Z varčevanjem je tako, kot z rano uro

 

 

Ste tudi vi opazili, da so borzni trgi precej nemirni, volatilni? Se vam velikokrat zgodi, da ko se odločate za nakup finančnih naložb na primer točk vzajemnih skladov, da nikakor ne zadenete pravega trenutka za vstop? Se počutite nesposobni za trgovanje ali se nimate želje ukvarjati s tem?

Redno mesečno varčevanje

Redno mesečno varčevanje je elegantna rešitev za optimalno varčevanje, kjer vlagatelj tvega manj, da bi vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku. Ob discipliniranem mesečnem vplačevanju vlagatelj dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto denarja lahko privarčuje več, saj kupuje različno število točk. In kaj je metoda povprečnega stroška? Metoda povprečnega stroška pomeni, da v času medvedjega trenda (padanje tečajev delnic) lahko vlagatelj dolgoročno z enako vsoto denarja privarčuje več, saj kupuje večje število točk sklada kot v času bikovskega trenda (rasti tečajev delnic). Predvsem v obdobju padanja je pomembno, da vlagatelji vztrajajo, saj dobijo za isto količino več točk vzajemnega sklada. Z enkratnim vplačilom vlagatelj vedno tvega, da bo vstopil na trg v napačnem trenutku, z mesečnimi vplačili pa se temu izogne.

Dodatne prednosti mesečnega varčevanja

Pri mesečnem vplačilu vlagatelju ni treba ugibati, kdaj je primeren čas vstopa, saj je le to urejeno z direktno obremenitvijo – mesečni obrok se avtomatsko izvede iz bančnega računa. Tako si zagotovite tudi disciplino pri vplačilih.

Prednost je tudi ta, da vlagatelj z razmeroma nizkimi vplačili dobi izpostavljenost do visoke razpršitve premoženja. Tako lahko že z vložkom 30 EUR vlagatelj dobi lastništvo v podjetjih, kot so Google, Apple, Coca Cola, Adidas, …To mu z neposrednim nalaganjem v delnice teh podjetij ne bi uspelo, saj je vrednost ene delnice precej višja.

Pri mesečnem vplačilu se lahko odločite za vplačilo v en ali več skladov ali izberete paket skladov. V primeru izbire enega sklada je primerno izbrati globalni sklad, saj so sredstva razpršena na vse pomembnejše regije in panoge. Lahko pa svoja sredstva razpršite na več skladov, ki imajo različno naložbeno politiko. Med podskladi istega krovnega sklada lahko vplačana sredstva kadarkoli prenašate brez kakršnihkoli stroškov. Imate pa tudi možnost izbire košarice skladov ali paket skladov. V vsakem paketu je vključenih več skladov v naprej pripravljenih razmerjih, ki so jih upravitelji sestavili tako, da omogočajo uresničitev varčevalnih ciljev za različne namene in so oblikovani glede na različne stopnje nagnjenosti k tveganju.

Varčevanje v vzajemnih skladih lahko kadarkoli prekinete

Mesečna varčevanja so prilagojena posameznikovim zmožnostim in potrebam, saj izplačilo lahko zahtevate kadarkoli. Varčevanje v vzajemnih skladih je mogoče kadar koli prekiniti, če nam zmanjka denarja. Prav tako je mogoče mesečna vplačila kadar koli zvišati ali znižati. Mesečna varčevanja so primerna za varčevanje za pokojnino, nakup določenih dobrin v prihodnosti, šolanje otrok, ustvarjanje varnostne rezerve itd.

Varčevati začnite takoj

Varčevati ali investirati morate začeti zgodaj oziroma čim prej. Običajno se nam zdi, da smo še premladi za kaj takega in imamo torej še dovolj časa za odločitev, kako si bomo pravzaprav zagotovili finančno varno starost. A to žal ne drži! Nikoli nismo premladi, da ne bi že ta trenutek začeli premišljevati o svoji starosti. Ravno nasprotno: prej, kot začnemo varčevati, manjši je lahko mesečni obrok za prihranek, ki ga bomo potrebovali.

 

 

Kako postopno in počasi spremenimo varčevalne navade?

 

 

Kljub nizkim oziroma skoraj ničnim obrestnim meram in inflaciji še vedno raje varčujemo v gotovini in depozitih, pa čeprav tako naša privarčevana sredstva izgubljajo vrednost. V zadnjih leti tudi pri nas skladi postajajo vedno bolj prepoznavna oblika dolgoročnega varčevanja, vendar pa imajo slovenska gospodinjstva po statistikah, ki jih zbirata slovensko in evropsko Združenje družb za upravljanje, v vzajemnih skladih še vedno precej manjši delež prihrankov, kot je to značilno za primerljive države v Evropi.

Do neke mere je razlog za nezaupanje v druge oblike varčevanja, med katere spadajo tudi vzajemni skladi, slaba finančna pismenost, ki je med drugim posledica naše preteklosti. Srednja in starejša generacija prebivalstva je namreč še vedno pod vplivom socialističnega razmišljanja, ko je država poskrbela za vse. Vendar so ti časi nepreklicno minili. Zavedati se moramo, da smo sami neposredno odgovorni za svojo prihodnjo blaginjo. Socialne spremembe, ki so se zgodile so posledica drugačnega gospodarskega in družbenega sistema.

Premalo je varčevati, privarčevana sredstva moramo tudi razpršiti

Zato moramo spremeniti varčevalne navade in razpršiti naložbe tudi na druge oblike varčevanja saj samo zavedanje pomena varčevanja ni več dovolj. Privarčevana sredstva je treba pametno in preudarno investirati. Svoje prihranke moramo torej bolj optimalno razdeliti med različne oblike naložb, kar nam omogoča doseganje višjih donosov in zastavljenih finančnih ciljev. Ločiti moramo med različnimi finančnimi produkti, ki so nam na voljo in se zavedati, da z depoziti, varčevalnimi računi, skladi denarnega trga ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo le realno vrednost denarja. Medtem ko dolgoročne cilje lahko zadovoljimo le z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi instrumenti, med katere spadajo obveznice, delnice in vzajemni skladi.

Izbor načina varčevanja je seveda odvisen od vsakega posameznika, vsekakor pa je pomembno, da se varčevalec oziroma vlagatelj dobro pouči o tem, kar mu ponuja kapitalski trg. Le ustrezne in strokovne informacije so osnova za pravo odločitev. Pogosto se namreč zgodi, da tisti, ki se vendarle odločijo za naložbo v finančne produkte, slabo poznajo njihove značilnosti in zakonitosti, ob enem pa tudi preveč tvegajo, ker želijo svoje prihranke oplemenititi čim hitreje. Tako so njihovi naložbeni portfelji slabo razpršeni, vlagatelji pa se odzivajo predvsem na podlagi namigov in nepreverjenih informacij ter ne opravijo skrbnega pregleda naložbe pred vlaganjem, hkrati pa imajo zelo visoka in nerealna pričakovanja. Zelo pomembno je, da si razporedimo tveganje in vzamemo čas, predvsem pa ne smemo obupati že ob prvem popravku na kapitalskem trgu, saj se moramo zavedati da gre za dolgoročno naložbo.

Postanite finančno pismeni

Razmere nas silijo, da med svoje veščine in znanje uvrstimo tudi finančno pismenost, ki je temelj za uspešno prihodnost posameznika pri investiranju ali varčevanju. Pomena organiziranja in vodenja osebnega proračuna ter splošne finančne pismenosti se večinoma zavedamo vsi, vendar se učenje o tem preprosto ne lotimo in ne spremenimo nič, predvsem zato, ker spremembe niso nujno prijetne in preproste. Strah nas je stopiti iz območja udobja, v katerem se počutimo varno in udobno. Eden od razlogov pa je tudi ta, da smo bili dolga leta vajeni predvsem konservativnega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih.

Začnite postopoma, z majhnimi spremembami

Kot velja na splošno v življenju, je tudi pri investiranju smiselno začeti z majhnimi spremembami, postopoma in po korakih. Za začetek sprememb naših varčevalnih navad je primeren mesečni varčevalni načrt vzajemnih skladov, ki je lahko vstopna točka varčevanje v sklade tudi za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem in niso poznavalci kapitalskih trgov.

Gre za enostavno, transparentno in stroškovno učinkovito obliko varčevanja, ki je lepa dopolnitev klasičnim bančnim produktom. Vlagateljem omogoča istočasno varčevanje v več podskladih, zato so sredstva precej bolje razpršena, kot bi bila sicer, naložba pa je bolj varna in nihanja so manjša. Produkt je dostopen vsakomur, saj na začetku ne potrebujete enkratnega pologa, varčevanje pa lahko začnete že z nizkimi mesečnimi zneski. Zelo pomembno je, da je produkt prilagodljiv, varčevanje pa nima nobene časovne omejitve in ga lahko prekinete kadarkoli. Prav tako lahko spreminjate višino mesečnega zneska in na ta način prilagajate varčevanje svojemu trenutnemu življenjskemu položaji. Redna mesečna vplačila v varčevalni načrt skladov nam zagotavljajo doseganje optimalnejše povprečne nakupne vrednosti enot premoženja in s tem večjo možnost doseganje višjih donosov.

 

 

Bodi vlagatelj in ne špekulant

Kaj je investicija ali naložba?
Ko investirate, pomeni, da svoj denar zaupate nekomu drugemu, ki bo naredil nekaj produktivnega (npr. razvil novo zdravilo, zgradil hišo, zagotovil energijo). In kot vlagatelj želite imeti svoj delež dobička, saj ste z naložbo, v vsakem primeru, prevzeli tudi tveganje. Vsa podjetja namreč niso uspešna.
Kot vlagatelj morate imeti dolgoročno perspektivo, saj ste v bistvu solastnik določenega podjetja in ste udeleženi pri dobičku, imate glasovalno pravico in prevzemate tveganje. Zavedati pa se morate, da ima vsako podjetje tako vzpone kot padce.
Cena posameznega podjetja ali delnice tore je pomeni vrednost vseh prihodnjih pričakovanih dobičkov, ki jih bo podjetje ustvarilo. Vlagatelj z naložbo v delnice ali vzajemne sklade pridobi tudi udeležbo pri dobičku.

In kaj je špekulacija?
Špekulanta, v nasprotju z vlagateljem, ne zanima pričakovan prihodnji dobiček, saj želi zaslužiti na kratek rok s spremembo cene delnice. Zanima ga le razlika med nakupno in prodajno ceno.

Katero pot naj torej izberem?
Če želite doseči svoje finančne cilje, potem se morate zavedati, kaj počnete s svojim denarjem. Odsvetujem vam špekuliranje, veliko bolje boste izbrali, če boste svoje naložbe čim bolj razpršili. Vaša časovna perspektiva naj bo dolgoročna, prav tako kakor tudi vaši naložbeni cilji, saj boste le tako imeli svoje finance pod kontrolo.
Če ste še vedno v skrbeh in ne veste, kako priti do zastavljenega cilja, je smiselno, da se pogovorite s finančnim svetovalcem. Skupaj bosta odkrila, kakšne so vaše potrebe, želje, skrbi in vam bo pomagal začrtati pot do zastavljenega cilja.
Z rednim mesečnim varčevanjem v vzajemnih skladih, pri katerih je dosežena maksimalna razpršenost premoženja, lahko tudi z manjšimi zneski veliko privarčujemo. Pri tem ne potrebujemo prav posebnega znanja s področja borznih trgov, saj z našim premoženjem upravljajo izkušeni strokovnjaki.

Torej pravite, da se bolj splača biti vlagatelj, kot špekulant?
Verjamem, da vsakega izmed nas kdaj zamika strategija, ki je bolj namenjena špekulantom – v čim krajšem času zaslužiti čim več denarja. Ampak za povprečnega vlagatelja, ki se komaj podaja na finančne trge, to ni pravilna izbira. Vzela vam bo ogromno časa, možnosti izgube denarja pa so velike.
Seveda se bo vedno našlo tudi nekaj špekulantov zmagovalcev, z nadpovprečnimi dobički, vendar je statistično gledano dobičkonosnih špekulantov malo. In težko je dokazati, ali je to odraz znanja ali naključja.
Svetujemo vam, da se osredotočite na oblikovanje portfelja z visoko stopnjo razpršenosti premoženja, ki ga najlažje dosežemo z vlaganjem v globalne vzajemne sklade. Z leti svoj portfelj le še izpopolnjujemo in ga prilagajamo svojim potrebam, željam in ciljem.

Najpogostejše napake vlagateljev v času večjih razprodaj na borzi

 

 

Čeprav so razprodaje na trgu lahko za večino vlagateljev zaskrbljujoče, je ključna stvar, ki jo moramo strokovnjaki narediti – prepričati vlagatelja, naj se izogne resnim naložbenim napakam, ki izhajajo iz kratkoročnega razmišljanja in čustvenega odločanja med razprodajo oziroma v obdobju visoke nestanovitnosti na trgih.

Nekaj najpogostejših napak vlagateljev in predlogi in kaj je prav

Panično prodajanje naložb. Verjamem, da je težko spremljati kako se vaš naložbeni portfelj, ki ste ga gradili leta, nenadoma začne »rušiti«. Želja po zaustavitvi tega kaosa je lahko ogromna – torej občutek rešiti, kar se da, in počakati, da se prah poleže. Ironično pa je, da je ravno to najbolj škodljiva stvar, ki jo lahko vlagatelj naredi. Prodati naložbo, ko trg pada, sicer zagotavlja, da zaklenete svoje izgube, vendar boste nato dalj časa čakali, da se ponovno vrnete nazaj na trge ter si morda zato nikoli ne boste povsem opomogli. Namesto tega, glejte na naložbo dolgoročno in to je ključ do uspeha. Če denarja v zelo kratkem času ne potrebujete in imate že v osnovi primerno sestavljen in razpršen portfelj in se zavedate, da so padci, ki se dogajajo na borzi, navsezadnje začasne narave, je ključno. Kljub občutku, da bi lahko vaša naložba dosegla višje (nepričakovane) nerealizirane izgube, zgodovina trga kaže, da lahko prihodnji odboji na delniških trgih vrnejo portfelje iz t. i. »temnega« obdobja v samo nekaj letih.

Vlagatelj naložbo spremeni v gotovino ali v instrumente denarnega trga in tam tudi ostane. Ta napačna odločitev povečuje škodo celotnega portfelja, ki nastane prav zaradi panične (neracionalne) prodaje. Zakaj? Po večjem padcu na trgih vedno sledi močnejši odboj delniškega trga, kar je treba poudariti, da se vlagatelj zaveda. Torej koliko ga bo stalo vmesno reševanje portfelja, ko trg ponovno obrne smer v pozitivno rast? Dolgoletne izkušnje kažejo, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti (nihajnosti) zamudijo tudi pozitivne popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot če bi naložbo v času povišane volatilnosti ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev. Namesto da ostanete predolgo investirani v gotovini in njenih ekvivalentih in zato vaša dolgoročna strategija odstopa od predvidene, se odločite, da ponovno vstopite nazaj v delniške trge z metodo povprečnega stroška. Gre za metodo, pri kateri kupujete določene količine delnic ali točke delniških skladov v rednih intervalih, lahko mesečno, in se na ta način postopoma vračate nazaj na delniški trg ter hkrati zmanjšate občutljivost svojega portfelja na vmesno povišano nihajnost trgov. Primerna je predvsem za prestrašene vlagatelje, saj se s to metodo izognejo skrbi, da bi ponovno vstopili nazaj na trg s prevelikim enkratnim deležem hkrati, pa jim olajša izhod iz denarja kot vmesne »naložbe«.

Preveč samozavestni vlagatelji velikokrat mislijo, da vedo več o dogajanjih na trgih kot profesionalni vlagatelji in tudi kaj lahko naredijo, da se izognejo kratkoročnim izgubam ter sami sklenejo določene »kupčije«. Največkrat se takšne »kupčije« končajo še z večjimi izgubami, saj je doseganje dobička iz kratkoročnega trgovanja v praksi veliko težje, kot se zdi. Namesto tega, v času velike negotovosti na trgih, ne odločajte sami o tem, kaj narediti s svojim portfeljem. V takšnih primerih raje skupaj s svojim finančnim svetovalcem, ki mu zaupate, preglejte svoj portfelj. Pomagal vam bo razumeti, kako najbolje nadaljevati, glede na vaš časovni horizont in vašo toleranco do tveganja.

Pozabijo ponovno uravnotežiti svoj portfelj. Če ima vlagatelj t. i. portfeljsko alokacijo, kar pomeni, da ima svoje premoženje razdeljeno na vse tri osnovne naložbene razrede, se med večjo razprodajo na delniškem trgu delež sredstev v portfelju, ki je usmerjen v delniške naložbe, običajno znatno zmanjša. Na drugi strani pa pridobiva delež premoženja, ki je izpostavljen do obveznic. Vlagatelji, ki so zaradi te poteze v času večjih popravkov pogosto presenečeni, morda zanemarijo ponovno uravnoteženje svojih portfeljev na način, da povečajo izpostavljenost do delniških naložb in posledično lahko, zato podaljšajo čas, ki ga portfelj potrebuje, da si od padca trga ponovno opomore. Namesto tega se v takšnih trenutkih odločite za načrt ponovnega uravnoteženja, in se ga držite. Študije so pokazale, da ponovno uravnoteženje sčasoma izboljša tveganjem prilagojene donose, če se ob tem seveda ne ustvarja pretiranih davčnih in transakcijskih stroškov (prednost prenosov med vzajemnimi skladi). Na ta način vlagatelj tudi zmanjša občutljivost portfelja na t. i. časovno taktiziranje trgov, ko »lovimo« vrhe in dna ter hkrati se takšno uravnoteženje ujema z naravno težnjo trgov, da se vrnejo k povprečju.

 

 

Korekcije na trgih so nekaj povsem normalnega

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi.

Kaj storiti ob korekciji oziroma kako se nanjo pripraviti?

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju kot so čezmerni nakupu delniških naložb pod vtisom evforije in prekomerni prodaji v primeru panike.

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo?

Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Pomembno je tudi, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje.

V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi celotno premoženje. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Je to res razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice ali sklad denarnega trga. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni, V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Medvedji trg: kako vlagati?

 

 

Medvedji trg je običajno opredeljen kot padec borze za 20 % ali več in jih je težko pričakovati ali upravljati. Na začetku so videti kot rutinski padec trga, nato popravek, čemur morda sledi rast, za katero se kmalu izkaže, da je bila prehitra.

Ko je medvedji trg očiten, se cene delnic že znižajo, zaradi česar se tisti, ki niso zmanjšali tveganja na portfeljih, sprašujejo, ali je to še smiselno.

Vzroki za medvedji trg

Običajni vzrok za medvedji trg je strah ali negotovost vlagateljev, vendar obstaja veliko možnih vzrokov. Medtem ko je svetovna pandemija COVID-19 povzročila najnovejši medvedji trg leta 2020, so drugi zgodovinski vzroki vključevali razširjene špekulacije vlagateljev, neodgovorno posojanje, gibanje cen nafte, vlaganje s prevelikim finančnim vzvodom in drugo.

Kako vlagati na medvedjem trgu?

Medvedji trgi so zagotovo lahko strašljivi časi za vlagatelje in nihče ne uživa v opazovanju padanja vrednosti njihovih portfeljev. Po drugi strani pa so to lahko priložnosti za dolgoročne vlagatelje, saj se delnice takrat trgujejo s popustom.

Razmišljajte dolgoročno

Ena najslabših stvari, ki jih lahko storite na medvedjem trgu, je, da se nenadno in čustveno odzivate na gibanja trga. Povprečen vlagatelj na dolgi rok občutno zaostaja za celotnim delniškim trgom, glavni razlog pa je prehitri premiki in izstop iz delniških pozicij. Ko se delnice znižajo in se zdi, kot da bodo padale večno, je naš instinkt, da prodamo, »preden se stvari poslabšajo«. Potem ko se zgodijo bikovski trgi in delnice nenehno dosegajo nove najvišje vrednosti, vložimo denar v strahu, da ne bi zamudili dobičkov. Splošno znano je, da je glavni cilj vlaganja kupiti poceni in prodati visoko, vendar s čustvenim odzivom na nihanje trga delate tako rekoč nasprotno. Raje razpršite svoj portfelj in izberite naložbeno strategijo, ki se držite na dolgi rok ter ne delajte večjih in nenadnih premikov.

Ponovno preglejte svoje cilje in toleranco tveganja

Med bikovim trgom je enostavno pozabiti, kako neprijetno je lahko, ko vrednost vaših sredstev upada – zlasti premoženja, na katerega računate, da bo izpolnila relativno kratkoročni cilj. Če se boste čez nekaj let upokojili, bi bilo pametno razmisliti o zmanjšanju tveganja. Vlagatelji z daljšimi časovnimi obdobji običajno lahko vzdržijo nestanovitnost trga. Če pa morate naložbe izkoristiti prej, bi morda razmislili o bolj konservativni razporeditvi sredstev.

Ne poskušajte ujeti dna, temveč gradite svoj portfelj postopoma

Poskusi lovljenja vrha in dna na trgu so na splošno izgubljena bitka. Namesto, da bi vložili ves denar na delniške trge naenkrat, je boljša strategija, da v času medvedjega trga kupujete postopoma. Tudi če mislite, da je dno že doseženo, saj boste tako, če se motite, lahko izkoristili nove nižje cene.

 

 

Naj vas čustva na poti do želenega cilja ne premagajo

 

 

Na to nas je pred dvema letoma spomnila tudi pandemija COVID-19, ko se lahko borzna »nesreča« pojavi od nikjer. Pomembno je, da ne obupate in ne dovolite, da čustva, kot sta strah in tesnoba, povzročita, da se prenagljeno, neracionalno odločite za prodajo določene naložbe le zaradi padajočega trga ter da ohranite dovolj likvidnosti na bančnem računu, da ne boste prisiljeni prodajati zaradi pomanjkanja denarja. Upravljanje denarnih tokov je v takšnih okoliščinah najpomembnejše.

V ekonomiji poznamo t. i. vedenjske finance, ki predstavljajo vejo v finančni teoriji, ki poskuša sodobne teorije nadomestiti z vključevanjem psiholoških dejavnikov človeškega obnašanja v proces sprejemanja finančnih odločitev. Tesno združujejo obnašanje posameznikov in pojave na trgu ter združujejo znanje s področja psihologije kot tudi finančne teorije. Vedenjske finance analizirajo finance s psihološkega vidika. Gre za združitve psihologije, tradicionalne ekonomije in nevroekonomije, ki so se razvile kot posledica poskusov boljšega razumevanja in razlaganja vpliva čustev in kognitivnih napak na vlagatelja in njegovo odločanje. Po teoriji vedenjskih financ se posamezniki, torej vlagatelji, obnašajo neracionalno, ponavljajo določene napake, ki jih je mogoče predvideti. V pogojih negotovosti se pri odločitvah vlagateljev pojavljajo vzorci neracionalnosti, nekonsistentnosti in neodgovornosti. Gre torej za raziskovanje, kako ljudje interpretirajo in se odzivajo na informacije v procesu investicijskega odločanja.

Ključno mora biti zavedanje, kar nam že zgodovina kaže, da po vsakem upadu trga, ne glede na to, kako močan je bil negativen popravek, vlagatelji v določenem obdobju povrnejo svoje nerealizirane izgube, saj se v nekem trenutku trgi stabilizirajo ter se dolgoročno ponovno obrnejo v pozitivno rast. Priložnosti, da obdržijo, ali da celo z dodatnimi nakupi pridobijo nekaj več delnic ali točk delniških skladov, ko so cene delnic ali točke skladov nizke, pa so izgubljene za vlagatelje, ki med upadi trga svoje naložbe prodajo v upanju, da bodo zajezili svoje izgube in tako čakajo na stranskem tiru, kjer nekaj časa tudi ostanejo. V nadaljevanju vam predstavim tri trdne razloge, da med upadom trga svojih naložb ne prodajte.

Po vsakem upadu trga vedno sledijo novi vzponi

Ko so trgi nekaj časa v padajočem trendu, vlagatelje razumljivo pogosto premagajo njihovi nagoni nenaklonjenosti izgubam, saj mislijo, da bodo izgubili še več denarja, če izbrane naložbe ne bodo prodali. Vendar pa je padec vrednosti naložbe pogosto začasne narave in se bo v določenem trenutku vrednost le-te znova povečala. Po drugi strani pa vlagatelj, ki se v danem trenutku odloči za prodajo naložbe zaradi padanja vrednosti trga, realizira izgubo. Nauk, ki so se ga iz preteklih dogajanj naučili številni vlagatelji in se ga bodo tudi prihajajoči, da kljub temu, da je izjemno velik izziv mirno gledati padajoči trg – in se iz njega ter naložbe ne umakniti – je vredno trdno sedeti v sedlu svoje naložbe ter hkrati biti osredotočen na svoje postavljene dolgoročne cilje in dosledno slediti le-tem ter čakati na ponovni vzpon.

Raziskave na podlagi zgodovinskih podatkov oziroma preteklih rezultatov indeksa S&P500 so pokazale, da je povprečno trajanje medvedjega trga (trend padanja trga) 1,4 leta v primerjavi s povprečnim 9,1 leta trajajočim bikovskim trgom (trend rasti trga). Povprečni upad ameriškega delniškega indeksa v času medvedjega trga je 41 %, medtem ko je povprečni dobiček v času bikovega trga 480 %. Pomembno si je zapomniti, da je medvedji trg le začasen. Naslednji bikovski trg izbriše padce v času medvedjega trga, kar nato še dodatno poveča donos preteklega bikovega trga. Večje tveganje za vlagatelje tako ni naslednji 41-odstotni padec na trgu, ampak izpustitev prihodnjega potencialnega dobička na trgu. Čeprav preteklost ni napovedovalec prihodnosti, nam že zgodovina mora zagotoviti, kar gre navzdol, se na koncu spet dvigne.

Trga s taktiziranjem ne morete premagati

Taktiziranje oziroma časovno določanje vstopa na trg in iz njega je lahko izjemno težko in vlagatelji, ki z vstopi in izstopi taktizirajo vedno zamudijo nekaj najboljših dni na trgu. Empirične raziskave dokazujejo da se šest od desetih najboljših dni na trgu zgodi v dveh tednih znotraj desetih najslabših dni. Po raziskavah ameriške banke J. P. Morgan bi vlagatelj z začetni vložkom 10.000 dolarjev v indeksu S&P 500, ki je ostal v celoti vložen med 4. januarjem 1999 in 31. decembrom 2018, imel na koncu približno 30.000 dolarjev. Vlagatelj, ki je vsako leto zamudil 10 najboljših dni na trgu, bi imel manj kot 15.000 dolarjev. Zelo čustveno neracionalni vlagatelj, ki je zamudil 30 najboljših dni, bi imel manj od tistega, s čimer je začel, torej – 6.213 dolarjev (če smo točni). Posledično, namesto da bi vlagatelji prodajali, ko se na trge vrne nekaj več nestanovitnosti in z njim trend padanja trga, zakaj ne bi namesto tega raje poskusili z dodatnimi vložki v izbrano naložbo. Še največ pa lahko prinese metoda povprečnega stroška, ko na mesečni ravni dokupujete ali delnice ali točke izbranega sklada. Na ta način kupujete tudi v času padanja trga, s čimer boste dolgoročno oblikovali povprečno nakupno ceno in tako dodatno gradite svoj portfelj z nižjo cenovno osnovo in vstopate, ko so cene nizke. Darila trga!

Za dolgoročnega vlagatelja so pomembni njegovi lastni naložbeni cilji ter zdrava naložbena strategija

Slednje temelji na dobro razpršenem portfelju z mešanico naložbenih razredov, da lahko nestanovitnost obdrži pod nadzorom. Če se držite svoje dolgoročne naložbene strategije, ne smete dovoliti, da čustvi, kot sta strah in pohlep, spremenita vaš način delovanja.

Potrpežljivost in disciplina sta ključna gradnika vsakega portfelja vlagateljev

Držite se svoje začrtane naložbene strategije, ki je ključnega pomena za uspešno upravljanje vašega premoženja. In če imate dolgoročno naložbeno strategijo, bo veliko manj verjetno, da boste sledili paničnemu črednemu nagonu »skoka čez pečino«. Namesto prodaje, ki temelji na strahu, uporabite medvedji trg kot priložnost za dodatne nakupe – z velikimi popusti in oblikujte svoj portfelj z uporabo razpršitve ter tako gradite stabilnejšo osnovo za čas, ko se bo trend padanja sčasoma obrnil v rast.

 

 

Skrbno varčevanje je naložba za boljše in kakovostno življenje

 

 

Naš uspeh bo bolj odvisen od tega, ali bomo pozornost namenili pravim stvarem in stvarem, ki so nam bolj blizu.

Na začetku poti se vlagatelji pogosto srečamo z eno izmed naslednjih težav: imamo denar, vendar ne vemo, kam bi ga vložili ali imamo idejo kam bi vložili, vendar nimamo denarja. Obe težavi lahko pri vlagateljih povzročata precej slabe volje. Pomembno je, da ohranimo mirno kri in se zavedamo, da bodo dobre naložbene priložnosti vedno na voljo. Najslabše kar lahko naredimo je, da na vrat na nos vložimo denar v naložbe, ki jih ne poznamo ali vložimo nekam zato, ker smo slišali govorice o dobrih donosnostih. Take naložbe se pogosto ne končajo dobro.

Pred odločitvijo za varčevanje se je smiselno posvetovati s finančnim svetovalcem in narediti finančni načrt. Za uspešno vlaganje je pomembno, da vemo, koliko tveganja si lahko za določeno naložbo lahko privoščimo in kakšen časovni horizont varčevanja je pred nami oziroma koliko časa lahko denar plemenitimo in ga pogrešamo. Nekateri vlagatelji se odločijo vlagati v panoge in sektorje, ki jih poznajo. Če je vlagatelj na primer zaposlen v farmacevtski panogi in jo zelo dobro pozna, bo verjetno tudi vlagal v naložbe, ki so povezane s to panogo.

Vlagatelji nam pogosto zastavijo naslednji vprašanji – kdaj je pravi čas za vstop na trge in v koliko različnih naložb je primerno vlagati. Ko imamo na voljo neko vsoto denarja ali ko razmišljamo o finančni prihodnosti, se zavedamo, da si moramo za prihajajoče čase in potrebe nekaj privarčevati. Varčevanje je smiselno tudi v naložbi, ki nam dolgoročno prinese več kot na primer varčevanje v depozitih. Varčevanje v skladih (delnicah, obveznicah) vlagatelju, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti).
Na splošno je naložbe boljše kupovati, ko so poceni, kot pa ko so pregrešno drage. Pravijo, da so poceni takrat, ko o njih nihče ne govori. Pravilo palca pa pravi, da takrat, ko o nakupu govori že vaša frizerka, nikakor ni pravi čas za nakup. Ob tem pa se je treba zavedati, da nam skoraj nikoli ne bo uspelo kupiti točke vzajemnih skladov, delnice itd. v najboljšem možnem trenutku (po najnižji ceni) in jih prodati po najvišji ceni.

Torej kdaj je pravi čas za vstop? Smiselno varčevanje je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja in lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid.
Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom. Veliko vlagateljev se je na primer panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008 in izgubilo.

Skrbno varčevanje je naložba za boljše in kakovostno življenje, ki nam omogoča lažje preživljanje vsakega življenjskega obdobja. Samo vi sami lahko poskrbite za to, da boste imeli v prihodnosti dovolj prihrankov. Da boste lahko uresničili dolgoročne cilje, je seveda potrebno, da se že danes odločite za varčevanje. Iz majhnega zraste veliko.

 

Za koga so primerni vzajemni skladi in kako izbrati pravega?

 

 

Življenje je polno tveganj. Na vsakem koraku se srečujemo s takšnimi ali drugačnimi tveganji. Enako ali zelo podobno je pri vlaganju v vrednostne papirje. Obstajajo bolj tvegane naložbe in manj tvegane naložbe. Tudi vlagatelji, ki vlagajo v manj tvegane naložbe, so izpostavljeni tveganju, da zaradi svoje odločitve ne bodo ohranjali realne vrednosti svojih prihrankov.

Če primerjamo varčevanje v vzajemnih skladih s klasičnimi varčevalnimi produkti, ugotovimo, da je najpomembnejša razlika v tem, da nam klasični varčevalni produkti ponujajo vnaprej znan fiksni donos, medtem ko je pri vzajemnih skladih drugače. Ti nam omogočajo, da lahko ob sprejemanju višjega tveganja na daljše časovno obdobje pridemo do višjih, nadpovprečnih donosov. Se pa klasično varčevanje na banki in varčevanje v skladih lahko lepo dopolnjujeta. Vsekakor je najpomembnejše, da posameznik za dosego osebnih finančnih ciljev izbere zanj najustreznejšo obliko varčevanja.

In če pogledamo najprej prvo dilemo, za koga je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Varčevanje v skladih je primerno za vse starostne in socialne strukture prebivalstva, saj je na trgu raznolika in pestra ponudba vzajemnih skladov (denarni, obvezniški, mešani, delniški in drugi), ki se med seboj razlikujejo po stopnji tveganosti in pričakovani donosnosti. Ravno ta raznolikost glede tveganosti in donosnosti je razlog, da skladi niso namenjeni samo vlagateljem, ki so naklonjeni tveganju, ampak tudi tistim, ko bolj kot donosnost cenijo varnost. Višje tvegane naložbe dolgoročno prinašajo višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko pomeni tudi možnost višjih izgub, zato so takšne naložbe primerne za vlagatelje, ki jih večja nihanja na kapitalskih trgih ne motijo in si želijo potencialno višji donos. Pri manj tveganih naložbah lahko vlagatelj oziroma varčevalec pričakuje nižji potencialni donos, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub, zato je takšna vrsta naložbe primerna za vlagatelje, ki jih zadostuje umirjena rast premoženja.

Pri drugi dilemi, kako in kateri sklad izbrati je treba poudariti, da skladov ni priporočljivo izbirati zgolj na podlagi preteklih, visokih donosov, ki nam za naprej ne povedo popolnoma ničesar. Prav tako ni priporočljivo izbirati sklade na podlagi nasveta naših bližnjih ali prijateljev, ker ni nujno, da so skladi, v katere vlagajo oni, ustrezni in primerni tudi za nas. Izbira je odvisna predvsem od finančnega profila posameznika oziroma tipa vlagatelja, zato moramo izbrati sklade oziroma kombinacijo skladov, ki nam bo v čim večji meri ustrezala glede na profil vlagatelja. Preden se lotimo vlaganja v sklade, moramo narediti opredelitev profila vlagatelja, ki ga določa več dejavnikov. Odvisen je od naših finančnih ciljev in razmer, odnosa do tveganja – koliko smo pripravljeni tvegati in kakšna nihanja so za nas sprejemljiva, znanja in izkušenj in pa od časovnega horizonta naše naložbe.

Pri izbiri nam lahko zelo veliko pomaga nasvet in strokovno znanje finančnega svetovalca, ki nas usmerja pri odločitvi. Kljub temu da lahko večino informacij o vzajemnih skladih najdemo na spletu, je pri razmišljanju in odločanju o naložbi zelo dobrodošel osebni finančni posvet, saj nam lahko finančni svetovalec pomaga pri določanju profila vlagatelja in pri oblikovanju osebnega naložbenega portfelja.

 

Vzajemni skladi so za povprečnega vlagatelja prava oblika dolgoročnega varčevanja

 

 

Niso namreč vsi vlagatelji iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in ne volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.

Mnogi ob besedah »vzajemni skladi«, zamahnejo z roko: »To ni zame!«. Zakaj takšno razmišljanje? Prvič, zgrešen je občutek, da za vlaganje v vzajemne sklade potrebujemo veliko denarja. In drugič, v Sloveniji namreč še vedno v veliki meri prevladuje pretekla klima tranzicijskih donosov, ki je popačila pričakovanja vlagateljev, da naložba v vzajemne sklade omogoča velik zaslužek v relativno kratkem času. A ne eno in ne drugo ne drži. Resničnost je drugačna. Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev in niso namenjeni špekuliranju! In kar je najpomembnejše, varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.

Varčujmo načrtno

Vsakdo ima svoj osebni varčevalni načrt. Nekateri se mu posvetijo bolj, drugi manj. Nekateri nalagajo sami, drugi za to najamejo strokovnjaka. Nekateri zaupajo le »nogavici doma«, drugi le bankam ali upravljavcem premoženja. Spet eni trgujejo sami prek spletnih trgovalnih platform. In tudi odločitev, da ne boste varčevali, je del varčevalnega načrta. Nekateri imajo pri naložbah srečnejšo roko, drugi lahko utrpijo izgube. Vsekakor je boljše, da za izbiro naložb stoji preizkušen strokovnjak oziroma še bolje tim strokovnjakov, ki z analitskim pristopom podprejo odločitve o naložbah. In ravno to, kot že rečeno, ponujajo vzajemni skladi vsakomur po dostopnih cenah.

A vrnimo se k varčevanju. Največ nas je seveda takih, ki sicer želimo varčevati, a ob tem biti čim manj obremenjeni z odločitvami in skrbmi, ter iztržiti za naš vložek čim več. In tej filozofiji so zelo blizu vzajemni skladi. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Opredelimo svoje cilje

Če se le da, konkretno opredelite cilj: npr. »V 10 letih želim privarčevati 30.000 eurov za nakup stanovanja!«. Določeno poudarjam zato, ker je odločitev v smeri: »V čim krajšem času zaslužiti čim več,« napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za svoj denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Že z majhnimi zneski si lahko ustvarimo premoženje

Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite premoženje! Določiti si morate okvirni časovni načrt vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas naš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.