Tveganje –  kaj pomeni pri vlaganju, kako ga izmeriti in upravljati

 

 

Tako je prvo in zelo pomembno dejstvo pri odločanju za vlaganje in investiranje na kapitalski trg sprejemanje tveganja. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z vlagatelji sprejemanje tveganja ni samoumevno, ampak je treba tveganje najprej razumeti in ga skozi celotno obdobje plemenitenja tudi sprejeti. Tveganje je v finančnem smislu opredeljeno kot možnost, da se izid ali dejanski dobiček naložbe razlikuje od pričakovanega izida ali donosa. Tveganje vključuje možnost izgube dela ali celotne naložbe. Prisotno je pri vseh naložbenih aktivnostih in je druga plat zaslužka. Na splošno velja, da bolj tvegane naložbe prinesejo več zaslužka, če se izkažejo za pravilne. Tveganje pa je mogoče obvladovati, vendar ga je treba pravilno opredeliti.

Poleg pričakovane donosnosti mora vlagatelja zanimati tudi tveganje. Za mero tveganja se v sodobni finančni teoriji uporabljata varianca in standardni odklon donosnosti. Standardni odklon je merilo nestanovitnosti cen naložb v primerjavi z njihovimi preteklimi povprečji v danem časovnem okviru. Tveganje, ki je torej merjeno s standardnim odklonom, se z daljšim obdobjem držanja naložbe zmanjšuje. Tako spoznamo, da se z daljšim obdobjem varčevanja verjetnost pozitivnih donosov povečuje, in po 10 letih držanja naložbe, se lahko vsak vlagatelj skoraj zagotovo nadeja pozitivnih donosov. Tako je vlaganje in varčevanje oziroma borza in delniške naložbe tek na dolge proge in se zato morajo vlagatelji osredotočiti na dosego dolgoročnih finančnih ciljev ter se izogniti pastem delniških trgov na dnevni ravni oziroma na kratek rok.

Tveganje torej pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost recimo izbranega vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Standardni odklon je zgolj ena od metrik tveganja, a ponuja preprosto razumljiv koncept razumevanja tveganja, uporaben za širši krog vlagateljev. Torej, večji, kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno.

Temeljna ideja v financah je razmerje med tveganjem in donosom. Več tveganja kot je vlagatelj pripravljen prevzeti, večji je potencialni donos. Tveganja se lahko pojavijo na različne načine in vlagatelji morajo prejeti nadomestilo za prevzem dodatnega tveganja, torej nagrado v višjem donosu. Na primer, ameriška državna obveznica velja za eno najvarnejših naložb in v primerjavi s podjetniško obveznico zagotavlja nižjo stopnjo donosa. Podjetje ima večjo verjetnost, da bo bankrotiralo kot vlada ZDA. Ker je tveganje neplačila pri vlaganju v podjetniške obveznice večje, je vlagateljem na voljo višja stopnja donosa.

Finančna podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja, razvijajo strategije za obvladovanje tveganj, ki jim pomagajo pri obvladovanju tveganj, povezanih z njihovimi naložbami in poslovnimi dejavnostmi, z uporabo različnih strategij, vključno z diverzifikacijo in s pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih (opcije).

Poleg razumevanja tveganja sta ključna dejavnika pri vlaganju in investiranju tudi časovni horizont in likvidnost, ki vplivata na oceno in obvladovanje tveganja. Če vlagatelj potrebuje sredstva, ki so takoj dostopna, je manj verjetno, da bo vlagal v visoko tvegane naložbe ali naložbe, ki jih ni mogoče takoj unovčiti, in bo verjetno svoj denar naložil v ne tvegane vrednostne papirje, kot je recimo depozit ali v instrumente denarnega trga. Mlajši vlagatelji z daljšim časovnim obdobjem do upokojitve so morda pripravljeni vlagati v naložbe z večjim tveganjem in z višjimi potencialnimi donosi. Starejši vlagatelji bi imeli drugačno toleranco do tveganja, saj bodo prej potrebovali sredstva, in zato morajo biti lažje dostopna.

Pomembno je tudi upoštevati, da večje tveganje ne pomeni samodejno višjih donosov. Kompromis med tveganjem in donosom samo nakazuje, da imajo naložbe z večjim tveganjem možnost višjih donosov – vendar ni nobenih jamstev. Najosnovnejša in učinkovita strategija za zmanjšanje tveganja pa je diverzifikacija. Razpršitev v veliki meri temelji na konceptih korelacije in tveganja. Dobro razpršen portfelj bo sestavljen iz različnih vrst vrednostnih papirjev iz različnih panog, ki imajo različne stopnje tveganja in medsebojne korelacije z donosi. Medtem ko se večina naložbenih strokovnjakov strinja, da diverzifikacija ne jamči pred izgubo, je najpomembnejša komponenta, ki pomaga vlagatelju doseči dolgoročne finančne cilje, hkrati pa zmanjša tveganje.

 

 

Kako vlagati v vzajemne sklade?

 

 

Ko vlagate v vzajemne sklade, dobite profesionalno voden portfelj, pa tudi priložnost za vlaganje v različne sektorje. Vzajemni skladi se pogosto omenjajo v povezavi s skladi, s katerimi se trguje na borzi ali t. i. indeksni skladi (ETF), vendar pa sta v resnici to dve zelo različni vrsti skladov. In medtem ko indeksni skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF) v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni, imajo vzajemni skladi vsekakor prednostno mesto pri številnih vlagateljih in njihovih portfeljih. Medtem ko skladi, ki temeljijo na indeksih, dosegajo uspešnost osnovnega trga, ga aktivno upravljani vzajemni skladi poskušajo preseči. Uspeh ni vedno zagotovljen, a možnost je privlačna za številne vlagatelje. Vlaganje v vzajemne sklade je samostojen naložbeni proces. Gre torej za svobodno izbiro, saj sami izberete sklad z naložbeno politiko, ki ustreza vašim finančnim ciljem. Četudi še nikoli niste vlagali v vzajemne sklade, bom opisala postopek, ki vas bo morda prepričal o korist le-teh.

Prva velika prednost vzajemnih skladov je razpršenost naložb, kar omogoča doseganje potencialno višjih donosov kot pri običajnih varčevalnih produktih. Zaradi tega vzajemni skladi zagotavljajo najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb za vsakega posameznika.

Naslednja prednost je, da imajo profesionalno in skrbno upravljanje. Razpršitev in profesionalno upravljanje zagotavljata raven varnosti, ki jo sami z izbiranjem posameznih naložb na borzi težko dosežete. Upravljavci skladov imajo bogate izkušnje in sredstva skladov razporedijo med različne vrednostne papirje, glede na naložbeno politiko sklada, ki se lahko osredotoča na določen sektor, kot so zdravstvo, tehnologija, energetika, široka potrošnja, osnovne dobrine, nepremičnine, proizvodnja ali skoraj kateri koli drug naložbeni sektor. Številne različice vzajemnih skladov dajejo vlagateljem zelo specifične izbire, ne le glede tega, v katere sektorje vlagati, ampak tudi pod kakšnimi pogoji.

Prednost je tudi to, da vsak vzajemni sklad vlagatelju zagotovi že pripravljen upravljan portfelj različnih vrednostnih papirjev. V vsakem skladu je lahko do 50 in več različnih vrednostnih papirjev, s čimer se zmanjšuje naložbeno tveganje posamezne naložbe. Vlagatelju vzajemni skladi dajejo priložnost, da posamezno naložbo razdeli na desetine ali celo stotine posameznih vrednostnih papirjev, kar s samostojnim vstopom neposredno na borzo posameznik težko doseže. Vzajemni skladi lahko vlagajo tudi v vrednostne papirje z že naprej znanim donosom, kot so podjetniške obveznice, državne obveznice ali v instrumente denarnega trga, kot so zakladne menice in komercialni zapisi, ki so namenjeni vsem, ki želijo imeti za krajši čas varno naložbo, in za vse, ki niso zadovoljni z bančnimi obrestnimi merami, hkrati pa želijo imeti svoje prihranke vedno pri roki. Za večino posameznih vlagateljev so vzajemni skladi najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb. Če želi posameznik sam doseči isto, potrebujete za vlaganje večjo vsoto denarja in veliko časa za upravljanje svojih naložb. Pomanjkljivost pa je, da imajo vzajemni skladi stroške, ki lahko zmanjšajo naložbene donose, vendar na račun vseh prej naštetih prednostih, kar stroške upraviči.

Zakaj bi vlagali in varčevali v vzajemnih skladih?

Ker večini vlagateljev primanjkuje časa, strokovnega znanja ali motivacije za aktivno upravljanje svojih naložb. Pri vzajemnih skladih to namesto vas uredi upravitelj sklada. To vključuje sestavo portfelja izbranega sklada, izbiro vrednostnih papirjev, ki sklad sestavljajo ter nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so potrebni za izboljšanje uspešnosti sklada. Ko vlagate v vzajemne sklade, lahko preprosto vložite svoja sredstva in nanje »pozabite«. Vse podrobnosti o upravljanju se prevzamejo v vašem imenu in za vas, tako vam ostane dragoceni čas, ki nam ga vse bolj primanjkuje.

Vzajemni skladi torej omogočajo visoko naložbeno razpršenost oziroma diverzifikacijo portfelja. Za razliko od skladov, s katerimi se trguje na borzi (ETF), so aktivno upravljani ter tako skušajo preseči splošni delniški trg. Vzajemni skladi predstavljajo hibrid med indeksnimi skladi in posameznimi svetovnimi delnicami. Tako boste vlagali v različne mednarodne vrednostne papirje, vendar vam le-teh ne bo treba izbirati vam, in vključeni boste v raznolik portfelj, kar vam znižuje tveganje.

 

 

Strah pred izgubo vrednosti premoženja

 

 

Pogosto se dogaja, da vlagatelji sprejemajo odločitve na podlagi čustev, kot so strah, pohlep, panika ali zadovoljstvo. Čustvena odločitev lahko vpliva na sprejemanje napačne odločitve, ki lahko vodi v izgubo premoženja. Zato je pomembno, da znajo vlagatelji obvladovati svoja čustva.

Vlagatelji morajo razumeti, kako delujejo vzajemni skladi, poznati morajo različne vrste vzajemnih skladov, kakšno je tveganje naložb v vzajemne sklade ter kakšni so dolgoročni in kratkoročni cilji naložb. Preden začnejo vlagati v vzajemne sklade, morajo določiti jasne cilje, le ti pa se morajo ujemati z njihovim profilom tveganja in življenjskimi cilji.

Vlagatelji lahko zmanjšajo svojo občutljivost na kratkoročna nihanja vrednosti naložb tako, da se osredotočijo na dolgoročne cilje. Kratkoročna nihanja vrednosti naložb so običajna in ne smejo biti razlog za paniko. Vlagatelji morajo predvsem imeti potrpljenje in vztrajnost. Pomembno je, da upoštevajo svoj časovni okvir in cilje. Vlagatelji, ki so bližje upokojitvi ali imajo kratkoročne cilje, morda niso primerni za visoko tvegane naložbe, saj imajo manj časa za okrevanje v primeru izgube premoženja.

Tveganje lahko občutno zmanjšajo tudi z razpršenostjo portfelja. To pomeni, da  vlagatelji vlagajo v več različnih naložb, kar zmanjšuje tveganje izgube v primeru slabe uspešnosti posameznih naložb.

Vlagatelji morajo sprejemati odločitve o naložbah na podlagi informacij, ne pa na podlagi čustev. Z zbiranjem ustreznih informacij, analiziranju različnih možnosti in premislekom o tveganjih in koristih lahko sprejemajo bolj racionalne odločitve.

Kaj narediti, ko trgi močneje zanihajo?

Zelo pomembno je, da vlagatelji ostanejo mirni in racionalni. Ko se vrednosti naložb znižajo, je naravno, da vlagatelji doživljajo strah in negotovost, vendar morajo ostati zbrani in nadzorovati svoja čustva. Namesto da panično odreagirajo in prodajo svoje naložbe, lahko vlagatelji razmislijo o nakupu dodatnih naložb, če menijo, da so vrednosti padle pod realno vrednost. Prav tako je pomembno, da vlagatelji ne pretiravajo z nakupom naložb, ko so vrednosti visoke, saj se lahko to kasneje izkaže kot slaba odločitev. Skupaj z obvladovanjem čustev lahko vlagatelji ustvarijo uspešno strategijo naložb v vzajemne sklade in dosežejo svoje dolgoročne cilje.

Kako vplivajo nihanja na vrednost premoženja v vzajemnih skladih?

Vrednost premoženja v vzajemnih skladih je odvisna od vrednosti naložb, ki jih ima sklad v svojem portfelju. Ko se vrednost teh naložb spreminja, se spreminja tudi vrednost premoženja v skladu. To lahko povzroči nihanje vrednosti enot premoženja, ki jih ima vlagatelj v skladu.

Če se vrednost naložb v skladu poveča, se poveča tudi vrednost premoženja v skladu. Nasprotno pa lahko padec vrednosti naložb v skladu privede do zmanjšanja vrednosti premoženja v skladu.

Pomembno je razumeti, da so nihanja vrednosti naložb normalna in pričakovana, saj so finančni trgi občutljivi na različne dejavnike, kot so gospodarska rast, inflacija, obrestne mere, politični dogodki itd. Vendar pa imajo vzajemni skladi razpršene naložbe, kar zmanjša tveganje in pomaga izravnati kratkoročna nihanja vrednosti premoženja.

Pri varčevanju v vzajemnih skladih je pomembno, da se vlagatelji zavedajo, da so naložbe v vzajemne sklade dolgoročne naložbe in da lahko kratkoročna nihanja vrednosti vplivajo na njihovo vrednost premoženja. Zato je ključno, da vlagatelji v takšnih trenutkih ne odreagirajo panično in prodajajo svojih naložb. Namesto tega naj se osredotočijo na dolgoročne cilje in izbrano strategijo portfelja ter sprejemajo odločitve o nakupu ali prodaji naložb na podlagi dolgoročnih kazalcev uspešnosti.

 

 

Strategija za vsak trg

 

 

Strahovi pred nadaljnjimi padci in naraščajočimi izgubami vlagatelje dobesedno »preženejo« iz delniških skladov in jih »vabijo« v obvezniške ali v sklade denarnega trga. In začne se tako imenovani beg na varno. Ta beg je lahko učinkovita taktika za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju, saj bežijo iz delnic oziroma delniških skladov zaradi domnevne varnosti sveta naložb s fiksnim donosom – to so obvezniški in denarni skladi. Obvezniški skladi se v težkih tržnih razmerah, kot je recesija, navado bolje odzivajo kot delniški skladi. Ko pride do gospodarske upočasnitve ali celo do recesije prevladuje modrost, da morajo vlagatelji zmanjšati izpostavljenost do delniških naložb in se usmeriti k naložbam s fiksnim donosom. To je lahko pametna poteza, vendar ne poskušajte časovno taktizirati na način, da zapustite delniške naložbe, ko mislite, da se rast upočasnjuje, in da začnete na veliko vlagati v obvezniške naložbe. Namesto tega imejte že v osnovi raznovrsten portfelj z mešanico obvezniških in delniških naložb (skladov), da boste lahko kos kakršnim koli izzivom, s katerimi se sooča gospodarstvo, ne da bi vaše premoženje utrpelo velik udarec. Najpomembnejša stvar, ki jo morate storiti, če ugotovite, da ste na t. i.  medvedjem trgu je, da ostanete mirni ter ne delate večjih sprememb pri vaših naložbah. Strah in pohlep sta najhujša sovražnika vlagatelja.

Oktobra leta 2008, ko so trgi po vsem svetu strmoglavili, je legendarni vlagatelj Warren Buffett v New York Timesu napisal komentar z naslovom “Kupujte ameriško. Jaz sem.” V komentarju je zapisal: »Če imate denar za vlaganje v delnice, je najboljši čas za to takrat, ko vsi drugi mislijo, da bo konec sveta. Če nimate denarja za vlaganje, vendar  ga tudi dodatno ne potrebujete za plačilo računov, ne prodajte svojih delnic. Celo tisti, ki so blizu ali so že v pokoju, bodo lahko počakali nekaj let, da se vmesne nerealizirane izgube njihovih naložb povrnejo.«

Preprosto pravilo, ki narekuje nakup delnic in delniških skladov, kot pravi Warren Buffett, “bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.” In vsekakor je strah zdaj zelo razširjen in zajema celo izkušene vlagatelje. Seveda imajo vlagatelji prav, da so previdni, toda strahovi glede dolgoročne blaginje številnih zdravih podjetij nimajo smisla. Ta podjetja kratkoročno lahko »trpijo« zaradi slabših dobičkov, kot so v preteklosti vedno. Toda večina velikih podjetij bo čez pet let in več ponovno postavljala nove rekorde v dobičkih. V času medvedjega trga delnice v povprečju izgubijo 36 %. V času bikovskega trga pridobijo 114 %. Za to je vredno biti potrpežljiv.

Medtem ko obvezniški skladi in podobne konservativne naložbe v težkih časih izkažejo svojo vrednost varnega zatočišča, pa vlaganje v te oblike ni prava strategija za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno rast. Vlagatelji tudi morajo razumeti, da varnejša, kot se zdi naložba, manj donosa lahko pričakujejo.

Pomembno je tudi vedeti, da se taktiziranje ali premagovanje trga redko obrestuje. Poskušati časovno določiti trg na način, da prodate svoje delniške naložbe (sklade), preden se njihova vrednost začne zniževati in izkupiček uporabite za nakup obvezniških naložb (skladov) ali drugih konservativnih naložb, nato pa storiti obratno, da z novimi nakupi delniških naložb ustvarite dobiček, ko borza zraste, je zelo tvegana igra. Verjetnost, da boste naredili pravo potezo je zelo majhna ali celo ničelna. Tudi če enkrat dosežete uspeh, verjetnost, da boste to zmago ponavljali znova in znova skozi celotno dobo vlaganja, preprosto ni v vašo korist. Empirične raziskave potrjujejo trditev, da vam taktiziranje preprosto krade donos.

Veliko boljša strategija je že v osnovi raznoliko oblikovan portfelj naložb ali vzajemnih skladov. Pravilno sestavljen portfelj vključuje mešanico delniških in obvezniških naložb (skladov) in tako vlagatelju nudi priložnost za sodelovanje pri rasti delniškega trga, hkrati pa blaži vaš portfelj, ko je borza v zatonu oziroma ko na trg prilomasti medved. Takšen portfelj je mogoče sestaviti z nakupom posameznih skladov v razmerjih, ki ustrezajo vaši želeni razporeditvi  sredstev. Sama izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacija sredstev je orodje, ki določa razmerje med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja. Druga možnost pa je, da celotno delo opravite z enim samim skladom, to je, da vlagate v mešani fleksibilni globalni sklad. Lahko je pametna izbira za vsakega vlagatelja, saj prilagaja portfelj razmeram na trgu. Med rastjo delniških trgov investira v delnice, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporedi v varnejše oblike naložb, to so obveznice in instrumenti denarnega trga. Zaradi njegove globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos, zato ga v portfelj priporočamo kot blažilnik tveganja. Z ustrezno razpršitvijo med različne naložbene razrede si lahko vlagatelj dolgoročno zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo finančnega premoženja in tveganjem, ki je povezano s tovrstnim premoženjem.

 

 

Pravila uspešnega investiranja

 

 

Dobra izbira za investiranje je varčevanje v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi združujejo denarna sredstva velikega števila vlagateljev in so alternativa samostojnemu trgovanju oziroma investiranju na borzi, le da tu za razvoj in plemenitenje premoženja skrbijo strokovnjaki na tem področju. Upravljavci premoženja svoje delo opravljajo skladno z vnaprej določeno naložbeno politiko in cilji posameznega sklada. Za vsak sklad je namreč določeno, v katere delnice oziroma obveznice lahko vlaga, v kakšnih deležih in v katero regijo. Investiranje v sklade je vse bolj priljubljena oblika varčevanja in dolgoročnega plemenitenja premoženja. Za varčevanje v skladih velja enostavnost varčevanja, strokovno upravljanje premoženja, visoka likvidnost in prihranek časa. Primerni so za vsakogar. Za malega vlagatelja pa je investiranje v vzajemne sklade tudi cenejše, učinkovitejše in veliko bolj razpršeno. Vlagatelji lahko že z minimalnim vložkom dosežejo zastavljene dolgoročne finančne cilje, svoje premoženje pa razpršijo po vsem svetu in različnih donosnih panogah.

 

Podajam vam nekaj pravil uspešnega investiranja: 

  • Naložbo izberite po svojih potrebah in ciljih, ne po preteklih donosih. Pretekli donosi niso napoved prihodnjih.
  • Razpršite svoje naložbe. Za zmanjšanje potencialnih nihanj vaše naložbe in povečanje verjetnosti donosa razpršite svoje naložbe v različne tipe vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, vzajemni skladi, denarni instrumenti, …), saj se le-ti v različnih situacijah odzivajo različno. Razpršena naložba v različne naložbene razrede vam pomaga zagotoviti, da vrednost vaše naložbe v določenem obdobju ne bo istočasno padla oz. rastla.
  • Ohranite realna pričakovanja. Pri mešanih skladih lahko v vsakem strnjenem 20-letnem obdobju, realno pričakujete povprečni letni donos od 4 % do 5 %, pri delniških 7 %, včasih celo več. Ampak takšna dolgoročna povprečna letna donosnost vključuje tudi posamezna leta, ko je donos lahko tudi negativen.
  • Odločite se za postopna vlaganja. Če razporedite naložbeni znesek na več zaporednih vplačil, se boste izognili ugibanju, kdaj je najboljši trenutek za vplačilo. Malo verjetno je, da boste s čisto vsakim vplačilom kupovali po najvišjih tečajih, poleg tega pa boste izkoristili pravilo povprečne nabavne cene, ki je velikokrat ugodnejša.
  • Ko trgi nihajo, bodite potrpežljivi. Če nalagate za prihodnje finančne cilje in potrebe, na primer za starost, se držite svoje naložbene strategije. Ne pozabite, da borznim padcem zmeraj sledijo rasti.
  • Vsaj enkrat letno preglejte svoj naložbeni portfelj. Vaša osebna situacija in finančne potrebe se stalno spreminjajo, torej je treba pregledati vse svoje naložbe in oceniti, ali še ustrezajo vašim potrebam.
  • Ne sledite množici. Kupujte, ko so množice prestrašene in prodajajte, ko vlada splošen optimizem. Daljši je naložbeni čas, večja je verjetnost, da boste dosegli svoj naložbeni cilj. Najbolj negotovo je doseganje naložbenega cilja vlagateljev, ki ves čas prežijo na kratkoročne priložnosti.
  • Strah in pohlep sta močnejša od dolgoročnega cilja. Ti osnovni človeški čustvi sta največja sovražnika preudarnega investiranja. Zato naj se vlagatelj drži svojega naložbenega načrta in poskuša izločiti čustvene odločitve.

 

 

 

 

Naj varčevanje postane navada že v mladosti

 

 

Številni mladi ljudje verjamejo, da je investiranje primerno za ljudi, ki so starejši. Mislijo, da lahko začnejo z varčevanjem pri štiridesetih. Če bi res začeli z varčevanjem oziroma z naložbami pri štiridesetih, to niti ne bi bilo tako slabo. Resnica pa je, da so se do svojega 40. leta navadili, da si nikoli niso dali na stran ničesar, temveč so sproti vse zapravili. In to navado bodo sedaj težko izkoreninili.

Z vsakim zamujenim letom, pa na žalost, mladi zamujajo tudi pri opazovanju čudeža, ki mu pravimo obrestno obrestni račun, kjer čas dela za vaš portfelj. Ne samo, da bi z zgodnjim varčevanjem imeli prihranjeno že čedno vsoto denarja, hkrati bi pridobili tudi zavedanje, da si je moč premoženje ustvariti popolnoma sam – zahvaljujoč svoji dobri navadi – to je varčevanju.

Tudi vzgoja vpliva na mladostnikov odnos do denarja.  Otroci, ki jim je vse ponujeno na pladnju in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari, niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi težje dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka. Otroci, ki so jim starši že v rani mladosti, na preprost način predstavili vrednost denarja, se naučijo z njim veliko bolj odgovorno ravnati. Tako so jim starši podarili pomembno lekcijo za življenje. Naučili so jih, da si morajo za dosego svojega cilja zastaviti svoj načrt – načrt varčevanja.

V času, ko ni več bančnih obresti in postaja denar zaradi inflacije vse manj vreden, se je nemogoče izogniti vstopu na kapitalske trge. Prednost mladih vlagateljev je predvsem v časovnem horizontu, ki ga imajo na razpolago. Torej, imajo dovolj časa, da preživijo vse turbulence in nihanja, ki so del delniških trgov in za dolgoročnega vlagatelja nimajo tako velikega pomena.  Kdor varčuje na svetovnih globalnih trgih na dolgi rok, zagotovo ne bo utrpel izgube.

Mladi vlagatelji lahko bolj pogumno pristopijo k varčevanju v vzajemnih skladih, kajti s tem bodo zmanjšali tveganje v primerjavi z izbiro posameznega vrednostnega papirja. Najprimernejše je izbrati globalni sklad, ki sledi razvoju svetovnih gospodarstev, kajti s tem so sredstva maksimalno razpršena. Ko si ustvarite varčevalni načrt, je smiselno, da si uredite trajnik, saj boste le tako dovolj disciplinirani, da boste redno odvajali mesečni znesek, namenjen varčevanju. Takšen način ima to prednost, da dokupujete enote skladov tako po nizkih kot po visokih tečajih. Ko so cene nizke, dobite za isti znesek več enot skladov, ko pa so cene visoke, pa boste sicer pridobili manj novih enot, boste pa pridobili na celotnem donosu.  Prava točka vstopa tako ni več pomembna, kajti z mesečnim varčevanjem se oblikuje povprečna nabavna cena.

S tem, ko ste si zastavili varčevalni načrt v vzajemnih skladih, ste naredili velik korak k uresničitvi zastavljenih ciljev in sanj. Najboljši trenutek za začetek varčevanja je že v rani mladosti oziroma takoj, ko vstopite na svojo lastno poklicno pot. Saj vem, mladi imate s svojimi prvimi zaslužki čisto druge načrte, kot pa varčevanje. Ampak verjemite, v mladosti ste polni ciljev, ki si jih boste lahko uresničili le tako, da se boste dosledno, vsak mesec, odrekli določenemu znesku v prid izgradnje svojega lastnega premoženja. Ko boste starejši in se boste zazrli v preteklost, ne boste obžalovali, saj ste se dovolj zgodaj odločili za pravo pot. Pa srečno!

 

Lidija Selič, finančna svetovalka

 

Vodnik po naložbenih razredih za začetnike

 

 

Vlaganje in investiranje je lahko za začetnike zastrašujoča možnost, saj je na izbiro ogromno različnih sredstev oziroma naložbenih razredov, ki jih lahko posameznik doda v svoj portfelj. Posamezni naložbeni razredi se medsebojno razlikujejo po stopnji naložbenega tveganja. Pojem »naložbeno tveganje« predstavlja tveganje vlagatelja, da ta v času varčevanja ustvari drugačno donosnost izbrane naložbe od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna (torej, da vlagatelj ustvari izgubo kapitala). Naložbeno tveganje tako opredeljuje določeni razred sredstev na podlagi njihove relativne tveganosti, pri čemer je denar najbolj stabilen in najmanj tvegan naložbeni razred, medtem, ko so alternativne naložbe pogosto najbolj spremenljive in prinašajo najvišje tveganje.

Vzajemni skladi in tudi indeksni skladi s katerimi se trguje na borzi (t. i. ETF), in ki odražajo trg, so pogosto najboljša pot za novega vlagatelja. Višje tvegani naložbeni razred kot so delnice, imajo višje donose v primerjavi z manj tveganim naložbenim razredom – obveznicami. Investicijski strokovnjaki vedno priporočajo diverzifikacijo portfelja med različnimi naložbenimi razredi, saj si lahko vlagatelj le na ta način optimizira zanj sprejemljivo tveganje.

Za lažje razumevanje lestvice naložbenega tveganja, vam bom predstavila glavne razrede sredstev.

Gotovina na banki

Gotovina pri banki je najpreprostejše, najbolj razumljivo naložbeno sredstvo – in najvarnejše, saj vlagateljem ne daje le natančnega znanja o obrestih, ki jih bodo zaslužili, ampak tudi jamči, da bodo svoj kapital dobili nazaj. Po drugi strani pa obresti, zaslužene z denarjem, ki je hranjen na varčevalnem računu, le redko premagajo inflacijo. Depoziti so manj likvidni instrumenti, vendar običajno zagotavljajo višje obrestne mere kot tiste na varčevalnih računih. Vendar pa je denar, ki je vezan kot depozit, »zaklenjen« za določeno časovno obdobje in so tudi možne kazni za predčasni dvig.

Obveznice

Stopnička višje na lestvici tveganja pripada obveznici, ki je dolžniški instrument, s katerim se izdajatelj (dolžnik) zavezuje imetniku (upniku) izplačevati kupone (obresti) in ob dospetju tudi glavnico (posojilo). Obrestne mere obveznic so določene glede na osnovno obrestno mero, ki jo določajo centralne banke. Zaradi tega se z njimi močno trguje v obdobjih kvantitativnega sproščanja ali ko centralne banke zvišajo obrestne mere. Prek trajanja lahko ugotovimo, kako bo sprememba splošnih obrestnih mer vplivala na tečaj obveznice. Če vlagatelj pričakuje višje obrestne mere v prihodnosti, potem naj kupi obveznice s krajšim trajanjem, in obratno.

Vzajemni sklad

Vzajemni sklad je vrsta naložbe, kjer je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Vzajemni skladi niso nujno pasivni, saj jih upravljajo upravitelji skladov, ki razdelijo združene naložbe v delnice, obveznice in druge vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Celo razmeroma majhna naložba v sklad lahko zagotavlja izpostavljenost tudi do 100 različnih delnic v portfelju določenega sklada.

 EFT skladi

Skladi, s katerimi se trguje na borzi (ali t. i. ETF), so postali zelo priljubljeni od njihove uvedbe sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. ETF-i so podobni vzajemnim skladom, vendar je razlika, da se z njimi trguje ves dan na borzi. Vlaganje v ETF-e je zaradi razpršitve sredstev manj tvegano kot vlaganje v posamezne delnice, še vedno pa velja za nekoliko bolj izpostavljeno kot vlaganje v vzajemne sklade. Ker trgovanje z ETF-ji poteka na borzi, potrebujete za vlaganje trgovalni račun, kar predstavlja dodaten strošek. Upoštevati je treba tako fiksen strošek vodenja trgovalnega računa kot tudi plačila oziroma provizije za posamezne transakcije.

Delnice

Delnica je članski množični vrednostni papir, ki predstavlja gospodarsko solastnino v delniški družbi in zato daje delničarju določene pravice, katerih minimalni obseg določa v Sloveniji Zakon o gospodarskih družbah. So eden najbolj razširjenih in najpogosteje uporabljenih finančnih instrumentov, s katerimi trgujejo neprofesionalni vlagatelji, zato jih najdemo v večini portfeljev in so eden od najpogostejših naložbenih razredov, poleg denarja in obveznic.

Nepremičnine, hedge skladi, kriptovalute

Obstaja pa tudi vrsta alternativnih naložbenih razredov kot so nepremičnine, hedge skladi, ki v svojem načinu delovanja uporabljajo finančni instrument, ki deluje kot zavarovanje v primeru padca oziroma rasti borznega trga. Surovine, izvedeni finančni instrumenti ter skladi zasebnega kapitala, kriptovalute.

Poznavanje različnih naložb je bistvenega pomena – kot tudi izogibanje naložbam, ki jih popolnoma ne razumete. Zanesite se na zanesljiva priporočila izkušenih vlagateljev, medtem ko zavrzite “vroče nasvete” iz nezaupljivih virov. Ko se posvetujete s strokovnjaki, se obrnite na neodvisne finančne svetovalce. Predvsem pa diverzificirajte oziroma razpršite vaše premoženje med različne naložbene razrede in tako oblikujte sebi primeren portfelj.

 

 

Pogled na borzno dogajanje v preteklem letu

Na borzah se vse vrti okoli enega vprašanja, in sicer kako daleč bo šla ameriška centralna banka z zviševanjem obrestne mere? Vsakič, ko so borze v zadnjih nekaj mesecih pričakovale, da je konec zaostrovanja denarne politike, so sprožile cenovni ognjemet. In vsakokrat se je upanje izkazalo za prezgodnje. Predsednik Feda ima eno jasno in prednostno nalogo, to je zajezitev inflacije. In ta cilj še ni dosežen. Stopnja inflacije je še vedno krepko nad ciljem dveh odstotkov, ki ga je določila ameriška centralna banka.

Kako stabilno je ameriško gospodarstvo?
Višji kot so stroški financiranja za podjetja in gospodinjstva, večje je tveganje, da bo ameriško gospodarstvo zdrsnilo v recesijo. Do zdaj se je gospodarstvo izkazalo za izjemno stabilno. Američani upravičujejo svoj sloves potrošniškega naroda – maloprodaja se je namreč lani močno povečala. Številna gospodinjstva še vedno živijo od finančne blazine. Številna podjetja nerada odpuščajo zaposlene, potem ko jim je občutno pomanjkanje osebja v prejšnjem letu otežilo poslovanje. Večja odpuščanja na trgu dela se kažejo predvsem v tehnološkem sektorju.

Dogajanje v evropskem gospodarskem prostoru
Tudi evropsko gospodarstvo se spopada z velikimi pretresi – posledice koronske pandemije se še vedno čutijo, pomanjkanje delovne sile in ozka grla v ponudbi, ruska invazija v Ukrajino, energetska kriza in galopirajoča inflacija. Nemčija nima več »neomejeno poceni energije«, po drugi strani so se sesuli tudi svetovni prodajni trgi. Zato številni ekonomisti napovedujejo Nemčiji gospodarski upad.

Kitajsko gospodarstvo v upadanju
Prenehanje politike »zero covid« bi moralo spodbuditi kitajsko gospodarstvo. Na to računajo tudi vlagatelji. Borzno leto je bilo po vsem svetu precej slabo, še posebej depresivno pa je bilo na Kitajskem. Možno je, da so padci cen tudi posledica pretiravanja in panične prodaje. Posledice »zero covid« politike postajajo vse bolj očitne. Številne tovarne so bile zaprte. Kako slabo je trenutno kitajsko gospodarstvo, kaže tudi inflacija. Medtem ko visoko zvišanje cen pesti potrošnike v ZDA in Evropi, zaradi česar centralne banke dvigujejo obrestne mere, se na Kitajskem ta problem trenutno ne pozna, saj so se potrošniške cene oktobra zvišale za 2,1 odstotka, cene proizvajalcev pa so dejansko padle. Po posojilih skoraj ni povpraševanja.
Na Kitajskem pa obstajajo dodatna tveganja, nepremičninska kriza tli že več kot eno leto. Razen tega pa predvsem tehnološkim podjetjem grozi nadaljnja intervencija politike. Seveda pa številni vlagatelji gojijo velike upe k hitrejšemu okrevanju kitajskega gospodarstva in s tem ponovnega vzpona delnic letos.

In kaj preostane vlagateljem v teh nestabilnih svetovnih gospodarskih razmerah?
Kljub težkim razmeram ne gre podcenjevati priložnosti, ki nam jih nudijo naložbe v delnice. Ob nekoliko višjih obrestnih merah je varčevanje na bančnem računu še zmeraj nezanimivo, prav zaradi višje inflacije. Ključno vlogo pri izbiri delnic namesto depozita pa ima še vedno moč dobička. Odlična izbira za povprečnega vlagatelja je naložba v globalni delniški sklad, s katerim bo njegovo premoženje, ob nižji stopnji tveganja maksimalno razpršeno. Dolgoročnost vlagateljevega portfelja pa ima pomembno vlogo pri doseganju pozitivnih donosov. In kdaj je pravi trenutek za vstop na delniške trge? Zdaj. Pa srečno!

Finančni pregled ob koncu leta – nov začetek

Pregled dolga in načrt odplačevanja
Oglejte si dolgove, vključno s tistimi iz kreditnih kartic in posojil. Najprej začnite odplačevati tiste z najvišjimi obrestnimi merami. Obresti se sčasoma povečajo, zato je vsak evro, ki ga plačate zelo pomemben. Samo s to spremembo bi lahko prihranili na tisoče evrov.

Preglejte in avtomatizirajte svoje prihranke
Ključno je, da pripravite načrt, ki se ga nato držite. Med oblikovanjem proračuna in varčevanjem je razlika. Prvi samo načrtuje, kako boste porabili denar, drugi pa ta denar položi na račun, ki je za stroške nedosegljiv. Velikokrat se zgodi, da čez leto hitro pozabimo svoje cilje in načrte in denar nato porabimo za kaj nepotrebnega. Najboljši način, da ostanemo na svoji začrtani poti, je avtomatizirano varčevanje. Torej, lahko si preračunamo, koliko denarja moramo mesečno privarčevati, da bi čez leto oziroma več let prišli do našega cilja, nato pa sklenemo mesečno varčevanje prek trajnika. S tem bomo vsak mesec avtomatsko dali na stran načrtovan znesek, kar nam bo pomagalo ostati na poti do zastavljenega cilja.

Načrtujte prihodnje stroške
Če pričakujete enega ali več večjih stroškov v prihodnjem letu, je dobro, da si ustvarite načrt za varčevanje, saj tako vaš proračun ne bo preveč trpel. To lahko vključuje počitnice, nakupe avtomobila ali druge večje stroške, za katere veste in jih lahko načrtujete.

Preglejte napredek pri finančnih ciljih
Vsako leto si večina ljudi zastavi finančne cilje. Ko pregledate napredek pri svojih ciljih, je lažje ostati motiviran in predan njihovemu doseganju. Kot prvo, preglejte vsak cilj, ki ste ga zapisali, da vidite, kako daleč ste z njimi. Če se vam zdi, da zaostajate za kakšnim ciljem, poskrbite, da pripravite akcijski načrt, ki vas bo vrnil na pravo pot. Pri postavljanju finančnih ciljev se prepričajte, da so cilji, ki ste si jih zastavili na začetku, realni. Stremite k ciljem, ki so zahtevni, a še vedno razumni.

Investicijski pregled
Naložba pomeni, da svoj denar vlagate v nekaj, kar sčasoma raste in se vam povrne. Na splošno se vlaganje izvaja z varčevanjem, razen pri naložbah, kjer je rast takojšnja, vendar zajamčena. Ko ljudje hodijo v službo in opravljajo svoje delo, da bi bili za to plačani, je to naložba: svoj čas in trud vložijo v nekaj, kar pričakujejo prihodnji donos, tj. plačilo, ki ga lahko nato uporabijo za plačilo mesečnih stroškov, nakup stvari ali vlaganje. Dobro je, da ob koncu leta pregledate svoje naložbe, da ugotovite, kje stojite glede na ciljev, ki ste si jih zastavili.

Načrtovanje proračuna
Proračun je načrt, kako boste porabili svoj denar za vsak mesec. Sestavljen je iz prihodkov, odhodkov in tudi tega, koliko vam ostane za varčevanje. Če spremljate, koliko denarja odide in pride vsak mesec, dobite zelo jasno sliko o tem, kaj smo finančno sposobni na letni ravni.
Konec leta s seboj prinaša veliko občutkov in čustev, prinaša pa tudi priložnosti za premislek in iskanje načinov za izboljšanje naših strategij za naprej.
Želim vam zdravo, srečno in uspešno novo leto.

Kako vlagati in kam vložiti svoj denar, ko na trgu vlada medved

 

 

Ko na trgih vlada medved, govorimo o padajočem trendu vrednostnih papirjev oziroma je obdobje, ko cene vrednostnih papirjev v glavnem padajo. Medvedji trend je običajno opredeljen kot padec delniškega trga za 20 odstotkov ali več od zadnjega doseženega vrha. Medvedje trge je težko predvideti ali obvladati. Začne se kot rutinski padec trga, nato prehod v korekcijo, ki mu lahko sledi t. i. »lov« na ugodne cene, za katerega se kmalu izkaže, da je bil preuranjen.

Do trenutka, ko je medvedji trend neizogibno očiten, so se vrednosti delnic že pocenile, zaradi česar se tisti, ki niso že v osnovi primerno oblikovali svoje portfelje glede na sprejemanje tveganja sprašujejo, ali je to smiselno storiti, ali pa bi takšna odločitev le povečala stroške neuspešnih poskusov nadvladati trg.

Prva stvar, ki jo na medvedjem trgu morate storiti, je zagotoviti, da je vaš portfelj ustrezno razpršen med različnimi razredi sredstev (delnice, obveznice in denar), ne le med sektorji borznega trga. Diverzifikacija oziroma razpršenost zmanjšuje nestanovitnost, ki se na medvedjih trgih povečuje, kar lahko portfelje vlagateljev izpostavi motečim nihanjem. Druga stvar, ki vam lahko zmanjša tveganja na medvedjem trgu med delniškimi naložbami je povečana izpostavljenost do defenzivnega sektorja široke potrošnje, komunalnih storitev in farmacije. Po blagu in storitvah, ki jih ponujajo ti sektorji je običajno povpraševanje, ne glede na gospodarske ali tržne razmere. Prav tako ti sektorji ustvarijo veliko denarja, kar podpira relativno visoke dividendne donose. V teh sektorjih je veliko podjetij z veliko kapitalizacijo in močnimi bilancami stanja, katerih delnice se na medvedjih trgih običajno bolje odražajo kot delnice z majhno kapitalizacijo ali visoko rastoče delnice, recimo tehnološke.

Razprodaja in medvedji trg

Ker se delnice po definiciji medvedjega trga še naprej znižujejo, zakaj se vlagatelji ne bi povsem izognil razprodajam? Medvedji trgi pogosto med vlagatelji povzročijo panično prodajo naložb. V veliko primerih se vlagatelji odločijo za neracionalno prodajo delniških naložb v korist gotovine ali kratkoročnih državnih obveznic. Težava pa je v tem, da je le malo vlagateljev takšnih, ki bodo s taktiziranjem uspešno obvladali trg. Številni vlagatelji, ki med recesijo prodajo svoje naložbe, bodo zamudili ostre nepričakovane dvige rasti na trgih, ki običajno zaznamujejo konec medvedjega trga, kar pa znatno zniža njihove dolgoročne donose. Ker bodo zamudili preobrat na trgu, bodo nekateri verjetno še naprej obstali na t. i. »varni strani« nizko donosnih naložb in tako dlje časa ostali premalo izpostavljeni delniškim naložbam. Medtem ko se bo izstop iz delniških naložb med medvedjim trgom pogosto zdel kot preudarna poteza, v resnici pomeni izjemno tvegano odločitev ter stavo na vaše lastne sposobnosti časovnega taktiziranja na trgu ter je stava proti dolgi zgodovini delniškega trga, ki kaže na dejstvo, da trg v celoti povrne svoje vmesne izgube dosežene v času medvedjega trenda.

Samo za primer. Prihod pandemije COVID-19 je povzročil kratek, a silovit medvedji trg, ki je dosegel dno 23. marca 2020, ko je ameriški indeks S&P 500 v petih tednih padel za skoraj 34 odstotkov. Le-ta je do 18. avgusta 2020 ponovno dosegel svojo najvišjo vrednost. Ali ste se takrat odločili za prodajo delniških naložb v zameno za denar ali obveznice? In če, kdaj ste se ponovno odločili, da se vrnete nazaj v delniške naložbe? Časovno taktiziranje v večini primerov krade donos.

Nakupovanje po ugodnih cenah

Zgodovinsko gledano so po vsakem medvedjem trgu ponovno sledile višje cene delniških naložb, kar z vidika preteklosti medvedji trg predstavlja možnosti za poceni nakupe delnic in delniških skladov. Tukaj se izkaže kot uspešna metoda, metoda povprečnega stroška. Torej z vztrajanjem s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazano najboljši pristop v času medvedjega trga. Strategija vam omogoča, da kupujete delniške naložbe po nižjih cenah.

Medvedji trg res ni najbolj naklonjen prestrašenim vlagateljem, niti ni čas za prevzemanje prevelikega tveganja, torej, preveliki izpostavljenosti delniškim naložbam. Prav tako ni čas za tvegano odločitev o prodaji vseh vaših delniških naložb. Primerna odločitev v času medvedjega trga je diverzifikacija oziroma razpršenost vašega portfelja in ko gre za izbiro delniških naložb, da dajete prednost naložbam z močnimi, dobro kapitaliziranimi bilancami stanja pred visokoletečimi naložbami, kar znotraj vašega portfelja znižuje tveganje in se lahko obrestuje, četudi smo znotraj medvedjega trga.