade. S tem namesto posamezne delnice, vlagatelji pridobijo celo košarico delnic, s čimer se zmanjša tveganost naložbe. Porazdelitev kapitala med različnimi naložbenimi razredi in vrstami naložb, je ključnega pomena v primeru padca tečajev. Predvsem za mlade varčevalce so zelo privlačni varčevalni načrti, ki so stroškovno zelo ugodni in pri katerih redno, mesečno odvajate poljuben znesek v košarico vzajemnih skladov.

Začnite varčevati zgodaj
Nihče ne more predvideti idealnega časa za naložbo. Vlagatelji, ki želijo doseči čimbolj optimalen rezultat, morajo začeti varčevati dovolj zgodaj, se držati svoje strategije in imeti čimbolj razpršene naložbe z vidika tveganja. Veliko bolj pomembna je razpršenost naložb in redno vlaganje, kot pa neuspešno iskanje najboljšega časa za vlaganje.

 

 

 

 

Ko se odločimo za varčevanje v vzajemnih skladih, za vlaganje na delniške (finančne) trge, se pogosto, ko vrednosti na trgih začnejo padati in se zato znižuje tudi naša privarčevana vsota, sprašujemo, kaj narediti. Številni padci na delniških trgih v zadnjem desetletju, vključno z zlomom borze leta 2008, so pogosto in za večino le bled spomin. Seveda lahko padce na borzah spremljamo vsakič, ko svet zajame panika. Pretekle izkušnje kažejo, da so negativni vplivi na gospodarstvo relativno kratkoročni, praviloma jim sledi obdobje daljšega okrevanja. Naj povemo, da na koncu prav vlagatelji, ki se na vmesne nihajnosti ne odzivajo in ostanejo v zanje primerno izbranih naložbah, pridejo iz »nočne more« povečini zmagovalci. Nihajnosti na delniških trgih in hkrati gospodarski upadi ne bodo nikoli povsem izginili – kot kaže sedaj pandemija COVID-19, se lahko nihajnost, volatilnost oziroma upad trga zgodi hitro in nepričakovano. Toda nikoli ne obupajte in ne dovolite, da se zaradi čustev, kot sta strah in tesnoba, odločite za prodajo svojih naložb, ko trgi začno padati.

Zakaj svojih naložb v takšnih trenutkih ne prodajamo? Predvsem zato, ker nas zgodovina uči, da po vsakem padcu delniških trgov, ne glede na to, kako močni popravki trga so, vlagatelji v večini izterjajo izgube in trgi se začno stabilizirati ter dolgoročno spet beležijo pozitivno rast. Padci vrednosti na borzah so se vedno dogajali, se dogajajo in zagotovo se bodo tudi v prihodnosti. Pri tem se je pomembno spomniti, da vsakemu padcu sledita vzpon in rast. Takšne priložnosti, da vlagatelji obdržijo svoje naložbe ali da celo povečajo delniške naložbe (sklade) v času, ko tržne cene padejo in postanejo ugodnejše, se izgubijo pri vlagateljih, ki v času padanja trga panično prodajo svoje naložbe (sklade) v upanju, da bodo zmanjšali izgube in tako v denarju čakajo na »boljše čase«.

Naj vam pojasnim tri trdne in dobre razloge, zakaj svoji naložb (skladov) ne prodamo, ko trgi padajo.

Upadu (recesiji) sledi rast (ekspanzija). Visoka volatilnost (nihajnost) na delniških trgih je ena največjih groženj pri vlaganju tudi v vzajemne sklade. Zaradi visoke nihajnosti tečajev se lahko zgodi, da marsikaterega vlagatelja zagrabi panika in podleže pritisku gospoda trga ter svoje naložbe (sklade) proda v napačnem trenutku. Razumljivo je, da lahko vlagatelje pogosto premaga njihov čut za “odpor do izgube”, saj so prepričani, da če ne prodajo, izgubijo več denarja. Vendar je padec vrednosti pogosto le začasen. Govorimo o nerealizirani izgubi na papirju. Slej ko prej bodo trgi ponovno začeli rasti. Po drugi strani pa, če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral izgubo. Številni vlagatelji so uspeli spoznati, da je kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg, in se ne umakniti iz njega, vredno »sedeti in čakati«, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti. Raziskave ameriškega delniškega trga so pokazale, da obdobje medvedjega trenda (obdobje padanja tečajev) povprečno traja manj kot petino povprečnega bikovskega trenda (obdobje rasti tečajev). Medtem ko povprečni upad (padec) medvedjega trga znaša 28 %, pa povprečni dobiček (rast) bikovega trga znaša več kot 128 %. Pomembno si je zapomniti, da je medvedji trg (obdobje padanja tečajev) le začasen. Naslednji bikov trg bo izničil pretekle izgube in še povečal dobiček zadnjega bikovskega trga. Tako pridemo do zaključka, da večje tveganje za vlagatelje ni naslednji 28-odstotni padec trga, temveč oportunitetna izguba naslednjega 128-odstotnega dobička na trgu. In čeprav preteklost ne more napovedati prihodnosti, ter pretekli donosi niso zagotovilo prihodnjim, nam mora biti nekaj gotovo, kar gre dol (pade), gre na koncu spet gre gor (raste).

Trga ne morete pravilno napovedati, lahko le taktizirate. Strategija odločanja o nakupu ali prodaji finančnih naložb (skladov) s poskusom predvidevanja prihodnjih gibanj tržnih cen, je lahko izjemno težka. Vlagatelji, ki se ukvarjajo s t. i. taktiziranjem, lahko pogosto zamudijo nekaj najboljših dni na trgu. Empirične raziskave dokazujejo, da se šest od desetih najboljših dni na trgu zgodi v obdobju dveh tednov znotraj desetih najhujših borznih dni. Kot rezultat, namesto, da bi prodajali svoje naložbe, ko trgi padajo, zakaj ne bi poskusili z nakupom dodatnih delniških naložb (skladov). Če kupujete delnice, delniške sklade, tudi ko njihove tržne cene padajo, lahko dosežete ugodnejše povprečje nakupnih vrednosti in tako gradite svoj portfelj z ugodnejšimi tržnimi cenami saj vstopate na trg, ko so cene nižje.

Prodaja naložb (skladov) ni del dolgoročnega načrta. Za dolgoročnega vlagatelja, to je nekdo z 10 ali z 20 letnim časovnim horizontom plemenitenja svojih naložb, zlom borze leta 2008 ali upad trga po referendumu o brexitu leta 2016 ter vsi vmesni padci na trgu, bodo verjetno imeli manjši učinek na dolgoročno uspešnost (donos) njegovega portfelja v primerjavi z nekom, ki v času padanja trga panično prodaja in potem ponovno kupuje, ko trg večino svoje rasti že ustvari nazaj. Za dolgoročnega vlagatelja morajo torej biti pomembni lastni naložbeni cilji in dobra naložbena strategija, ki temelji na dobro razpršenem portfelju, ki vključuje mešanico naložbenih razredov (delnice, obveznice, denar, nepremičnine, plemenite kovine ter ostalo), in s tem uravnoteži tudi nihajnost vseh svojih naložb. Razdelitev naložb med različne razrede sredstev je torej ključna strategija za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička, ki pa ne vključuje vmesnih panični prodaj naložb (skladov) zaradi vmesnih obdobij povečane nihajnosti. Če ste dosledni pri svoji dolgoročni naložbeni strategiji, ne smete dovoliti, da bi vam čustva, kot sta strah in pohlep, spremenila vaše ravnanje.

 

 

 

Z depoziti na bankah ljudje krčijo svoje premoženje in za večje zneske že plačujejo negativne obresti. Poleg tega pa imamo tudi inflacijo, zaradi katere denar izgublja svojo vrednost. To so dovolj dobri razlogi, da daste priložnost delnicam.

Z delnicami do pravilne strategije
V preteklih desetletjih je bil povprečen letni donos na delniških trgih med 8 in 9 odstotkov. Seveda je v letu korone, vse videti nekoliko drugače. Toda svetovne borze so si kljub krizi že opomogle. Vlagatelji s pravo strategijo pa so mirno prestali vsa nihanja na borznih trgih.

Naložbe v vzajemne sklade
Si želite tudi imeti dobiček na borzi, vendar se vam zdi, da, ker imate premalo finančnega znanja, nalogi ne boste kos? Nič zato, ni se vam potrebno ukvarjati z izbiro posamezne delnice.

Dobra izbira za začetnike so vsekakor naložbe v globalne vzajemne sklade, ki delujejo kot nekakšna košarica delnic. S tem, ko vlagate denar v vzajemne sklade, pridobite del te košarice delnic in žanjete pridobljene donose teh delnic v vzajemnem skladu. Že za 30 eur na mesec lahko pridobite del te mešanice delnic in tako z majhnimi zneski vlagate v celotno svetovno gospodarstvo. S tem je vaše tveganje močno razpršeno prav tako pa se izognete izbiri napačne posamezne delnice. Skupina upraviteljev bo budno bdela nad vašim premoženjem in s svojim strokovnim znanjem skrbela, da bo vaše premoženje dobro oplemeniteno.

Kako izbrati pravi sklad zame?
Preden začnete investirati, razmislite o tveganju, ki ste ga pripravljeni in sposobni prevzeti z naložbo. V osnovi drži, da gre večji pričakovani potencialni donos, z roko v roki, z večjim tveganjem. Če ste začetnik, je bolje, da izberete sklad z nekoliko nižjim tveganjem. Nižje tveganje pomeni tudi manjše nihanje cen delnic v primerjavi z višjim tveganjem, kjer lahko cene močno nihajo. Veliko vlagateljev premami pričakovani višji donos in ob večjih padcih na delniških trgih niso kos nastali situaciji. V paniki nato sprejemajo napačne odločitve, ki vodijo v izgubo.

Primerna izbira za začetnike je zagotovo globalni delniški sklad, ki sledi svetovnim borznim indeksom. S tem bo vaše premoženje maksimalno razpršeno, tveganje pa bistveno zmanjšano.

Kot vedno na delniških trgih, velja tudi za delniške sklade: dlje kot vlagate svoj denar, manjše je tveganje za izgubo. Na dolgi rok se kratkoročna nihanja tečajev medsebojno uravnotežijo. Strokovnjaki zato priporočajo, da varčevalci vlagajo svoj denar vsaj 10 let ali celo dlje. Nalagajte torej denar, ki ga kratkoročno ne potrebujete, ostalo lahko pustite na depozitu.

Kdor ne stori ničesar – izgublja
Torej, če želite, da bo vaše premoženje donosno naloženo, boste morali nekaj storiti z vašim prihranki na banki. Sicer, tako rekoč, mečete denar skozi okno. Če veste, koliko denarja vam mesečno ostaja viška, koliko tveganja lahko prevzamete s posamezno naložbo in ko spoznate možnosti naložb v vzajemne sklade, potem pogumno naprej. Brez vstopa na delniške trge, boste v prihodnosti veliko zamudili in tako ali drugače izgubljali na vrednosti svojega premoženja.

 

 

 

Danes tudi naložba v depozit za pet let nekako nosi »garantirane« oportunitetne izgube v višini dobrih 10 odstotkov (cilj inflacije Evropske centralne banke (ECB) je dva odstotka letno in nekaj stroškov opravnin ter ležarin). Če istih deset odstotkov potencialne izgube uporabimo pri oblikovanju naložbenega portfelja, že lahko dobimo dobro razpršen naložbeni portfelj z bistveno višjim pričakovanim donosom. Znanstveno je dokazano, da se ljudje raje odločamo za jasno izgubo kot za nejasen dobiček. Prav tako se varčevanje sicer povečuje, a kaj ko gre večina varčevanja v prej omenjeni najmanj donosen naložbeni razred, v depozite. In kot upravitelj rad omeni. »Namesto da bi se naš kapital plemenitil, kopni kot sneg spomladi«. Kaj lahko v takšnem primeru naredimo?

Nenehno govorim o možnostih in o pravilih investiranja ali varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni sklad je premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji in vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. In prav razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od razmer na kapitalskem trgu.

Vsaj delno razumevanje kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primerno izbiro skladov. Veliko prednost vzajemnih skladov predstavlja tudi možnost, da vam lahko že manjši mesečni zneski, na primer od 30 do 50 EUR, ki jih počasi in preudarno iz meseca v mesec skozi obdobje varčevanja investirate in vlagate v vzajemne sklade, na koncu prinesejo nagrado – primerno privarčevani znesek, ki pa vam ohranja ali celo poveča kupno moč.

Metoda povprečnega stroška

Z mesečnim načinom varčevanja v vzajemne sklade uvedete metodo povprečnega stroška. To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek. Če so se točke sklada vmes pocenile, jih boste za enak znesek kupili več, če so se podražile, pa manj. Matematično tak pristop pomeni “vračanje k povprečju”, torej pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje.

Metoda povprečnega stroška je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti, v kateri se zaradi pandemije nahajamo sedaj. Hkrati vlagatelju prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabil za čakanje na t. i. “pravi trenutek” za vstop v naložbo. Vaši redni manjši prispevki tudi zagotavljajo, da se na primer pred možnim ponovnim obdobjem recesije na trgu ne naloži relativno velik začetni znesek, s čimer se zmanjša vaše tveganje, in tudi tveganje napačnega vstopa na trg.

Ob takšni obliki varčevanja in investiranja je zelo pomembno, da se osredotočite na prihodnost in ste potrpežljivi. To pomeni, da »igrate igro« na dolgi rok, na vsaj 10 ali več let. Pomanjkanje takojšnjih velikih dobičkov ni znak napačne odločitve pri izbiri takšnega načina varčevanj. Pomembno je vedeti, da bo investicija v sklade v določenem krajšem obdobju nihala med dobičkom in izgubo. Pogosto se zgodi, da vrednost naložbe najprej pade, preden začne rasti. To je »naraven proces« varčevanja ali investiranja, ki je kot rečeno tek na dolge proge.

Na svoje premoženje morate gledati celovito

Metoda povprečnega stroška na trgu je preizkušena in prava strategija za plemenitenje na dolgi rok. V številnih študijah so ugotovili, da ljudje, ki investirajo in varčujejo z metodo povprečnega stroška in ostanejo v izbrani naložbi, ne glede na razmere na trgu, dosežejo veliko boljši končni rezultat kot tisti, ki poskušajo borzno časovno kalkulirati, ki enkrat letno investirajo določen pavšalni znesek ali tisti, ki se raje izognejo takšnim oblikam naložb ter z zmotnim upanjem o primernem načinu varčevanja vztrajajo v denarju (depozitu). Na svoje premoženje morate gledati celovito, torej da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti tudi delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni horizont, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

 

 

 

Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno, pa tudi, ali je to pred dopustom, preverite, če vaš portfelj še ustreza vašim naložbenim ciljem in ga po potrebi prilagodite.

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni.

Počitnice – priložnost za razmislek o ustrezni sestavi naložb. Počitnice so čas, ko lahko razmislimo o naložbeni strategiji in preverimo, ali naše posamezne naložbe še ustrezajo naložbenim ciljem in stopnji tveganja, ki jo s posamezno naložbo prevzemamo nase. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja: Kakšen tip vlagatelja sem in kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov? S tem boste določili kolikšno donosnost lahko pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti. Priporočam, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije.

Razpršite svoje naložbe
Če želite med vašo odsotnostjo zmanjšati tveganje izgube, lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjšate vpliv nepričakovanih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Tveganje lahko tudi močno zmanjšate z izbiro globalnega vzajemnega sklada, kjer pridobite celo košarico delnic in s tem močno zmanjšate tveganje izbire napačnega vrednostnega papirja. Srednjeročno lahko torej, s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice), dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z ustrezno razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.
Vlagatelji, ki imajo na razpolago daljši časovni horizont, nimajo tolikšne potrebe po ukrepanju oziroma prilagajanju portfelja, zato jih tudi med odsotnostjo v počitnicah ne bi smelo skrbeti za svoje naložbe.

In nasvet za bližnjo prihodnost?
Trenutno, v času, ko korona kriza nepredvidljivo pustoši po borznih trgih, ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem, lahko mirno uživate tudi na počitnicah.
Zato svetujemo: sprostite se, odklopite se od vsakodnevnih delavnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – na plaži nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na počitnicah, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas zase. Pa lep dopust vam želim!