Večina vlagateljev ne prihaja iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.

Če želite postati uspešen in zadovoljen varčevalec, potrebujete torej dober varčevalni  načrt.

Imejte varčevalni načrt

Ustrezen varčevalni načrt, ki nas bo pripeljal do zastavljenih ciljev, si lahko ustvarimo z varčevanjem v vzajemnih skladih, ki nam nudijo maksimalno razpršenost premoženja.

Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev. In kar je najpomembnejše – varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd.

Varčevalni načrt je dokaj preprosto nastaviti, izberemo primerne sklade in določimo mesečni znesek, ki ga bomo redno investirali v vzajemne sklade. Odvisno od gibanja cen, varčevalec kupuje različne deleže v skladih. Če se cene posameznih investicijskih skladov zvišajo, bo dobil za svoj znesek manj enot premoženja in če se znižajo, več enot premoženja. Skozi leta varčevanja se bo tako oblikoval povprečni tečaj. Z mesečnim varčevanjem torej zmanjšamo tveganje napačnega vstopa na kapitalske trge.

Varčevalni načrt v vzajemnih skladih je zelo prilagodljiv in pregleden. Mesečne zneske lahko kadarkoli zvišate ali znižate. Možne so tudi časovne prekinitve. Prav tako si lahko v vsakem trenutku izplačate del ali celoto privarčevanega zneska. Torej, pri varčevalnem načrtu tudi ni časovne vezave.

Na ta način je možno tudi z varčevalnim načrtom dosegati nadpovprečne donose. Z majhnimi mesečnimi zneski, se skozi leta oblikuje lepo premoženje.

Pravilno razumevanje tveganja v vzajemnih skladih

Čeprav so padci tečajev pozitivni za varčevalce v  varčevalnih paketih (ker kupujejo dobre naložbe po ugodnih cenah), je vseeno potrebno pravilno razumeti tveganje, ki ga prinašajo naložbe v vzajemne sklade. Le tako bo lahko varčevalec mirno spal tudi, ko bodo razmere na trgih zelo volatilne.

Zelo pomembno pri naložbah v investicijske sklade je, da varčevalni načrt že ob sklenitvi vključuje daljši časovni horizont, torej se načrtuje za več let in če je mogoče, da se ga ohrani do konca načrtovanega obdobja.  Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas vaš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

Tudi izbira skladov mora ustrezati lastnim naložbenim ciljem in lastnim nagnjenjem k tveganju

Pri sestavi ustreznega varčevalnega načrta vam svetujem, da se oglasite pri finančnem svetovalcu, s katerim boste sodelovali pri razvoju lastne naložbene strategije. Tudi, če že imate sredstva v skladih, vam jih svetovalec pomaga optimizirati, glede na razmere na trgu, vaše želje in cilje. Le s takšnim individualnim pristopom in portfeljem, ki bo popolnoma prilagojen le vam, boste uspešno prešli skozi vsako krizo.

 

 

 

 

 

Tekom vsakega leta držanja izbranih naložb, se tržna vrednost posamezne naložbe ali vrednostnega papirja v portfelju spreminja, kar pomeni, da se ustvarjajo različni donosi in to povzroči spremembo uteži pri izbranih naložbah v vlagateljevem portfelju. Ker so se skozi čas deleži posameznih naložb spremenili pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj, kar posamezniku omogoča, da ohranja svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila določena že na začetku.

Ponovno uravnoteženje portfelja torej ni nič drugega kot redno vzdrževanje vaših naložb, kot je recimo vaš obisk pri zdravniku ali menjava olja v avtomobilu. Ponovno uravnoteženje pomeni prodajo na primer nekaterih delnic in nakup nekaterih obveznic ali obratno na način, da se deleži naložb oziroma njihova izpostavljenost v vašem portfelju večino časa ujema z ravnjo donosov, ki jih poskušate doseči, in količino tveganja, ki ga želite prevzeti. In čeprav ponovno uravnoteženje vključuje nakup in prodajo, je še vedno del dolgoročne naložbene strategije – tiste vrste, ki je dolgoročno najboljša. Pri izbiri primerne strategije za ponovno uravnoteženje ni optimalne frekvence, torej kdaj in kako. Pri prilagajanju želite predvsem zmanjšati izpostavljenost tistih naložb, katerih utež se je povečala nad določeno mejo. Disciplina ponovnega uravnoteženja ima možnost, da prepreči panične poteze in poveča vlagateljeve dolgoročne donose.

Ponovno uravnoteženje vašega portfelja je edini način, da ostanete na pravi poti, glede na v začetku določeni ciljni dodelitvi naložbenih razredov. Recimo, da je vaš portfelj sestavljen iz 80 % delnic ali delniških skladov in 20 % obveznic ali obvezniških skladov. Vaše ciljno razmerje je odstotek, ki ga želite imeti v posamezni naložbi z namenom, da ste zadovoljni s tem, koliko tveganja lahko prevzemate, in ste na dobri poti, da vaš portfelj zasluži donos, ki ga potrebujete za izpolnitev svojih ciljev, kot je recimo možnost upokojitve. Več delnic ali delniških skladov kot imate, več tveganja prevzemate, saj bo vaš portfelj bolj nestanoviten in njegova vrednost se bo spreminjala v skladu z nihanji na trgih. Kljub temu so delnice na dolgi rok precej boljše od obveznic. Tudi zato se veliko vlagateljev pri doseganju svojih ciljev zanaša bolj na delnice kot na obveznice. Obveznice so tisti naložbeni razred, ki v vašem portfelju prispeva k manjšemu tveganju oziroma nihajnju celotnega portfelja. Ko je borza uspešna, se bo delež vrednosti vašega portfelja, ki ga predstavljajo delnice, povečal, saj se poveča vrednost vaših delniških naložb. Če na primer začnete z 80% dodelitvijo delnicam in se ta poveča na 85 % pomeni, da bo vaš portfelj bolj tvegani kot ste določili v začetku. Rešitev? Prodajte 5% svojih delnic in z denarjem kupite obveznice. To je primer ponovnega uravnoteženja.

Kako pogosto bi morali portfelj ponovno uravnotežiti? Odločate se lahko v skladu z določenim časovnim okvirjem, na primer enkrat letno ob koncu leta. Primernejša odločitev verjetno je, ko vaše razmerje med naložbenimi razredi odstopa od prvotnega, torej se izpostavljenost do posameznih naložb spremeni za določen odstotek, na primer 5 %, 10 % ali več odstotkov. Kot tretja možnost za odločitev o ponovnem uravnoteženju bo, ko se vaše življenjske razmere spremenijo na način, da vplivajo na vašo toleranco do tveganja.

 

 

 

 

 

Ta strategija vključuje posedovanje različnih sredstev, kot so obveznice, delnice, vzajemni skladi in skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF) ter druge naložbe. Posamezniki, ki se odločijo za dolgoročen pristop, ta od njih zahteva disciplino in potrpežljivost. To je tudi zato, ker morajo biti, medtem ko čakajo na višje nagrade v obliki donosov, sposobni prevzeti določeno mero tveganja. Vlaganje v delnice ter ostale delniške naložbe ter njihovo imetje, je eden najboljših načinov za dolgoročno večanje vloženega premoženja. Samo za primer vzemimo ameriški delniški indeks S&P500 (indeks vsebuje 500 najboljših ameriških podjetij), je imel od leta 1975 do leta 2022 izgube le v 11 od 47 let, kar dokazuje, da borza veliko pogosteje ustvarja pozitivne donose kot negativne.

Dolgoročna naložba se v večini primerov izkaže kot uspešnejša strategija od strategije časovnega taktiziranja, ko vlagatelji skušajo premagovati trg. Prav tako tudi čustveno trgovanje v večini primerov ovira donose vlagateljev oziroma prispeva k ustvarjanju podpovprečnih donosov.

Osnovne naložbe delimo na različne naložbene razrede kot so npr. delnice, obveznice ali denar. Obveznice in instrumenti denarnega trga so naložbeni razred, ki prinaša že vnaprej znani donos. Delnice, ki so ena izmed najpogostejših naložbenih možnosti, pa vam omogočajo, da postanete delničar uspešnega podjetja. Naložbeni razred sredstev, ki je za vas najbolj primeren, je odvisen od več dejavnikov, vključno z vašo starostjo, profilom tveganja in toleranco, naložbenimi cilji ter zneskom kapitala, ki ga imate. Kateri naložbeni razredi sredstev so najboljši za dolgoročne vlagatelje? Če pogledamo za nekaj desetletij v preteklost, na ameriški kapitalski trg, ugotovimo donosnosti različnih naložbenih razredov sredstev, delnice na splošno pa presegajo skoraj vse druge naložbene razrede. Ameriški indeks S&P 500 je med letoma 1928 in 2021 v povprečju dosegel 9,82-odstotni letni donos. Dosežen donos je tako ugodnejši v primerjavi s 3,33-odstotnim donosom trimesečnih zakladnih menic (T-bills) in 5,11-odstotnim donosom 10-letnih ameriških državnih obveznic.

Delniške naložbe veljajo za dolgoročne naložbe. To je delno tudi zato, ker ni neobičajno, da vrednost delnic v krajšem časovnem obdobju zaniha navzdol tudi med 10 % do 20 % ali več. V daljšem časovnem obdobju imajo vlagatelji zato priložnost prebroditi nekatere od teh vzponov in padcev z namenom, da ustvarijo boljši dolgoročni donos. Če se ponovno vrnemo v preteklost in pogledamo donose ameriškega delniškega trga od leta 1920 naprej, lahko vidimo, da so vlagatelji, ki so vlagali v indeks S&P 500, v 20-letnem časovnem obdobju, le redkokdaj izgubili denar. Res da pretekli rezultati niso zagotovilo prihodnjih donosov, vendar podatki kažejo na to, da dolgoročno vlaganje v delnice na splošno daje pozitivne rezultate, če jim le damo dovolj časa in ta čas ni špekuliranje na kratek rok, ampak odločitev za vlaganje za obdobje vsaj 10 let s primerno naložbeno strategijo.

Zanimivo opažanje pri vlagateljih, ki se odločajo za vlaganje v vzajemne sklade je, da velikokrat niso tako mirni in racionalni kot v začetni fazi trdijo da so. Pravzaprav je ena od neločljivih napak v vedenju vlagateljev, težnja po čustvenosti. Številni posamezniki trdijo, da so dolgoročni vlagatelji dokler vrednosti na borzah ne začnejo padati. Takrat se veliko vlagateljev odloči za prodajo svojih naložb z namenom, da zavarujejo svoj vložek pred dodatnimi izgubami. Mnogim vlagateljem tako ne uspe ostati v delnicah, ko ponovno pride do odboja na borzah. Pravzaprav se največkrat vrnejo šele, ko je večina dobičkov že doseženih. Ta vrsta vedenja vlagateljev, ko kupujejo visoko in prodajajo nizko, največkrat ohromi njihove donose.

lede na Dalbarjevo kvantitativno analizo vedenja vlagateljev, gre za ameriško podjetje, ki letno izdaja poročilo o obnašanju vlagateljev, je imel delniški indeks S&P 500 v 20-letnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2019, povprečni letni donos nekaj več kot 6 %. V istem časovnem obdobju je povprečni vlagatelj dosegel povprečni letni donos približno 2,5 %. Obstaja nekaj razlogov, zakaj se to zgodi: pretirano reagirajo na novice – dobre ali slabe – brez predhodne analize. Skušajo nadoknaditi zamujeno, ko slišijo, kako so znanci ali prijatelji visoko zaslužili na borzi. Prepustijo čustvom odločitve o svojih varčevalnih navadah. Tudi empirični podatki govorijo o škodljivem obnašanju vlagateljev. Kljub priporočilom, da so delniški skladi primerni za dolgoročno varčevanje, je povprečno obdobje, ki jih vlagatelj preživi v delniškem skladu, med tremi do štirimi leti. S tem si vlagatelj naredi ogromno finančno škodo, saj vstopi in izstopi ob najbolj nepravem trenutku.
Pomembno si je torej zapomniti, da so »motnje« oziroma nihajnosti na delniških trgih pogosto kratkotrajne in da se (tveganja) oziroma dogajanja zelo verjetno ponovno obrnejo v pozitivno smer. Vlagatelji, ki borzi posvečajo preveč pozornosti največkrat zmanjšajo svoje možnosti za uspeh prav zaradi taktiziranja v upanju, da si zmanjšajo tveganja ali da želijo nadvladati trg. Že preprosta dolgoročna strategija kupi in zadrži bi v enakem obdobju prinesla veliko boljše rezultate.

 

 

 

 

 

Varčevanje pomeni da denar, ki ga prejemamo, del teh sredstev, varno hranimo na način, da nam je na voljo, ko ga potrebujemo. Tak način varčevanja ima majhno tveganje izgube nominalne vrednosti. Do privarčevanega denarja lahko kadarkoli dostopamo in največkrat varčujemo v bančnih depozitih, na varčevalnih bančnih računih ali v gotovini. Varčujete lahko iz različnih razlogov, kot je nakup novega pripomočka, odhod na počitnice ali pa imate varčevalni račun za nujne primere oziroma za nepričakovane stroške.

Investiranje na drugi strani pomeni nakup sredstev, kot so na primer delnice, vzajemni skladi, nepremičnine, zlato, umetnine ter drugo, z namenom povečanja vrednosti premoženja v prihodnosti in s seboj prinaša tudi daljši časovni horizont vlaganja, kot je recimo investiranje za namen šolanja otrok ali za namen pokojnine. Investiranje s seboj prinaša tudi določeno tveganje, a seveda tudi potencial za višje donose.

Če opredelimo tudi časovni vidik, je varčevanje predvsem odličen način za doseganje kratkoročnih finančnih ciljev in pripravo na nepričakovane situacije, kot so popravilo avtomobila ali računi za zdravstvene storitve. Z rednim dajanjem denarja na stran lahko ustvarite rezervo, ki vam bo pomagala prebroditi težke čase. Prihranki so na splošno nizko tvegani, kar pomeni, da je vaš denar varen, vendar pa so tudi prejete obrestne mere nizke. Za kratkoročno obdobje se šteje čas približno enega leta ali manj. Varčevanje ima številne prednosti, kot so zagotavljanje finančne varnosti za nepričakovane dogodke, likvidnost za prihodnje nakupe in drugi kratkoročni cilji. Treba pa je upoštevati tudi nekatere pomanjkljivosti, kot je izguba potencialnih višjih donosov iz bolj tveganih naložb ter izguba kupne moči prihrankov zaradi obdobij naraščajoče inflacije. Čeprav je varčevanje ključni del vsakega finančnega načrta je bistveno, da ga kombinirate z drugimi oblikami naložb, kot so vlaganja v vzajemne sklade, pokojninske sklade ali v naložbe na borzi (delnice), da dosežete uravnotežen pristop k finančnemu načrtovanju.

Investiranje oziroma vlaganje je način, kako sčasoma povečati svoj denar, tako da ga vložite v različne finančne instrumente, kot so delnice, obveznice in vzajemni skladi. V nasprotju z varčevanjem vlaganje vključuje prevzemanje določenega tveganja, vendar vam naložbe dajejo možnost, da dolgoročno zaslužite višje donose. Investiranje oziroma vlaganje je način za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot je varčevanje za fakulteto, predplačilo za hišo ali upokojitev. Ker vlaganje vključuje prevzemanje določenega tveganja je bistveno, da izberete naložbe, ki so v skladu z vašimi cilji, toleranco do tveganja in izbranim časovnim horizontom. Na splošno velja, da dlje kot lahko vlagate, več tveganja lahko prevzamete, saj imate več časa, da preživite vzpone in padce (nihanja) na borzi.

Recimo, da želite vlagati v podjetje, kot je Apple. Z nakupom njegovih delnic ste lastnik majhnega deleža podjetja in lahko izkoristite njegovo rast in dobiček. Če bo Apple deloval dobro, se lahko vrednost njegovih delnic sčasoma poveča, kar vam bo omogočilo, da jih prodate z dobičkom. Ena pomembna stvar, ki si je treba zapomniti, je, da vlaganje ni zagotovilo in vedno obstaja tveganje izgube denarja. Na primer, če bi Apple bankrotiral, bi bila vaša naložba skoraj brez vrednosti. Zato je bistvenega pomena, da razpršite svoj portfelj z vlaganjem v različna podjetja in panoge z razlogom, da zmanjšate tveganje. Ena izmed bolj razširjenih in vlagateljem prijaznih oblik investiranja je investiranje v vzajemnih skladih. Gre za zelo enostavno in pregledno obliko vlaganja, ki vlagatelju omogoča prihranek časa in energije. Vlagatelju ni treba storiti nič drugega, kot preudarno izbrati ustrezen vzajemni sklad, izpolniti in izročiti pristopno izjavo k pravilom upravljanja vzajemnega sklada ter na račun vzajemnega sklada nakazati denarna sredstva. Za vse drugo poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj. Vlagatelju tudi ni treba odpirati trgovalnega računa pri borznoposredniški hiši. Z naložbo v vzajemni sklad prihranite del časa, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnosti pa prepustite izbrani družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Varčevanje je običajno bolj smiselno od investiranja, če boste privarčevani denar potrebovali v roku manj kot 5 let. V preostalih primerih predstavlja denar na bančnem računu oziroma v nogavici izgubljeno priložnost za donose, ki bi jih lahko iztržili z investiranjem v za vas najbolj primerne naložbe.  Pri tem je bistvenega pomena, da izberemo pravo kombinacijo naložb glede na svoje cilje, življenjsko obdobje, nagnjenost k tveganju in finančno stanje.