Kljub nizkim oziroma skoraj ničnim obrestnim meram in inflaciji še vedno raje varčujemo v gotovini in depozitih, pa čeprav tako naša privarčevana sredstva izgubljajo vrednost. V zadnjih leti tudi pri nas skladi postajajo vedno bolj prepoznavna oblika dolgoročnega varčevanja, vendar pa imajo slovenska gospodinjstva po statistikah, ki jih zbirata slovensko in evropsko Združenje družb za upravljanje, v vzajemnih skladih še vedno precej manjši delež prihrankov, kot je to značilno za primerljive države v Evropi.

Do neke mere je razlog za nezaupanje v druge oblike varčevanja, med katere spadajo tudi vzajemni skladi, slaba finančna pismenost, ki je med drugim posledica naše preteklosti. Srednja in starejša generacija prebivalstva je namreč še vedno pod vplivom socialističnega razmišljanja, ko je država poskrbela za vse. Vendar so ti časi nepreklicno minili. Zavedati se moramo, da smo sami neposredno odgovorni za svojo prihodnjo blaginjo. Socialne spremembe, ki so se zgodile so posledica drugačnega gospodarskega in družbenega sistema.

Premalo je varčevati, privarčevana sredstva moramo tudi razpršiti

Zato moramo spremeniti varčevalne navade in razpršiti naložbe tudi na druge oblike varčevanja saj samo zavedanje pomena varčevanja ni več dovolj. Privarčevana sredstva je treba pametno in preudarno investirati. Svoje prihranke moramo torej bolj optimalno razdeliti med različne oblike naložb, kar nam omogoča doseganje višjih donosov in zastavljenih finančnih ciljev. Ločiti moramo med različnimi finančnimi produkti, ki so nam na voljo in se zavedati, da z depoziti, varčevalnimi računi, skladi denarnega trga ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo le realno vrednost denarja. Medtem ko dolgoročne cilje lahko zadovoljimo le z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi instrumenti, med katere spadajo obveznice, delnice in vzajemni skladi.

Izbor načina varčevanja je seveda odvisen od vsakega posameznika, vsekakor pa je pomembno, da se varčevalec oziroma vlagatelj dobro pouči o tem, kar mu ponuja kapitalski trg. Le ustrezne in strokovne informacije so osnova za pravo odločitev. Pogosto se namreč zgodi, da tisti, ki se vendarle odločijo za naložbo v finančne produkte, slabo poznajo njihove značilnosti in zakonitosti, ob enem pa tudi preveč tvegajo, ker želijo svoje prihranke oplemenititi čim hitreje. Tako so njihovi naložbeni portfelji slabo razpršeni, vlagatelji pa se odzivajo predvsem na podlagi namigov in nepreverjenih informacij ter ne opravijo skrbnega pregleda naložbe pred vlaganjem, hkrati pa imajo zelo visoka in nerealna pričakovanja. Zelo pomembno je, da si razporedimo tveganje in vzamemo čas, predvsem pa ne smemo obupati že ob prvem popravku na kapitalskem trgu, saj se moramo zavedati da gre za dolgoročno naložbo.

Postanite finančno pismeni

Razmere nas silijo, da med svoje veščine in znanje uvrstimo tudi finančno pismenost, ki je temelj za uspešno prihodnost posameznika pri investiranju ali varčevanju. Pomena organiziranja in vodenja osebnega proračuna ter splošne finančne pismenosti se večinoma zavedamo vsi, vendar se učenje o tem preprosto ne lotimo in ne spremenimo nič, predvsem zato, ker spremembe niso nujno prijetne in preproste. Strah nas je stopiti iz območja udobja, v katerem se počutimo varno in udobno. Eden od razlogov pa je tudi ta, da smo bili dolga leta vajeni predvsem konservativnega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih.

Začnite postopoma, z majhnimi spremembami

Kot velja na splošno v življenju, je tudi pri investiranju smiselno začeti z majhnimi spremembami, postopoma in po korakih. Za začetek sprememb naših varčevalnih navad je primeren mesečni varčevalni načrt vzajemnih skladov, ki je lahko vstopna točka varčevanje v sklade tudi za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem in niso poznavalci kapitalskih trgov.

Gre za enostavno, transparentno in stroškovno učinkovito obliko varčevanja, ki je lepa dopolnitev klasičnim bančnim produktom. Vlagateljem omogoča istočasno varčevanje v več podskladih, zato so sredstva precej bolje razpršena, kot bi bila sicer, naložba pa je bolj varna in nihanja so manjša. Produkt je dostopen vsakomur, saj na začetku ne potrebujete enkratnega pologa, varčevanje pa lahko začnete že z nizkimi mesečnimi zneski. Zelo pomembno je, da je produkt prilagodljiv, varčevanje pa nima nobene časovne omejitve in ga lahko prekinete kadarkoli. Prav tako lahko spreminjate višino mesečnega zneska in na ta način prilagajate varčevanje svojemu trenutnemu življenjskemu položaji. Redna mesečna vplačila v varčevalni načrt skladov nam zagotavljajo doseganje optimalnejše povprečne nakupne vrednosti enot premoženja in s tem večjo možnost doseganje višjih donosov.

 

 

 

 

Čeprav so razprodaje na trgu lahko za večino vlagateljev zaskrbljujoče, je ključna stvar, ki jo moramo strokovnjaki narediti – prepričati vlagatelja, naj se izogne resnim naložbenim napakam, ki izhajajo iz kratkoročnega razmišljanja in čustvenega odločanja med razprodajo oziroma v obdobju visoke nestanovitnosti na trgih.

Nekaj najpogostejših napak vlagateljev in predlogi in kaj je prav

Panično prodajanje naložb. Verjamem, da je težko spremljati kako se vaš naložbeni portfelj, ki ste ga gradili leta, nenadoma začne »rušiti«. Želja po zaustavitvi tega kaosa je lahko ogromna – torej občutek rešiti, kar se da, in počakati, da se prah poleže. Ironično pa je, da je ravno to najbolj škodljiva stvar, ki jo lahko vlagatelj naredi. Prodati naložbo, ko trg pada, sicer zagotavlja, da zaklenete svoje izgube, vendar boste nato dalj časa čakali, da se ponovno vrnete nazaj na trge ter si morda zato nikoli ne boste povsem opomogli. Namesto tega, glejte na naložbo dolgoročno in to je ključ do uspeha. Če denarja v zelo kratkem času ne potrebujete in imate že v osnovi primerno sestavljen in razpršen portfelj in se zavedate, da so padci, ki se dogajajo na borzi, navsezadnje začasne narave, je ključno. Kljub občutku, da bi lahko vaša naložba dosegla višje (nepričakovane) nerealizirane izgube, zgodovina trga kaže, da lahko prihodnji odboji na delniških trgih vrnejo portfelje iz t. i. »temnega« obdobja v samo nekaj letih.

Vlagatelj naložbo spremeni v gotovino ali v instrumente denarnega trga in tam tudi ostane. Ta napačna odločitev povečuje škodo celotnega portfelja, ki nastane prav zaradi panične (neracionalne) prodaje. Zakaj? Po večjem padcu na trgih vedno sledi močnejši odboj delniškega trga, kar je treba poudariti, da se vlagatelj zaveda. Torej koliko ga bo stalo vmesno reševanje portfelja, ko trg ponovno obrne smer v pozitivno rast? Dolgoletne izkušnje kažejo, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti (nihajnosti) zamudijo tudi pozitivne popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot če bi naložbo v času povišane volatilnosti ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev. Namesto da ostanete predolgo investirani v gotovini in njenih ekvivalentih in zato vaša dolgoročna strategija odstopa od predvidene, se odločite, da ponovno vstopite nazaj v delniške trge z metodo povprečnega stroška. Gre za metodo, pri kateri kupujete določene količine delnic ali točke delniških skladov v rednih intervalih, lahko mesečno, in se na ta način postopoma vračate nazaj na delniški trg ter hkrati zmanjšate občutljivost svojega portfelja na vmesno povišano nihajnost trgov. Primerna je predvsem za prestrašene vlagatelje, saj se s to metodo izognejo skrbi, da bi ponovno vstopili nazaj na trg s prevelikim enkratnim deležem hkrati, pa jim olajša izhod iz denarja kot vmesne »naložbe«.

Preveč samozavestni vlagatelji velikokrat mislijo, da vedo več o dogajanjih na trgih kot profesionalni vlagatelji in tudi kaj lahko naredijo, da se izognejo kratkoročnim izgubam ter sami sklenejo določene »kupčije«. Največkrat se takšne »kupčije« končajo še z večjimi izgubami, saj je doseganje dobička iz kratkoročnega trgovanja v praksi veliko težje, kot se zdi. Namesto tega, v času velike negotovosti na trgih, ne odločajte sami o tem, kaj narediti s svojim portfeljem. V takšnih primerih raje skupaj s svojim finančnim svetovalcem, ki mu zaupate, preglejte svoj portfelj. Pomagal vam bo razumeti, kako najbolje nadaljevati, glede na vaš časovni horizont in vašo toleranco do tveganja.

Pozabijo ponovno uravnotežiti svoj portfelj. Če ima vlagatelj t. i. portfeljsko alokacijo, kar pomeni, da ima svoje premoženje razdeljeno na vse tri osnovne naložbene razrede, se med večjo razprodajo na delniškem trgu delež sredstev v portfelju, ki je usmerjen v delniške naložbe, običajno znatno zmanjša. Na drugi strani pa pridobiva delež premoženja, ki je izpostavljen do obveznic. Vlagatelji, ki so zaradi te poteze v času večjih popravkov pogosto presenečeni, morda zanemarijo ponovno uravnoteženje svojih portfeljev na način, da povečajo izpostavljenost do delniških naložb in posledično lahko, zato podaljšajo čas, ki ga portfelj potrebuje, da si od padca trga ponovno opomore. Namesto tega se v takšnih trenutkih odločite za načrt ponovnega uravnoteženja, in se ga držite. Študije so pokazale, da ponovno uravnoteženje sčasoma izboljša tveganjem prilagojene donose, če se ob tem seveda ne ustvarja pretiranih davčnih in transakcijskih stroškov (prednost prenosov med vzajemnimi skladi). Na ta način vlagatelj tudi zmanjša občutljivost portfelja na t. i. časovno taktiziranje trgov, ko »lovimo« vrhe in dna ter hkrati se takšno uravnoteženje ujema z naravno težnjo trgov, da se vrnejo k povprečju.

 

 

 

 

Medvedji trg je običajno opredeljen kot padec borze za 20 % ali več in jih je težko pričakovati ali upravljati. Na začetku so videti kot rutinski padec trga, nato popravek, čemur morda sledi rast, za katero se kmalu izkaže, da je bila prehitra.

Ko je medvedji trg očiten, se cene delnic že znižajo, zaradi česar se tisti, ki niso zmanjšali tveganja na portfeljih, sprašujejo, ali je to še smiselno.

Vzroki za medvedji trg

Običajni vzrok za medvedji trg je strah ali negotovost vlagateljev, vendar obstaja veliko možnih vzrokov. Medtem ko je svetovna pandemija COVID-19 povzročila najnovejši medvedji trg leta 2020, so drugi zgodovinski vzroki vključevali razširjene špekulacije vlagateljev, neodgovorno posojanje, gibanje cen nafte, vlaganje s prevelikim finančnim vzvodom in drugo.

Kako vlagati na medvedjem trgu?

Medvedji trgi so zagotovo lahko strašljivi časi za vlagatelje in nihče ne uživa v opazovanju padanja vrednosti njihovih portfeljev. Po drugi strani pa so to lahko priložnosti za dolgoročne vlagatelje, saj se delnice takrat trgujejo s popustom.

Razmišljajte dolgoročno

Ena najslabših stvari, ki jih lahko storite na medvedjem trgu, je, da se nenadno in čustveno odzivate na gibanja trga. Povprečen vlagatelj na dolgi rok občutno zaostaja za celotnim delniškim trgom, glavni razlog pa je prehitri premiki in izstop iz delniških pozicij. Ko se delnice znižajo in se zdi, kot da bodo padale večno, je naš instinkt, da prodamo, »preden se stvari poslabšajo«. Potem ko se zgodijo bikovski trgi in delnice nenehno dosegajo nove najvišje vrednosti, vložimo denar v strahu, da ne bi zamudili dobičkov. Splošno znano je, da je glavni cilj vlaganja kupiti poceni in prodati visoko, vendar s čustvenim odzivom na nihanje trga delate tako rekoč nasprotno. Raje razpršite svoj portfelj in izberite naložbeno strategijo, ki se držite na dolgi rok ter ne delajte večjih in nenadnih premikov.

Ponovno preglejte svoje cilje in toleranco tveganja

Med bikovim trgom je enostavno pozabiti, kako neprijetno je lahko, ko vrednost vaših sredstev upada – zlasti premoženja, na katerega računate, da bo izpolnila relativno kratkoročni cilj. Če se boste čez nekaj let upokojili, bi bilo pametno razmisliti o zmanjšanju tveganja. Vlagatelji z daljšimi časovnimi obdobji običajno lahko vzdržijo nestanovitnost trga. Če pa morate naložbe izkoristiti prej, bi morda razmislili o bolj konservativni razporeditvi sredstev.

Ne poskušajte ujeti dna, temveč gradite svoj portfelj postopoma

Poskusi lovljenja vrha in dna na trgu so na splošno izgubljena bitka. Namesto, da bi vložili ves denar na delniške trge naenkrat, je boljša strategija, da v času medvedjega trga kupujete postopoma. Tudi če mislite, da je dno že doseženo, saj boste tako, če se motite, lahko izkoristili nove nižje cene.

 

 

 

 

Naš uspeh bo bolj odvisen od tega, ali bomo pozornost namenili pravim stvarem in stvarem, ki so nam bolj blizu.

Na začetku poti se vlagatelji pogosto srečamo z eno izmed naslednjih težav: imamo denar, vendar ne vemo, kam bi ga vložili ali imamo idejo kam bi vložili, vendar nimamo denarja. Obe težavi lahko pri vlagateljih povzročata precej slabe volje. Pomembno je, da ohranimo mirno kri in se zavedamo, da bodo dobre naložbene priložnosti vedno na voljo. Najslabše kar lahko naredimo je, da na vrat na nos vložimo denar v naložbe, ki jih ne poznamo ali vložimo nekam zato, ker smo slišali govorice o dobrih donosnostih. Take naložbe se pogosto ne končajo dobro.

Pred odločitvijo za varčevanje se je smiselno posvetovati s finančnim svetovalcem in narediti finančni načrt. Za uspešno vlaganje je pomembno, da vemo, koliko tveganja si lahko za določeno naložbo lahko privoščimo in kakšen časovni horizont varčevanja je pred nami oziroma koliko časa lahko denar plemenitimo in ga pogrešamo. Nekateri vlagatelji se odločijo vlagati v panoge in sektorje, ki jih poznajo. Če je vlagatelj na primer zaposlen v farmacevtski panogi in jo zelo dobro pozna, bo verjetno tudi vlagal v naložbe, ki so povezane s to panogo.

Vlagatelji nam pogosto zastavijo naslednji vprašanji – kdaj je pravi čas za vstop na trge in v koliko različnih naložb je primerno vlagati. Ko imamo na voljo neko vsoto denarja ali ko razmišljamo o finančni prihodnosti, se zavedamo, da si moramo za prihajajoče čase in potrebe nekaj privarčevati. Varčevanje je smiselno tudi v naložbi, ki nam dolgoročno prinese več kot na primer varčevanje v depozitih. Varčevanje v skladih (delnicah, obveznicah) vlagatelju, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti).
Na splošno je naložbe boljše kupovati, ko so poceni, kot pa ko so pregrešno drage. Pravijo, da so poceni takrat, ko o njih nihče ne govori. Pravilo palca pa pravi, da takrat, ko o nakupu govori že vaša frizerka, nikakor ni pravi čas za nakup. Ob tem pa se je treba zavedati, da nam skoraj nikoli ne bo uspelo kupiti točke vzajemnih skladov, delnice itd. v najboljšem možnem trenutku (po najnižji ceni) in jih prodati po najvišji ceni.

Torej kdaj je pravi čas za vstop? Smiselno varčevanje je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja in lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid.
Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom. Veliko vlagateljev se je na primer panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008 in izgubilo.

Skrbno varčevanje je naložba za boljše in kakovostno življenje, ki nam omogoča lažje preživljanje vsakega življenjskega obdobja. Samo vi sami lahko poskrbite za to, da boste imeli v prihodnosti dovolj prihrankov. Da boste lahko uresničili dolgoročne cilje, je seveda potrebno, da se že danes odločite za varčevanje. Iz majhnega zraste veliko.

 

 

 

Niso namreč vsi vlagatelji iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in ne volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.

Mnogi ob besedah »vzajemni skladi«, zamahnejo z roko: »To ni zame!«. Zakaj takšno razmišljanje? Prvič, zgrešen je občutek, da za vlaganje v vzajemne sklade potrebujemo veliko denarja. In drugič, v Sloveniji namreč še vedno v veliki meri prevladuje pretekla klima tranzicijskih donosov, ki je popačila pričakovanja vlagateljev, da naložba v vzajemne sklade omogoča velik zaslužek v relativno kratkem času. A ne eno in ne drugo ne drži. Resničnost je drugačna. Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev in niso namenjeni špekuliranju! In kar je najpomembnejše, varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.

Varčujmo načrtno

Vsakdo ima svoj osebni varčevalni načrt. Nekateri se mu posvetijo bolj, drugi manj. Nekateri nalagajo sami, drugi za to najamejo strokovnjaka. Nekateri zaupajo le »nogavici doma«, drugi le bankam ali upravljavcem premoženja. Spet eni trgujejo sami prek spletnih trgovalnih platform. In tudi odločitev, da ne boste varčevali, je del varčevalnega načrta. Nekateri imajo pri naložbah srečnejšo roko, drugi lahko utrpijo izgube. Vsekakor je boljše, da za izbiro naložb stoji preizkušen strokovnjak oziroma še bolje tim strokovnjakov, ki z analitskim pristopom podprejo odločitve o naložbah. In ravno to, kot že rečeno, ponujajo vzajemni skladi vsakomur po dostopnih cenah.

A vrnimo se k varčevanju. Največ nas je seveda takih, ki sicer želimo varčevati, a ob tem biti čim manj obremenjeni z odločitvami in skrbmi, ter iztržiti za naš vložek čim več. In tej filozofiji so zelo blizu vzajemni skladi. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Opredelimo svoje cilje

Če se le da, konkretno opredelite cilj: npr. »V 10 letih želim privarčevati 30.000 eurov za nakup stanovanja!«. Določeno poudarjam zato, ker je odločitev v smeri: »V čim krajšem času zaslužiti čim več,« napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za svoj denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Že z majhnimi zneski si lahko ustvarimo premoženje

Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite premoženje! Določiti si morate okvirni časovni načrt vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas naš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.