Ko na trgih vlada medved, govorimo o padajočem trendu vrednostnih papirjev oziroma je obdobje, ko cene vrednostnih papirjev v glavnem padajo. Medvedji trend je običajno opredeljen kot padec delniškega trga za 20 odstotkov ali več od zadnjega doseženega vrha. Medvedje trge je težko predvideti ali obvladati. Začne se kot rutinski padec trga, nato prehod v korekcijo, ki mu lahko sledi t. i. »lov« na ugodne cene, za katerega se kmalu izkaže, da je bil preuranjen.

Do trenutka, ko je medvedji trend neizogibno očiten, so se vrednosti delnic že pocenile, zaradi česar se tisti, ki niso že v osnovi primerno oblikovali svoje portfelje glede na sprejemanje tveganja sprašujejo, ali je to smiselno storiti, ali pa bi takšna odločitev le povečala stroške neuspešnih poskusov nadvladati trg.

Prva stvar, ki jo na medvedjem trgu morate storiti, je zagotoviti, da je vaš portfelj ustrezno razpršen med različnimi razredi sredstev (delnice, obveznice in denar), ne le med sektorji borznega trga. Diverzifikacija oziroma razpršenost zmanjšuje nestanovitnost, ki se na medvedjih trgih povečuje, kar lahko portfelje vlagateljev izpostavi motečim nihanjem. Druga stvar, ki vam lahko zmanjša tveganja na medvedjem trgu med delniškimi naložbami je povečana izpostavljenost do defenzivnega sektorja široke potrošnje, komunalnih storitev in farmacije. Po blagu in storitvah, ki jih ponujajo ti sektorji je običajno povpraševanje, ne glede na gospodarske ali tržne razmere. Prav tako ti sektorji ustvarijo veliko denarja, kar podpira relativno visoke dividendne donose. V teh sektorjih je veliko podjetij z veliko kapitalizacijo in močnimi bilancami stanja, katerih delnice se na medvedjih trgih običajno bolje odražajo kot delnice z majhno kapitalizacijo ali visoko rastoče delnice, recimo tehnološke.

Razprodaja in medvedji trg

Ker se delnice po definiciji medvedjega trga še naprej znižujejo, zakaj se vlagatelji ne bi povsem izognil razprodajam? Medvedji trgi pogosto med vlagatelji povzročijo panično prodajo naložb. V veliko primerih se vlagatelji odločijo za neracionalno prodajo delniških naložb v korist gotovine ali kratkoročnih državnih obveznic. Težava pa je v tem, da je le malo vlagateljev takšnih, ki bodo s taktiziranjem uspešno obvladali trg. Številni vlagatelji, ki med recesijo prodajo svoje naložbe, bodo zamudili ostre nepričakovane dvige rasti na trgih, ki običajno zaznamujejo konec medvedjega trga, kar pa znatno zniža njihove dolgoročne donose. Ker bodo zamudili preobrat na trgu, bodo nekateri verjetno še naprej obstali na t. i. »varni strani« nizko donosnih naložb in tako dlje časa ostali premalo izpostavljeni delniškim naložbam. Medtem ko se bo izstop iz delniških naložb med medvedjim trgom pogosto zdel kot preudarna poteza, v resnici pomeni izjemno tvegano odločitev ter stavo na vaše lastne sposobnosti časovnega taktiziranja na trgu ter je stava proti dolgi zgodovini delniškega trga, ki kaže na dejstvo, da trg v celoti povrne svoje vmesne izgube dosežene v času medvedjega trenda.

Samo za primer. Prihod pandemije COVID-19 je povzročil kratek, a silovit medvedji trg, ki je dosegel dno 23. marca 2020, ko je ameriški indeks S&P 500 v petih tednih padel za skoraj 34 odstotkov. Le-ta je do 18. avgusta 2020 ponovno dosegel svojo najvišjo vrednost. Ali ste se takrat odločili za prodajo delniških naložb v zameno za denar ali obveznice? In če, kdaj ste se ponovno odločili, da se vrnete nazaj v delniške naložbe? Časovno taktiziranje v večini primerov krade donos.

Nakupovanje po ugodnih cenah

Zgodovinsko gledano so po vsakem medvedjem trgu ponovno sledile višje cene delniških naložb, kar z vidika preteklosti medvedji trg predstavlja možnosti za poceni nakupe delnic in delniških skladov. Tukaj se izkaže kot uspešna metoda, metoda povprečnega stroška. Torej z vztrajanjem s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazano najboljši pristop v času medvedjega trga. Strategija vam omogoča, da kupujete delniške naložbe po nižjih cenah.

Medvedji trg res ni najbolj naklonjen prestrašenim vlagateljem, niti ni čas za prevzemanje prevelikega tveganja, torej, preveliki izpostavljenosti delniškim naložbam. Prav tako ni čas za tvegano odločitev o prodaji vseh vaših delniških naložb. Primerna odločitev v času medvedjega trga je diverzifikacija oziroma razpršenost vašega portfelja in ko gre za izbiro delniških naložb, da dajete prednost naložbam z močnimi, dobro kapitaliziranimi bilancami stanja pred visokoletečimi naložbami, kar znotraj vašega portfelja znižuje tveganje in se lahko obrestuje, četudi smo znotraj medvedjega trga.

 

 

Kako hitro se bomo otresli tradicionalnih naložb, pa je seveda odvisno od vsakega posameznika. Od tega, v kaj verjamemo, na kaj smo navajeni, morda celo navezani in kaj nam je prineslo želene rezultate v preteklosti.

Depoziti ostajajo še vedno varen pristan večine Slovencev, ki se oklepajo tradicionalnih naložb. In še vedno pogosto slišimo, da so boljše vsaj minimalne obresti kot nobene. Kaj pa inflacija? Ste morda pomislili, kako vpliva na vaše naložbe? Če ste, potem vam je zagotovo lahko jasno, da depoziti niso več naložba. Depozit je lahko le trenutno parkirišče za vaš denar. Možnosti za donose boste morali iskati drugje.

Živimo v času, ko v medijih odmevajo novice o vojni, visoki inflaciji, borznih pretresih, paniki na delniških trgih in govorice o prihajajoči recesiji. Vse to se dogaja na globalni ravni, tečaji vrednostnih papirjev pa posledično nihajo. Sprašujete se, kaj torej lahko zdaj storite, da si zagotovite varnost oziroma kam investirati?

Če ste kot alternativno naložbo pred kratkim izbrali naložbo v delniške trge in vas je sedaj strah, da bi izgubili ves svoj denar, naj vas potolažim. Kot prvo, recesije so povsem običajne. Borza deluje tako kot človeški utrip, včasih gre hitreje in višje, včasih pa počasneje in nižje. Tako kot človeški utrip po maratonu se mora tudi delniški trg občasno spočiti in počasi okrevati, vmes globoko vdihniti, da bo spet pripravljen na vrhunsko izvedbo.

Odločitev za naložbo ali ponovno vlaganje ne sme biti odvisna od dobrega tečaja ali časovnega taktiziranja, ampak veliko bolj od časovnega horizonta, osebnih ciljev in pripravljenosti k tveganju.

V teh negotovih časih mnogi bežijo tja, kjer se jim zdi varno. Za mnoge je to naložba v zlato, za večino Slovencev pa ostaja najprivlačnejša naložba v nepremičnine. Predvsem gre tu za neke vrste varnosti v času krize oziroma varnost za starost, in ne gre toliko za naložbo, ki bi prinašala donose. Ljudje mislijo, da so bolj varni, če imajo v rokah nekaj oprijemljivega. Z nepremičninami je veliko težje doseči donos kot pri naložbah na kapitalskih trgih, kjer trg in čas delata zate. Pri nepremičninah pa je veliko več tveganih dejavnikov, ki omejujejo donosnost naložbe. Sem spadajo najrazličnejši stroški, ki so povezani z nepremičnino, izbira ustrezne lokacije, iskanje primernega najemnika, ni garancije za rast premoženja in konec koncev, če potrebujemo denar, je nepremičnino včasih veliko težje unovčiti, kot si mislimo. In če potrebujemo denar ob nepravem času, smo lahko razočarani, če bomo prisiljeni prodajati pod nabavno ceno.

Skratka, ob prevetritvi naložbenih možnosti, spoznamo, da je dokaj preprosto zgraditi svoje premoženje na kapitalskih trgih. Pravilna izbira naložb, z ustrezno razpršenostjo, nam bo zagotovila optimalno razmerje med varnostjo in donosnostjo. Vzajemni skladi so pri tem odlična izbira, kajti z njimi sprejemamo manjšo mero tveganja kot pri neposrednih naložbah v posamezno delnico. Denar pa imamo na razpolago prav v vsakem trenutku. Vzponi in padci delnic na finančnih trgih pa so povsem običajni. Zgodovina nam kaže, da so tudi recesije del borznih trgov, dobro pa jih prenesejo tisti vlagatelji, ki ostanejo mirni in investirani. Kljub temu pa je smiselno letno pregledati posamezne naložbe v portfelju, če se še ujemajo z vašo naložbeno strategijo in vašimi cilji.

Naložbene priložnosti, kot so zlato, kriptovalute, nepremičnine, delnice, vzajemni skladi, so le primeri, kam lahko vložite dodatni denar. To, da pa denar umaknete iz delniških trgov v času krize in stavite vse na eno karto, pa ni pametna odločitev. Ne glede na to, če smo v recesiji ali ne, je pomembno, da imate široko razpršen portfelj, ki vam omogoča mirno spanje tudi v času viharjev. In za vsako recesijo se lahko veselimo ponovnega borznega maratona.

 

 

S&P 500 za kratko padel pod mejo 3500 točk
Inflacija merjeno z indeksom CPI se je septembra v ZDA še tretji mesec zapored nekoliko znižala – cene so bile v primerjavi z lanskim septembru višje za 8,2 %, julijski vrh inflacije je bil pri 9,1 %. Na prvi pogled vzpodbuden trend, a slika je izkrivljena zaradi cen energentov, ki so bile septembra nižje kot na vrhuncu poletja. Manj razlogov za zadovoljstvo dajejo številke o jedrni inflaciji, ki v merjenju ne zajema cen goriva in hrane. Jedrna inflacija je bila namreč septembra v ZDA pri 6,6 % najvišja po letu 1982. Prvi odziv na finančnih trgih je bil glede na podatke, ki so bili objavljeni v četrtek prejšnji teden, pričakovan. Cene delnic in obveznic so padle, indeks S&P celo pod vrednost 3500 točk, kar je bila nova najnižja vrednost v letošnjem letu. A še v istem dnevu je sledil nenadejan zasuk, kjer se je pokazalo, kako trgovalni algoritmi, ki predstavljajo že med 60% in 75% celotnega trgovanja na borzah, še povečujejo nihajnost v času nepredvidljivih razmer na trgu. Razpon med najvišjo in najnižjo vrednostjo, ki so jo v četrtek dosegli glavni indeksi je bil več kot 5 %, za tehnološki Nasdaq je to bil celo četrti največji dnevni preobrat v zgodovini. oba ameriška indeksa sta dan sklenila več kot 2 % v zelenem. V petek je znova prevladovala rdeča barva, glavni ameriški indeksi so se na tedenski ravni nekoliko pocenili.

Ameriške banke odprle sezono objav četrtletnih rezultatov
Iz prejšnjega tedna vseeno lahko povlečemo nekaj pozitivnih iztočnic. Glede na še eno precej negativno presenečenje v merjenju inflacije, je bil padec na borzah bolj zmeren, kot bi morda pričakovali, velike amplitude v dnevnem trgovanju ter izmenjevanje izrazite rasti in padcev tečajev v kratkih časovnih obdobjih pa pogosto zaznamujejo poznejša obdobja medvedjega trenda. Tudi začetek sezone objav četrtletnih rezultatov podjetij je minil brez večjih pretresov – tradicionalno so prve poročale ameriške banke, ki so zaradi višjih obrestnih mer občutno povečale obrestne prihodke, znižali pa so se prihodki iz naslova investicijskega bančništva. Povečanje rezervacij za kreditne izgube, kaže na to, da banke v naslednjih četrtletjih pričakujejo več slabih posojil, a zavoljo strogih regulatornih ukrepov po finančni krizi leta 2008 je kapitalska ustreznost večine sistemsko pomembnih bank dobra, zato se šokov v slogu Lehman Brothers leta 2008 ne pričakuje.

Kriza na trgu britanskih državnih obveznic se je umirila
Bolje od ameriških so se v preteklem tednu odrezale evropske delnice, ki so navkljub namigu guvernerke ECB Lagardove, da bo obrestne mere verjetno potrebno višati tudi prihodnje leto, nekoliko pridobile. Pozitivno so presenetili najnovejši podatki o industrijski proizvodnji v evro območju, ki je avgusta tako na mesečni, kot na letni ravni rasla, podatki pa se med posameznimi državami članicami močno razlikujejo.
Britanska premierka Liz Truss je 38 dni po imenovanju razrešila finančnega ministra Kwartenga. Odločitev je bila sprejeta v luči pretresov na finančnih trgih, ki so sledili objavi načrta o znižanju davkov. Načrt bi državo stal okrog 45 milijard funtov letno in po mnenju vlagateljev močno ogrozil britanske javne finance. Zaradi tega je sledila velika razprodaja državnih obveznic in strmoglavljenje vrednosti funta. Britanska centralna banka je nato intervenirala s programom odkupovanja državnih obveznic, vlada pa je sporni načrt umaknila. Situacija na trgih se je umirila, vseeno pa je Kwarteng kot glavni odgovorni za spodleteli program napako plačal s svojim položajem. Nov finančni minister, Jeremy Hunt je v svojih uvodnih nagovorih kot prioriteto izpostavil ekonomsko stabilnost, nova davčna reforma bo bistveno bolj konzervativna.

Nominalne donosnosti obveznic postajajo privlačnejše
Zahtevana donosnost na 10 letno ameriško državno obveznico je po objavi podatkov o inflaciji prvič po letu 2008 zrasla nad 4 %. Rastejo tudi zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic – na 10 letno slovensko znaša 3,35 %. Nominalni donosi obveznic torej po dolgih letih zelo nizkih, pogosto celo negativnih obrestnih mer postajajo privlačnejši. Ali je nakup obveznic dobra naložba, bo v veliki meri odvisno od gibanja inflacije. če se le ta ne bo znižala, bo realna donosnost državnih obveznic (upoštevajoč inflacijo) ostala negativna in s tem manj privlačna za vlagatelje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet ostaja že nekaj časa nespremenjen. Smo v obdobju velike negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ko se razmere slabšajo. Zgodovina nas uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev, a žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju.

Dober naložbeni nasvet je tak, ki je razumljiv, preprost in primeren tako za dobre kot tudi za slabe čase. Vprašanje, ki si ga posebej v časih negotovosti, zastavlja vsak vlagatelj je kako razporediti svoje premoženje in kam naložiti denarna sredstva? Bistvo naložbene razporeditve je poiskati takšno kombinacijo med različnimi naložbenimi možnostmi, ki bo za vlagatelja najprimernejša v danem položaju. Temu pravimo, da investiramo skladno z naložbenim profilom. Naložbeni cilji, daljši časovni horizont, nagnjenost k tveganju in sposobnost prevzeti tveganje so ključni dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati.

Naložbena razporeditev je predvsem odvisna od tega, katere cilje želimo doseči. Ali varčujemo za dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, šolanje otrok, ali za pokojnino? Ali za kratkoročne cilje, kot so nakup avtomobila ali kakšno hišno popravilo, denimo?

Časovni horizont je obdobje, za katero ocenimo, da prihrankov za načrtovane tekoče ali enkratne izdatke ne potrebujemo. Če je to obdobje razmeroma kratko, je primeren bolj konservativen portfelj. Ko pa govorimo o daljšem časovnem horizontu, pa je portfelj lahko bolj agresiven in skoraj mora vključevati delniške naložbe.

Naslednja pomembna komponenta pri naložbenem nasvetu je tveganje. Pri določitvi sposobnosti prevzemanja tveganja upoštevamo celotno premoženje, višino in varnost dohodkov, starost, zdravje … Vsakdo od nas ima namreč drugačno čustveno reakcijo na nenadne spremembe vrednosti portfelja. Nekateri vlagatelji ob močnih nihajih na borzah ponoči ne morejo spati, za takšne so delnice kljub denimo dolgoročnim naložbenim ciljem primerne zgolj v manjši meri. Pri takšnih vlagateljih bi se lahko ob previsoki izpostavljenosti delnicam zgodilo, da bi ob večjih korekcijah na borzi postali prestrašeni in v paniki prodali delnice ravno v najslabšem trenutku. Po drugi strani pa imamo avanturiste, ki so popolnoma neprizadeti in z lahkoto prenesejo pretrese na borzah. Pri primerni naložbeni strukturi moramo imeti v mislih predvsem pravilno razmerje med delniškimi, obvezniškimi in denarnimi naložbami. Poleg tega pri posameznih naložbah ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja v različne države, regije ali panoge.

Ljudje smo čustvena bitja. Tako početje je sicer zelo zaželeno v vsakdanjem življenju, a je to na borzah lahko pogubno. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev, bodo namreč skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Če pa imamo vlagatelji premoženje naloženo skladno s finančnim profilom, potem bomo veliko lažje krmarili skozi obdobja pretirane evforije kot strahu. Običajno je najbolje, da po obdobju visoke rasti tečajev na borzi del delniških naložb pretvorimo v manj tvegane naložbe in obratno po visokih borznih padcih.

Čeprav se nam morda ne zdi samoumevno, delniški trg že kmalu po začetku recesije doseže dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakazuje na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek za nakup delniških naložb.

Razlogi za povečanje naložb ali ne?
Močni padci tečajev, do katerih pride med krizo ali recesijo, lahko predstavljajo dobre priložnosti za naložbe. Nekatere naložbe so morda na trgu podcenjene, druge so mogoče bolj odporne na gospodarsko recesijo. Finančni trgi so po navadi ciklični s ponavljajočimi se vzorci rasti, vrha, recesije, dna in okrevanja. Vsaki dosedanji recesiji je sledilo okrevanje, vendar okrevanje ni bilo vedno enako hitro in močno.

Kako se odločite?
Spoznajte svoje prioritete. Če ste v močnem finančnem položaju in vaš časovni horizont (čas, ko boste imeli naložbo) dolg in vaša toleranca do tveganja visoka, boste morda čutili, da želite še naprej vlagati med krizo ali recesijo. Če je vaš finančni položaj nestabilen, vaš časovni horizont kratek ali vaša toleranca do tveganja nizka, boste morda bolj nagnjeni k zadržanju.

Strategije za vlaganje
Naložbene odločitve so zelo osebne in močno odvisne od osebnih situacij. To še posebej velja v času gospodarske ekspanzije ali recesije.

Na primer, mlajša oseba dobrega zdravja s stalnim dohodkom in dobrimi poklicnimi možnostmi je morda bolj nagnjena k naložbam med krizo ali recesijo kot starejša oseba ali nekdo slabega zdravja, ki se za vsakodnevne življenjske stroške zanaša na omejene prihranke. Ključna razlika je časovni horizont. Mlajša oseba lahko preživi tržna nihanja in zasluži več dohodka, da nadomesti morebitne izgube, medtem ko starejša oseba ne more.

Te splošnosti morda ne veljajo za vse vlagatelje v teh situacijah. Mlajša oseba ima lahko tudi otroke in se odloči dati prednost varčevanju za svoje izobraževanje. Tudi starejša oseba ima lahko precejšnje premoženje in želi ustvariti bogastvo za naslednjo generacijo. V teh primerih se lahko časovni horizont obrne. Poleg tega imajo lahko nekateri vlagatelji naravno večjo toleranco do tveganja kot drugi in se lahko počutijo bolj udobno pri vlaganju v turbulentnih in nestanovitnih časih, ne glede na njihov osebni položaj.

Če se odločite za naložbo, ne glede na to, ali je to med krizo oz. recesijo ali ne, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje. Tri preverjene strategije so:
– diverzifikacija, kjer ne nosite ”vseh jajc v isti košari” in izberete sebi primerno strateško alokacijo,
– redno periodično varčevanje, kjer v rednih intervalih kupujete različne naložbe v istih zneskih in s tem lovite različne točke,
– izogibanje špekulacijam, saj imate statistično gledano zelo malo dobičkonosnih špekulantov, še posebej, če ste se s tem šele spoznavate.

Ko se odločite in ukrepate, upoštevajte še nekaj nasvetov: ne spremljajte obsedeno vsakega nihanja na trgu, nastavite redne opomnike za pregled svojih naložb s svojim finančnim svetovalcem ter se prilagajajte, ko se vaše razmere spreminjajo in se kriza ali recesija odvijata in na koncu razrešita.