Kako se spopadati z volatilnostjo?

Zakaj volatilnost boli?
Na splošno lahko v sebi prepoznamo dva glavna čustvena odziva na tržna gibanja: navdušenje, ko trg raste in panika, ko pade. Vemo, da bolečino ob izgubi doživljamo dvakrat bolj kot veselje ob pridobitvi. Zato stiska, ki jo čutimo ob misli na izgubo pomeni, da smo samo ljudje.
Da, morda je neprijetno, vendar je vse to povesem običajno. In sposobnost, da to sprejmete in se uprete prenagljenim čustvenim reakcijam, je tisto, ki vas bo držalo na pravi poti pri vaših naložbenih ciljih.
Vendar pa najboljši vlagatelji niti ne slavijo niti ne sočustvujejo preveč ali predolgo. Namesto tega razumejo, da je volatilnost cena, ki jo plačujejo za dolgoročno večjo donosnost delniških naložb v primerjavi z denarjem. Če imate takšen dolgoročni pogled v mislih med vlaganjem in volatilnost sprejmete kot pričakovano in normalno, lahko začnete iskati načine, kako jo izkoristiti.
Kot pravi Warren Buffet: “Bodite pogumni, ko so vsi drugi prestrašeni”. Če trdno stojite za svojimi naložbami in cilji, vam padci dajo priložnost, da zgrabite ugodno ponudbo, zato se ne prestrašite, raje kupujte.

Diverzifikacija
Ustrezna razpršenost vašega portfelja z vrsto sredstev je osnovno načelo dolgoročnega vlaganja. Če se okolje spremeni, bo prepozno, da bi začeli spreminjati, zato ga vnaprej ustrezno razpršite.
Vzajemni skladi so najlažji način za doseganje diverzifikacije in razporeditve sredstev brez poglobljenega poznavanja posamičnih naložb. Z vlaganjem v vzajemne sklade, ki vlagajo v različne vrste naložb, kot so delnice, obveznice, denar, lahko porazdelite svoja tveganja.

Ne sledite črednemu nagonu
Lažje reči kot narediti, toda če se lahko uprete splošnemu razpoloženju vlagateljev in namesto, da slepo sledite čredi, bodite bolj svobodomiselni pri svojih naložbenih odločitvah. To ne pomeni, da se čreda vedno zmoti, toda slepo sledenje, ne da bi imeli svoje dobre razloge za nakup ali prodajo, je nesmiselno. Če ste dovolj disciplinirani, da ne dovolite, da bi evforija ali neupravičen pesimizem zameglili vašo presojo, vam bo to v dobro korist.
Edini način, da vas ne zanese, je, da pri vlaganju razumete, zakaj, kaj in kdaj. Zakaj oziroma za kakšen namen vlagate. Kaj je produkt, v katerega vlagate, v skladu z vašim ciljem in nagnjenostjo k tveganju? Kdaj boste sredstva potrebovali?
Priporočljivo je tudi, da se posvetujete s svojim finančnim svetovalcem, saj vam lahko pomaga in vas vodi skozi volatilna obdobja delniškega trga. Pomaga vam ostati osredotočen na dolgoročne cilje in zmanjšati stres ob nihanjih na trgih.

So alternativne naložbe že izpodrinile tradicionalne?

Kako hitro se bomo otresli tradicionalnih naložb, pa je seveda odvisno od vsakega posameznika. Od tega, v kaj verjamemo, na kaj smo navajeni, morda celo navezani in kaj nam je prineslo želene rezultate v preteklosti.

Depoziti ostajajo še vedno varen pristan večine Slovencev, ki se oklepajo tradicionalnih naložb. In še vedno pogosto slišimo, da so boljše vsaj minimalne obresti kot nobene. Kaj pa inflacija? Ste morda pomislili, kako vpliva na vaše naložbe? Če ste, potem vam je zagotovo lahko jasno, da depoziti niso več naložba. Depozit je lahko le trenutno parkirišče za vaš denar. Možnosti za donose boste morali iskati drugje.

Živimo v času, ko v medijih odmevajo novice o vojni, visoki inflaciji, borznih pretresih, paniki na delniških trgih in govorice o prihajajoči recesiji. Vse to se dogaja na globalni ravni, tečaji vrednostnih papirjev pa posledično nihajo. Sprašujete se, kaj torej lahko zdaj storite, da si zagotovite varnost oziroma kam investirati?

Če ste kot alternativno naložbo pred kratkim izbrali naložbo v delniške trge in vas je sedaj strah, da bi izgubili ves svoj denar, naj vas potolažim. Kot prvo, recesije so povsem običajne. Borza deluje tako kot človeški utrip, včasih gre hitreje in višje, včasih pa počasneje in nižje. Tako kot človeški utrip po maratonu se mora tudi delniški trg občasno spočiti in počasi okrevati, vmes globoko vdihniti, da bo spet pripravljen na vrhunsko izvedbo.

Odločitev za naložbo ali ponovno vlaganje ne sme biti odvisna od dobrega tečaja ali časovnega taktiziranja, ampak veliko bolj od časovnega horizonta, osebnih ciljev in pripravljenosti k tveganju.

V teh negotovih časih mnogi bežijo tja, kjer se jim zdi varno. Za mnoge je to naložba v zlato, za večino Slovencev pa ostaja najprivlačnejša naložba v nepremičnine. Predvsem gre tu za neke vrste varnosti v času krize oziroma varnost za starost, in ne gre toliko za naložbo, ki bi prinašala donose. Ljudje mislijo, da so bolj varni, če imajo v rokah nekaj oprijemljivega. Z nepremičninami je veliko težje doseči donos kot pri naložbah na kapitalskih trgih, kjer trg in čas delata zate. Pri nepremičninah pa je veliko več tveganih dejavnikov, ki omejujejo donosnost naložbe. Sem spadajo najrazličnejši stroški, ki so povezani z nepremičnino, izbira ustrezne lokacije, iskanje primernega najemnika, ni garancije za rast premoženja in konec koncev, če potrebujemo denar, je nepremičnino včasih veliko težje unovčiti, kot si mislimo. In če potrebujemo denar ob nepravem času, smo lahko razočarani, če bomo prisiljeni prodajati pod nabavno ceno.

Skratka, ob prevetritvi naložbenih možnosti, spoznamo, da je dokaj preprosto zgraditi svoje premoženje na kapitalskih trgih. Pravilna izbira naložb, z ustrezno razpršenostjo, nam bo zagotovila optimalno razmerje med varnostjo in donosnostjo. Vzajemni skladi so pri tem odlična izbira, kajti z njimi sprejemamo manjšo mero tveganja kot pri neposrednih naložbah v posamezno delnico. Denar pa imamo na razpolago prav v vsakem trenutku. Vzponi in padci delnic na finančnih trgih pa so povsem običajni. Zgodovina nam kaže, da so tudi recesije del borznih trgov, dobro pa jih prenesejo tisti vlagatelji, ki ostanejo mirni in investirani. Kljub temu pa je smiselno letno pregledati posamezne naložbe v portfelju, če se še ujemajo z vašo naložbeno strategijo in vašimi cilji.

Naložbene priložnosti, kot so zlato, kriptovalute, nepremičnine, delnice, vzajemni skladi, so le primeri, kam lahko vložite dodatni denar. To, da pa denar umaknete iz delniških trgov v času krize in stavite vse na eno karto, pa ni pametna odločitev. Ne glede na to, če smo v recesiji ali ne, je pomembno, da imate široko razpršen portfelj, ki vam omogoča mirno spanje tudi v času viharjev. In za vsako recesijo se lahko veselimo ponovnega borznega maratona.

 

Kako in kdaj začnemo varčevati za otrokovo prihodnost?

Načrtovanje večjih stroškov
Tistim, ki tega nimajo urejenega načrtovanja večjih stroškov, je kasneje težko načrtovati večje stroške. Eden od najpomembnejših varčevalnih ciljev za starše je zagotovo izobrazba njihovih otrok. Čeprav redni študij v Sloveniji sicer velja za brezplačnega, še zdaleč ni tako. Vsi stroški, ki jih študij potegne za sabo, namreč močno obremenijo denarnice staršev oziroma celoten družinski proračun. Pomisliti morate na najemnino za študentsko stanovanje ali sobo v študentskem domu, vpisnino, mesečno vozovnico za vlak ali avtobus, prehrana, tekoče stroške in žepnino. Stroški se še bistveno povečajo, če se talentirani in ambiciozni študent odloči za študij v tujini. Kot starš ste postavljeni pred dejstvo, da morate sami poskrbeti za šolanje svojega otroka, da bo lahko študiral, kar si bo želel in da bo dosegel zastavljene cilje, kar se tiče študija in same izobrazbe. Žal so danes štipendije precej redke, zato otroci namreč brez finančne pomoči staršev ne bodo mogli študirati. Seveda ni smiselno pričakovati, da bi študij v prihodnosti stal manj kot danes. Še več, realno lahko pričakujemo, da bo vedno dražji in vse kaže na to, da bodo v prihodnje študirali le tisti, ki si bodo to lahko privoščili.

Začnite takoj ob otrokovem rojstvu
Starši bi morali čim prej začeti finančno načrtovati za svoje otroke, saj tako dobijo veliko časa, da privarčujejo ciljni znesek z manjšimi vložki. Recimo, če starši začnejo vlagati v izobraževanje svojega otroka takoj po rojstvu, časovni horizont deluje v njihovo korist. Pridobijo približno od 17 do 18 let, preden se otrok odpravi na študij, zato lahko starši vlagajo v bolj tvegane naložbe. To pomeni, da so v tem primeru dobra izbira delniški vzajemni skladi z višjim pričakovanim donosom in daljšo priporočeno dobo varčevanja.

Ko je časovno obdobje krajše, se lahko starši odločijo za uravnotežene sklade, saj nimajo veliko prostora za tveganje. Ko je otrok star 10 let, naj starši vlagajo v srednje tvegane vzajemne sklade, kjer je tveganje manjše. Posledično so tudi pričakovani donosi nižji in v kombinaciji s krajšim horizontom varčevanja tudi potencialni privarčevani znesek.

Varčevati lahko začnete že z 30 eurov na mesec
V skladih lahko varčujete tudi z manjšimi zneski, postopno mesečno varčevanje vsekakor ne bo tako zelo obremenilo vašega proračuna, kot če bi morali vsa sredstva zbrati naenkrat. Z rednimi mesečnimi vplačili se zmanjša tudi tveganje, da bi na trg prišli v napačnem trenutku, ker enkrat vstopate na trg v času rasti in drugič v času padanja in tako lovite povprečje gibanja tečajev. Prednost varčevanja v skladih je tudi takojšnja dostopnost do vaših prihrankov, kar je pomembno v primeru, če se zgodi, kaj nepredvidenega in boste sredstva potrebovali prej, kot ste načrtovali.

S privarčevanim denarjem otrokom lahko omogočimo boljše šolanje, dostop do zdravstvenih storitev in nasploh več priložnosti za uspeh v življenju. Olajšamo jim lahko marsikatero življenjsko situacijo in jim pomagamo na poti do njihove finančne osamosvojitve.Da bi mladim približali finančne vsebine ter tako povečali njihovo razumevanje in zanimanje za upravljanje z osebnimi financami smo na Instagramu ustvarili profil »Levji delež«. Z informacijami, komentarji in objektivnimi nasveti lahko mladi razvijajo svoje finančne sposobnosti in samozavest ter se med drugim tudi podučijo, kako pomembno je varčevanje, kjer in tudi kdaj začeti varčevati.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

S&P 500 za kratko padel pod mejo 3500 točk
Inflacija merjeno z indeksom CPI se je septembra v ZDA še tretji mesec zapored nekoliko znižala – cene so bile v primerjavi z lanskim septembru višje za 8,2 %, julijski vrh inflacije je bil pri 9,1 %. Na prvi pogled vzpodbuden trend, a slika je izkrivljena zaradi cen energentov, ki so bile septembra nižje kot na vrhuncu poletja. Manj razlogov za zadovoljstvo dajejo številke o jedrni inflaciji, ki v merjenju ne zajema cen goriva in hrane. Jedrna inflacija je bila namreč septembra v ZDA pri 6,6 % najvišja po letu 1982. Prvi odziv na finančnih trgih je bil glede na podatke, ki so bili objavljeni v četrtek prejšnji teden, pričakovan. Cene delnic in obveznic so padle, indeks S&P celo pod vrednost 3500 točk, kar je bila nova najnižja vrednost v letošnjem letu. A še v istem dnevu je sledil nenadejan zasuk, kjer se je pokazalo, kako trgovalni algoritmi, ki predstavljajo že med 60% in 75% celotnega trgovanja na borzah, še povečujejo nihajnost v času nepredvidljivih razmer na trgu. Razpon med najvišjo in najnižjo vrednostjo, ki so jo v četrtek dosegli glavni indeksi je bil več kot 5 %, za tehnološki Nasdaq je to bil celo četrti največji dnevni preobrat v zgodovini. oba ameriška indeksa sta dan sklenila več kot 2 % v zelenem. V petek je znova prevladovala rdeča barva, glavni ameriški indeksi so se na tedenski ravni nekoliko pocenili.

Ameriške banke odprle sezono objav četrtletnih rezultatov
Iz prejšnjega tedna vseeno lahko povlečemo nekaj pozitivnih iztočnic. Glede na še eno precej negativno presenečenje v merjenju inflacije, je bil padec na borzah bolj zmeren, kot bi morda pričakovali, velike amplitude v dnevnem trgovanju ter izmenjevanje izrazite rasti in padcev tečajev v kratkih časovnih obdobjih pa pogosto zaznamujejo poznejša obdobja medvedjega trenda. Tudi začetek sezone objav četrtletnih rezultatov podjetij je minil brez večjih pretresov – tradicionalno so prve poročale ameriške banke, ki so zaradi višjih obrestnih mer občutno povečale obrestne prihodke, znižali pa so se prihodki iz naslova investicijskega bančništva. Povečanje rezervacij za kreditne izgube, kaže na to, da banke v naslednjih četrtletjih pričakujejo več slabih posojil, a zavoljo strogih regulatornih ukrepov po finančni krizi leta 2008 je kapitalska ustreznost večine sistemsko pomembnih bank dobra, zato se šokov v slogu Lehman Brothers leta 2008 ne pričakuje.

Kriza na trgu britanskih državnih obveznic se je umirila
Bolje od ameriških so se v preteklem tednu odrezale evropske delnice, ki so navkljub namigu guvernerke ECB Lagardove, da bo obrestne mere verjetno potrebno višati tudi prihodnje leto, nekoliko pridobile. Pozitivno so presenetili najnovejši podatki o industrijski proizvodnji v evro območju, ki je avgusta tako na mesečni, kot na letni ravni rasla, podatki pa se med posameznimi državami članicami močno razlikujejo.
Britanska premierka Liz Truss je 38 dni po imenovanju razrešila finančnega ministra Kwartenga. Odločitev je bila sprejeta v luči pretresov na finančnih trgih, ki so sledili objavi načrta o znižanju davkov. Načrt bi državo stal okrog 45 milijard funtov letno in po mnenju vlagateljev močno ogrozil britanske javne finance. Zaradi tega je sledila velika razprodaja državnih obveznic in strmoglavljenje vrednosti funta. Britanska centralna banka je nato intervenirala s programom odkupovanja državnih obveznic, vlada pa je sporni načrt umaknila. Situacija na trgih se je umirila, vseeno pa je Kwarteng kot glavni odgovorni za spodleteli program napako plačal s svojim položajem. Nov finančni minister, Jeremy Hunt je v svojih uvodnih nagovorih kot prioriteto izpostavil ekonomsko stabilnost, nova davčna reforma bo bistveno bolj konzervativna.

Nominalne donosnosti obveznic postajajo privlačnejše
Zahtevana donosnost na 10 letno ameriško državno obveznico je po objavi podatkov o inflaciji prvič po letu 2008 zrasla nad 4 %. Rastejo tudi zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic – na 10 letno slovensko znaša 3,35 %. Nominalni donosi obveznic torej po dolgih letih zelo nizkih, pogosto celo negativnih obrestnih mer postajajo privlačnejši. Ali je nakup obveznic dobra naložba, bo v veliki meri odvisno od gibanja inflacije. če se le ta ne bo znižala, bo realna donosnost državnih obveznic (upoštevajoč inflacijo) ostala negativna in s tem manj privlačna za vlagatelje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet ostaja že nekaj časa nespremenjen. Smo v obdobju velike negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ko se razmere slabšajo. Zgodovina nas uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev, a žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju.

Tri stvari, ki jih lahko naredite, da postanete uspešen vlagatelj

 

 

Ponovno se vračamo v preteklost, ko je vse to že bilo doživeto in preživeto. Ponovno je v ospredju določeno psihološko stanje na delniškem trgu. Ste prav v takšnih obdobjih pripravljeni postati boljši vlagatelj? Če razmišljate v tej smeri, vam bom predstavila 3 korake, kaj lahko storite, da izboljšate svojo naložbeno pot do želenega finančnega cilja.

Ne glede na katerikoli letni čas je prav vsak trenutek primeren trenutek, da izboljšate svoje finance. Vlaganje skupaj s toleranco do tveganja je del celovitega in uspešnega finančnega načrta. Ko razmišljate o svojem naložbenem načrtu, lahko storite naslednje 3 stvari, da postanete boljši vlagatelj.

Prva stvar, ki jo morate narediti na poti k uspešnemu doseganju začrtanega finančnega cilja je, da razmislite in določite svojo toleranco do tveganja. Prav vaša toleranca do tveganja je eden od ključnih gradnikov uspeha vaše naložbe. Toleranca glede tveganja je odvisna od vaše sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti vaših naložb. Če ne upoštevate svoje tolerance do tveganja torej, koliko vmesnega nihanja svoje naložbe ste še pripravljeni sprejeti, boste enostavno sprejemali slabe naložbene odločitve. In to se dogaja velikemu številu vlagateljev. Da se temu izognete, naj bi posameznik sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči. Ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer.

Kaj je donos?
Poenostavljeno donos pomeni dobiček ali izgubo, ki jo ustvari naš denar v času, ko smo mu dali določeno funkcijo, smo jo »zaposlili«. Donosnost se običajno izrazi kot odstotek investiranega premoženja oziroma kapitala. Vprašanje: kako bi se počutili, če bi ravnokar izvedeli, da je vrednost vaše investicije v mesecu dni padla iz 20.000 EUR na 10.000 EUR? Če bi bila vaša prva misel, kako se iz investicije umakniti, potem visoka raven tveganja pri investiranju ni primerna za vas.

Vaša toleranca do tveganja je sestavljena iz dveh delov
Iz finančnega – to je tveganje, ki si ga lahko privoščite v denarnem smislu. Vprašanje, ki si ga morate zastaviti je, ali si lahko privoščite vmesno izgubo denarja, ki ga vlagate? Vedno namreč obstaja možnost, da se bo lahko vaša investirana vrednost v določenem vmesnem obdobju zmanjšala. Ugotovite torej, koliko vmesne nerealizirane izgube si lahko privoščite. Vlagajte in investirajte le s tistim delom sredstev, kjer si lahko privoščite vmesne izgube in katerega lahko za nekaj časa pogrešate ter od tega dela likvidnostno niste odvisni.

Iz čustvenega – tudi če si lahko privoščite vmesno nerealizirano izgubo vloženega denarja je pomembno vprašanje ali ste se čustveno sposobni s tem soočiti? Ali razumete svoje čustvene reakcije kot posledico dogajanj na trgih? Ali boste obsesivno spremljali in preverjali, kaj se z naložbo dnevno ali tedensko dogaja? Bo vaša zaskrbljenost zaradi trgov obremenila vas in vaše odnose? Tudi tisti z visoko toleranco do čustvenega tveganja lahko pretiravajo v nasprotni smeri, do preveč prestrašenih, in se tega morajo zavedati ter ukrepati, preden jih to spravi v težave.

Analizirajte torej svojo toleranco do tveganja in ugotovite svoje meje. Ko boste bolje razumeli sebe, boste lahko oblikovali svoj naložbeni portfelj na način, ki vam bo koristil in vam pomagal prevzeti za vas sprejemljivo raven tveganja, da boste lažje dosegli svoje finančne cilje, ne glede na to, ali vlagate v sklade, lastniške vrednostne papirje (delnice), v nepremičnine, v obveznice ter drugo.

Drugo pomembno vprašanje, na katerega morate odgovoriti pa je, zakaj vlagate? Pomembno je razumeti svoje motive, saj različni finančni cilji zahtevajo različne pristope k vlaganju – še posebej, če je vaš časovni okvir za določene cilje krajši ali daljši od časovnega okvira za druge cilje. Določite torej, kaj želite s svojim denarjem doseči, hkrati bodite realni glede tega, kako vam lahko vlaganje pri tem pomaga. Ko boste razumeli lastne motive, boste lahko sprejemali boljše naložbene odločitve.

In še tretje – ali razumete, v kaj vlagate? Eden od svetovno najbolj prepoznavnih vlagateljev Warren Buffett je vedno zagovarjal, da vlagatelji svojega denarja naj ne vlagajo v naložbe, ki jih ne razumejo. Preden investirate v nekaj se prepričajte da razumete, kako to deluje. Začeti z delnicami in obveznicami ter vzajemnimi skladi je smiselno, ker je tovrstne naložbe dokaj enostavno razumeti. Ni potrebe biti strokovnjak, vendar morate imeti splošno predstavo o tem, kako vaša naložba deluje in o dejavnikih, ki vplivajo na izbrano naložbo. In ne pozabite: lahko imate več finančnih ciljev. Vaš naložbeni portfelj bo zato oblikovan tako, da bo odražal vaše različne cilje in njihove časovne okvire.

Torej, vlaganje in investiranje je lahko odličen način za povečanje vašega premoženja. Vendar je nekaj, o čemer morate razmisliti. Razmislite, kaj s plemenitenjem svojega premoženja želite doseči in ugotovite, kakšen je vaš naložbeni slog (konservativen, uravnotežen ali dinamičen). Vedeti morate, kaj vam ustreza, saj določena razporeditev sredstev ni primerna za vse. Vzemite si torej čas, da spoznate sebe in svoje naložbe, kar bo pozitivno prispevalo na poti plemenitenja vašega premoženja.

 

Zdaj je odličen trenutek za nakup delniških naložb

Dober naložbeni nasvet je tak, ki je razumljiv, preprost in primeren tako za dobre kot tudi za slabe čase. Vprašanje, ki si ga posebej v časih negotovosti, zastavlja vsak vlagatelj je kako razporediti svoje premoženje in kam naložiti denarna sredstva? Bistvo naložbene razporeditve je poiskati takšno kombinacijo med različnimi naložbenimi možnostmi, ki bo za vlagatelja najprimernejša v danem položaju. Temu pravimo, da investiramo skladno z naložbenim profilom. Naložbeni cilji, daljši časovni horizont, nagnjenost k tveganju in sposobnost prevzeti tveganje so ključni dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati.

Naložbena razporeditev je predvsem odvisna od tega, katere cilje želimo doseči. Ali varčujemo za dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, šolanje otrok, ali za pokojnino? Ali za kratkoročne cilje, kot so nakup avtomobila ali kakšno hišno popravilo, denimo?

Časovni horizont je obdobje, za katero ocenimo, da prihrankov za načrtovane tekoče ali enkratne izdatke ne potrebujemo. Če je to obdobje razmeroma kratko, je primeren bolj konservativen portfelj. Ko pa govorimo o daljšem časovnem horizontu, pa je portfelj lahko bolj agresiven in skoraj mora vključevati delniške naložbe.

Naslednja pomembna komponenta pri naložbenem nasvetu je tveganje. Pri določitvi sposobnosti prevzemanja tveganja upoštevamo celotno premoženje, višino in varnost dohodkov, starost, zdravje … Vsakdo od nas ima namreč drugačno čustveno reakcijo na nenadne spremembe vrednosti portfelja. Nekateri vlagatelji ob močnih nihajih na borzah ponoči ne morejo spati, za takšne so delnice kljub denimo dolgoročnim naložbenim ciljem primerne zgolj v manjši meri. Pri takšnih vlagateljih bi se lahko ob previsoki izpostavljenosti delnicam zgodilo, da bi ob večjih korekcijah na borzi postali prestrašeni in v paniki prodali delnice ravno v najslabšem trenutku. Po drugi strani pa imamo avanturiste, ki so popolnoma neprizadeti in z lahkoto prenesejo pretrese na borzah. Pri primerni naložbeni strukturi moramo imeti v mislih predvsem pravilno razmerje med delniškimi, obvezniškimi in denarnimi naložbami. Poleg tega pri posameznih naložbah ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja v različne države, regije ali panoge.

Ljudje smo čustvena bitja. Tako početje je sicer zelo zaželeno v vsakdanjem življenju, a je to na borzah lahko pogubno. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev, bodo namreč skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Če pa imamo vlagatelji premoženje naloženo skladno s finančnim profilom, potem bomo veliko lažje krmarili skozi obdobja pretirane evforije kot strahu. Običajno je najbolje, da po obdobju visoke rasti tečajev na borzi del delniških naložb pretvorimo v manj tvegane naložbe in obratno po visokih borznih padcih.

Čeprav se nam morda ne zdi samoumevno, delniški trg že kmalu po začetku recesije doseže dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakazuje na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek za nakup delniških naložb.

Ostati investiran ali zapustiti borzni trg

Razlogov za zadnje padce borznih tečajev je več. Na prelomu iz leta 2021 v 2022 so bila v ospredju nad borznimi aktivnostmi zaprta gospodarstva zaradi covida, predvsem na Kitajskem, tem ustrezna ozka grla pri dobavi in zaskrbljenost glede morebitne vojne v Ukrajini. Letos februarja je vojna postala resničnost. Zaskrbljenost glede manjkajoče dobave zemeljskega plina se širi, cene energije pa dosegajo rekordne ravni. Prav tako so težave v dobavnih verigah čedalje hujše, inflacija pa narašča in narašča. Po vsem svetu morajo posredovati centralne banke. Ameriška centralna banka vedno bolj zvišuje obrestne mere. In tudi v območju evra se zdaj končuje dolgoletna politika nizkih obrestnih mer. Naraščajoče obrestne mere običajno povzročajo težave delniškim trgom, kar posledično povečuje stroške naložb za podjetja – to je še posebej opazno pri obrestno občutljivih podjetjih, kot so tehnološka podjetja, ki so pogosto zelo zadolžena. Odplačilo dolga podjetje stane več, kar zmanjšuje stopnje dobička.

Trenutne razmere so vse prej kot udobne, vendar stanje ni nič kaj posebnega v primerjavi s krizami, ki so prizadele borzne trge v preteklosti. V zadnjih sto letih je prišlo do številnih manjših ali večjih borznih zlomov. Vsem tem krizam je bilo skupno eno: pokazalo se je, kdo je dober vlagatelj – in da se vsaka kriza konča. Borze okrevajo tudi po hudih padcih tečajev, vendar faza okrevanja včasih traja manj, včasih pa več časa.

Vlagatelji, ki še nikoli niso bili aktivni na borzi, se ob velikem padcu tečajev počutijo grozno. Ne vedo, kako naj odreagirajo in marsikdo ne more gledati, kako se vrednost njegovega premoženja manjša. In ko tako nemočno opazujete borzno dogajanje, v vas pogosto vre jeza in želite okriviti za zmanjšanje svojega premoženja kar svojega finančnega svetovalca, ker vas ni prej opozoril na padec tečajev. V tem primeru vaša jeza zadene napačno osebo. Nihče ne more napovedati natančnega časa padca borznih tečajev. Če ste dolgoročni vlagatelj morate vedeti, da so tudi padci normalni del borznega dogajanja.

»Na borzi ne zvoni«, pravi borzni pregovor. Nihče te ne opozori, ko gredo tečaji navzdol. Strokovnjaki so pogosto prav tako kot zasebni vlagatelji, ujeti nepripravljeni. Če bi lahko upravljavci skladov napovedali padce tečajev, potem nihče ne bi imel izgube na borzi. Vendar se trudijo po najboljših močeh upravljati premoženje vlagateljev in jim prav tako kot posameznikom ne uspe uloviti borznega vrha in dna.

Vlagateljem svetujem, da v teh turbulentnih časih ostanejo čim bolj mirni. Verjamem pa, da je to v praksi težko upoštevati. Veliko lažje bo tudi, če svoje nakupno vedenje avtomatizirate. Ker ne moremo predvideti, kako se bodo gibali tečaji v prihodnje, je dobro vsak mesec redno vložiti določen znesek denarja na borzne trge. Za ta namen so zelo primerni mesečni varčevalni načrti v vzajemne sklade, ki vas ne prisilijo, da ves čas spremljate gibanje tečajev. Za to poskrbijo upravitelji skladov, ki vsak dan budno spremljajo dogajanje na borzi ter se ustrezno odzovejo.

Zelo pogumni vlagatelji pogosto izkoristijo padce tečajev za poceni nakupe. S čustvene plati je to seveda težko, kajti tudi mediji imajo v teh časih veliko več negativnih novic. A vendar se na borzi trguje s prihodnostjo in vsake krize je enkrat konec. Če sledite borzni modrosti: »Kupuj, ko topovi donijo«, je to pogosto poplačano. Kajti velja, da je vsakemu borznemu zlomu sledila stalna faza okrevanja. Kdaj pride do faze okrevanja pa v danem trenutku, ne ve nihče.

Če denar vlagate, torej na delniške trge bodite previdni, redno investirajte in ohranite trezno glavo, saj lahko ob močnih padcih tečajev kupujete veliko ceneje kot običajno. Skratka, zdaj je pravi čas, da izkoristite priložnosti, ki vam jih ponujajo delniški trgi.

Kako vlagati, če je recesija pred vrati?

Razlogi za povečanje naložb ali ne?
Močni padci tečajev, do katerih pride med krizo ali recesijo, lahko predstavljajo dobre priložnosti za naložbe. Nekatere naložbe so morda na trgu podcenjene, druge so mogoče bolj odporne na gospodarsko recesijo. Finančni trgi so po navadi ciklični s ponavljajočimi se vzorci rasti, vrha, recesije, dna in okrevanja. Vsaki dosedanji recesiji je sledilo okrevanje, vendar okrevanje ni bilo vedno enako hitro in močno.

Kako se odločite?
Spoznajte svoje prioritete. Če ste v močnem finančnem položaju in vaš časovni horizont (čas, ko boste imeli naložbo) dolg in vaša toleranca do tveganja visoka, boste morda čutili, da želite še naprej vlagati med krizo ali recesijo. Če je vaš finančni položaj nestabilen, vaš časovni horizont kratek ali vaša toleranca do tveganja nizka, boste morda bolj nagnjeni k zadržanju.

Strategije za vlaganje
Naložbene odločitve so zelo osebne in močno odvisne od osebnih situacij. To še posebej velja v času gospodarske ekspanzije ali recesije.

Na primer, mlajša oseba dobrega zdravja s stalnim dohodkom in dobrimi poklicnimi možnostmi je morda bolj nagnjena k naložbam med krizo ali recesijo kot starejša oseba ali nekdo slabega zdravja, ki se za vsakodnevne življenjske stroške zanaša na omejene prihranke. Ključna razlika je časovni horizont. Mlajša oseba lahko preživi tržna nihanja in zasluži več dohodka, da nadomesti morebitne izgube, medtem ko starejša oseba ne more.

Te splošnosti morda ne veljajo za vse vlagatelje v teh situacijah. Mlajša oseba ima lahko tudi otroke in se odloči dati prednost varčevanju za svoje izobraževanje. Tudi starejša oseba ima lahko precejšnje premoženje in želi ustvariti bogastvo za naslednjo generacijo. V teh primerih se lahko časovni horizont obrne. Poleg tega imajo lahko nekateri vlagatelji naravno večjo toleranco do tveganja kot drugi in se lahko počutijo bolj udobno pri vlaganju v turbulentnih in nestanovitnih časih, ne glede na njihov osebni položaj.

Če se odločite za naložbo, ne glede na to, ali je to med krizo oz. recesijo ali ne, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje. Tri preverjene strategije so:
– diverzifikacija, kjer ne nosite ”vseh jajc v isti košari” in izberete sebi primerno strateško alokacijo,
– redno periodično varčevanje, kjer v rednih intervalih kupujete različne naložbe v istih zneskih in s tem lovite različne točke,
– izogibanje špekulacijam, saj imate statistično gledano zelo malo dobičkonosnih špekulantov, še posebej, če ste se s tem šele spoznavate.

Ko se odločite in ukrepate, upoštevajte še nekaj nasvetov: ne spremljajte obsedeno vsakega nihanja na trgu, nastavite redne opomnike za pregled svojih naložb s svojim finančnim svetovalcem ter se prilagajajte, ko se vaše razmere spreminjajo in se kriza ali recesija odvijata in na koncu razrešita.

Korekcije na trgih so nekaj povsem normalnega

 

 

Za podjetja to pomeni, da znižajo pričakovanja o rasti dobičkov ter vrednotenja naložb, ob tem pa seveda prihaja tudi do prilagajanja delniškega trga oziroma do korekcije na finančnih trgih. Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je zato smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi. Hkrati pa je tudi pomembno, da korekcije razumemo in jih kot vlagatelj tudi sprejemamo.

Kaj je torej popravek oziroma korekcija?

Pri vlaganju in investiranju na kapitalski trg je popravek običajno opredeljen kot padec cene vrednostnega papirja (delnice), delniškega sklada oziroma delniškega trga za 10 odstotkov ali več od zadnjega doseženega vrha. Popravki se lahko zgodijo pri posameznih delnicah, delniških skladih ali pri delniških indeksih.

In zakaj lahko na korekcije gledamo tudi kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi?

Če se na čarovnici premaknemo nekaj let nazaj, in sicer na konec leta 2018, ki je bil odličen čas za ponovno uravnoteženje portfelja. Zakaj? Ameriški delniški trg je v zadnjem četrtletju tega leta padel za -13 odstotkov, medtem ko so mednarodni trgi padli za -11 odstotkov in -14 odstotkov v celotnem letu. Ponovno uravnoteženje portfelja v delnice ali delniške sklade po tako znatnem padcu je vlagateljem dalo priložnost za nakupe po nižjih cenah, kar bi moralo sčasoma privesti do višjih tveganju prilagojenih donosov. Čeprav se je popravek ameriškega delniškega trga v zadnjem četrtletju leta 2018 za povprečnega vlagatelja morda zdel nenavadno visok, je v resnici takšen popravek presenetljivo pogost. Samo v zadnjih 10 letih je bilo 10 primerov, ko je ameriški indeks S&P 500 (500 najboljših ameriških podjetij) padel za vsaj 10 odstotkov od nedavnega doseženega vrha. Vlagatelj, ki je bil skozi te padce neomajen, je ustvaril 10,7-odstotni letni donos, brez dividend – res lepa nagrada. Vztrajnost se izplača.
Čeprav je ohranjanje stabilnosti med tržnimi vzponi in padci, razen občasnega ponovnega uravnoteženja portfelja na način, da dokupimo ugodnejše delnice ali delniške sklade smiselno, empirične raziskave kažejo, da večina vlagateljev dejansko počne nasprotno. Kupujejo delnice ali delniške sklade, ki so v preteklem obdobju ustvarjali visoke donose, in prodajajo tista, ki so razočarala. Takšno odločanje jih običajno drago stane. Raziskave kažejo, da zaradi nakupa delniških skladov, ki so bili v preteklosti boljši, in prodaje skladov, ki so bili slabši, vlagatelji ustvarijo tudi do 1,56 odstotka slabši donos na leto. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so prilivi v vzajemne sklade močno povezani s preteklo uspešnostjo sklada.

Delnice, delniški indeksi, delniški skladi oziroma delniški trgi lahko padejo v korekcijo za kratek čas ali za daljše obdobje – do nekaj dni, tednov, mesecev ali celo dlje. Vendar je povprečni popravek trga kratkotrajen in traja nekje od tri do štiri mesece. Korekcijo lahko sprožijo številni dejavniki in razlogi za popravek so tako različni, kot so različne delnice, indeksi ali trgi, na katere vplivajo – od obsežnih makroekonomskih sprememb, do težav v načrtu upravljanja posameznega podjetja. Lahko bi rekli, da so korekcije kot tisti pajek pod vašo posteljo. Veste, da je tam, da se skriva, vendar ne veste, kdaj se bo naslednjič pojavil. Čeprav vam lahko ta pajek krati miren spanec, pa ne smete zgubljati spanca zaradi možnosti popravka vaše naložbe. Pričakovani donos mora biti prilagojen na vaše sprejemanje tveganja.

Po podatkih poročila Goldman Sachs iz leta 2018 je povprečni popravek ameriškega indeksa S&P 500 trajal le štiri mesece in njegova vrednost je padla za približno -13 odstotkov, preden si je indeks spet opomogel. Vendar razumemo, zakaj lahko posameznika ali vlagatelja začetnika skrbi 10-odstotna korekcija njegovega premoženja v vmesnem obdobju. Nikoli ne moremo z gotovostjo povedati, kako dolgo bo popravek trajal. Za tiste vlagatelje, ki se odločijo za dolgoročno vlaganje in plemenitenje sredstev pa je popravek le majhna luknja na poti do končnega finančnega cilja. Trg si bo sčasoma opomogel, zato ni potrebe, da ob korekcijah ustvarimo paniko.

Bližnjic ni

Čeprav korekcija vpliva na vse delnice ali delniške sklade, pa nekatere delnice pogosto prizadene močneje kot druge. Delnice z majhno tržno kapitalizacijo in hitro rastoča podjetja, kot je sektor tehnologije, se večinoma najmočneje odzovejo. Defenzivni sektor široke potrošnje in farmacije pa je lahko manj na udaru. Torej, če korekcijo povzroči gospodarska recesija, te delnice še vedno delujejo. Tudi diverzifikacija med različnimi naložbenimi razredi portfelju nudi zaščito. Ključno pa je, da ne pozabite, da pri vlaganju in investiranju ni bližnjic.

 

Z varčevanjem je tako, kot z rano uro

 

 

Ste tudi vi opazili, da so borzni trgi precej nemirni, volatilni? Se vam velikokrat zgodi, da ko se odločate za nakup finančnih naložb na primer točk vzajemnih skladov, da nikakor ne zadenete pravega trenutka za vstop? Se počutite nesposobni za trgovanje ali se nimate želje ukvarjati s tem?

Redno mesečno varčevanje

Redno mesečno varčevanje je elegantna rešitev za optimalno varčevanje, kjer vlagatelj tvega manj, da bi vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku. Ob discipliniranem mesečnem vplačevanju vlagatelj dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto denarja lahko privarčuje več, saj kupuje različno število točk. In kaj je metoda povprečnega stroška? Metoda povprečnega stroška pomeni, da v času medvedjega trenda (padanje tečajev delnic) lahko vlagatelj dolgoročno z enako vsoto denarja privarčuje več, saj kupuje večje število točk sklada kot v času bikovskega trenda (rasti tečajev delnic). Predvsem v obdobju padanja je pomembno, da vlagatelji vztrajajo, saj dobijo za isto količino več točk vzajemnega sklada. Z enkratnim vplačilom vlagatelj vedno tvega, da bo vstopil na trg v napačnem trenutku, z mesečnimi vplačili pa se temu izogne.

Dodatne prednosti mesečnega varčevanja

Pri mesečnem vplačilu vlagatelju ni treba ugibati, kdaj je primeren čas vstopa, saj je le to urejeno z direktno obremenitvijo – mesečni obrok se avtomatsko izvede iz bančnega računa. Tako si zagotovite tudi disciplino pri vplačilih.

Prednost je tudi ta, da vlagatelj z razmeroma nizkimi vplačili dobi izpostavljenost do visoke razpršitve premoženja. Tako lahko že z vložkom 30 EUR vlagatelj dobi lastništvo v podjetjih, kot so Google, Apple, Coca Cola, Adidas, …To mu z neposrednim nalaganjem v delnice teh podjetij ne bi uspelo, saj je vrednost ene delnice precej višja.

Pri mesečnem vplačilu se lahko odločite za vplačilo v en ali več skladov ali izberete paket skladov. V primeru izbire enega sklada je primerno izbrati globalni sklad, saj so sredstva razpršena na vse pomembnejše regije in panoge. Lahko pa svoja sredstva razpršite na več skladov, ki imajo različno naložbeno politiko. Med podskladi istega krovnega sklada lahko vplačana sredstva kadarkoli prenašate brez kakršnihkoli stroškov. Imate pa tudi možnost izbire košarice skladov ali paket skladov. V vsakem paketu je vključenih več skladov v naprej pripravljenih razmerjih, ki so jih upravitelji sestavili tako, da omogočajo uresničitev varčevalnih ciljev za različne namene in so oblikovani glede na različne stopnje nagnjenosti k tveganju.

Varčevanje v vzajemnih skladih lahko kadarkoli prekinete

Mesečna varčevanja so prilagojena posameznikovim zmožnostim in potrebam, saj izplačilo lahko zahtevate kadarkoli. Varčevanje v vzajemnih skladih je mogoče kadar koli prekiniti, če nam zmanjka denarja. Prav tako je mogoče mesečna vplačila kadar koli zvišati ali znižati. Mesečna varčevanja so primerna za varčevanje za pokojnino, nakup določenih dobrin v prihodnosti, šolanje otrok, ustvarjanje varnostne rezerve itd.

Varčevati začnite takoj

Varčevati ali investirati morate začeti zgodaj oziroma čim prej. Običajno se nam zdi, da smo še premladi za kaj takega in imamo torej še dovolj časa za odločitev, kako si bomo pravzaprav zagotovili finančno varno starost. A to žal ne drži! Nikoli nismo premladi, da ne bi že ta trenutek začeli premišljevati o svoji starosti. Ravno nasprotno: prej, kot začnemo varčevati, manjši je lahko mesečni obrok za prihranek, ki ga bomo potrebovali.