Zlata pravila varčevanja ali investiranja je treba upoštevati ali se jih vsaj zavedati. Če tega ne storimo, se nam bo kaj hitro zgodilo, da kupujemo, ko je drago in prodajamo, ko je poceni, kar vodi v frustracijo in razočaranje. Zato si mora vsak, ki varčuje, najprej oblikovati izhodišča varčevanja – lasten profil vlagatelja. Šele na tej osnovi se je smiselno ozirati na kratkoročne ali ciklične pojave, ki so vseskozi prisotni.

Nekaj osnovnih pravil varčevanja ali investiranja za določanje svojega profila

Torej, kakšna so osnovna pravila varčevanja ali investiranja? Najprej moramo opredeliti namen in obdobje varčevanja. Starejši človek bo na primer manj tvegal kot mlajši, za katerega kratkoročni cikli niso tako pomembni. Tovrstna vprašanja so ključna pri odločanju in izbiri oblike varčevanja. Poleg tega je še cel kup zlatih pregovornih pravil, ki še kako držijo, kot na primer: »Ne investiraj v nekaj, na kar se ne spoznaš«; »Ne kupuj, ko je drago ali takrat, ko o neki priložnosti že vsi govorijo, ampak ravno nasprotno«; »Ne stavi vseh jajc (naložb) v eno košaro,« to pomeni izberi več različnih naložb. Sledite osnovnemu pravilu in vlagajte čim bolj razpršeno. Še pred prvim korakom si odgovorite na vprašanje, kolikšno tveganje je za vas sploh še sprejemljivo.

Obdobje varčevanja je najbolj kočljivo, saj so od tega v največji meri odvisni učinki naložbe. Z vidika varčevanja je kratkoročno nihanje najučinkoviteje omejiti, če se vlaga redno, na primer mesečno in s tem se kratkoročni nihaji v daljšem obdobju povprečij. Na ta način si vlagatelj odpravi precejšnje skrbi glede tveganj. Priporočljivo je dolgoročnejše vlaganje. Kdaj pa začeti vlagati v sklade? Čim prej, tem bolje! Če imate mladoletnega otroka, potem začnite čim prej varčevati zanj. Če ima vaš otrok štipendijo ali opravlja dijaško delo, potem ga spodbujajte, da del denarja nameni za investicijo. Če pa imate doma študenta, mu svetujte, naj del denarja od študentskega dela in drugih prejemkov nameni varčevanju. Nujno je, da se ob prvi zaposlitvi odloči za določeno obliko varčevanja. Zakaj? Ker mu bo lažje. Tisti, ki začnejo z investicijami že zelo zgodaj, lažje pridejo do želenih ciljev.

Kolikšen del mesečnega dohodka naj namenimo varčevanju

Na vprašanje kolikšen del mesečnega dohodka je priporočljivo nameniti varčevanju si mora vsak odgovoriti v okviru objektivne presoje, pri čemer si lahko pomaga z naslednjimi osnovnimi vprašanji. Koliko si lahko mesečno odtrgam, da še lahko živim sprejemljivo in pričakovano življenje? V zvezi s tem morebiten odgovor, da imam premajhne prihodke, da bi si lahko privoščil varčevanje, načeloma ni pravi. Zavedati se je treba, da ima še tako majhna zaveza za varčevanje številne pozitivne posledice (večja samostojnost in neodvisnost, samopodoba …).

Tako so gospodarska in geopolitična dogajanja letos že nekajkrat vlagateljem pognala »kri po žilah«, kar bi lahko primerjala celo z vožnjo z vlakom »smrti«. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in spusti in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto.

Resnica je, da nihče ne želi izgubiti denarja. Še posebej denarja, ki je namenjen za dolgoročen finančni cilj – za upokojitev, poroko, nakup doma ali šolanja. Tudi letošnji volatilni oziroma nihajni trgi lahko »izdajo« tako neizkušene kot tudi izkušene vlagatelje ali investitorje. Da bi v takšnem okolju lahko dosegli svoje cilje, morajo uspešni vlagatelji ostati osredotočeni na že na začetku primerno oblikovan portfelj ter na njegov potencial za prihodnjo rast.

Kako nizko pa se delniški trgi lahko spustijo? Če pogledamo nazaj v preteklost, se je največji padec ameriškega delniškega indeksa S&P 500 zgodil 19. oktobra 1987 (znan, kot »Black Monday« oziroma »Črni ponedeljek«), ko se je le-ta znižal za -20,47 odstotka. Naslednja največja prodaja se je zgodila 15. oktobra 2008, ko je indeks S&P 500 izgubil -9,03 odstotka. V obeh primerih je delniški trg še naprej nihal več mesecev, preden je dosegel dno. In tukaj pridemo do dejstva, da postanejo ljudje veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v medvedjem trendu. To je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic ali vrednosti točk vzajemnih skladov znižajo za 5, 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa lahko povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata.

Dejstvo je, da je nihajnost oziroma volatilnost na trgih neizogibna in narava trgov je, da se v kratkoročnem obdobju gibajo navzgor in navzdol. Poskušati nadvladati trg je zelo težko in najboljša rešitev je, da ima vlagatelj pred seboj dolgoročnejši horizont ter se hkrati ne ozira na kratkoročna nihanja trga, se panično ne odziva, saj nas je zgodovina naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.

Prav zaradi prej omenjenih nepričakovanih korekcij, ki smo jim lahko priča na področju kapitalskih trgov, je z vidika posameznega vlagatelja ključno zavedanje in določitev pravega razmerja med tveganjem in donosnostjo. Ob tem pa tudi upoštevanje pomembnosti razpršenosti sredstev med naložbene razrede (osnovne: delnice, obveznice in instrumente denarnega trga) ter med različne naložbe. Za vlagatelja, še posebej za tistega, ki želi dolgoročno varčevati za obdobje upokojitve, je alokacija in razpršenost sredstev med različne naložbene razrede ter razpršitev med primerno število naložb nujna, saj s tem zmanjšuje tveganje predčasne izgube vrednosti privarčevanih sredstev v primeru negativnih gibanj oziroma korekcije na kapitalskih trgih. Ena izmed primernih oblik varčevanja za daljše obdobje je tako varčevanje v investicijskih skladih oziroma vzajemnih skladih, ki poleg razpršenosti omogočajo tudi ustrezno razpršitev sredstev med večje število naložb. Vzajemni skladi so danes najbolj razširjena oblika investicijskih skladov in tako primerna oblika dolgoročnega plemenitenja privarčevanih sredstev.

Kako se torej prilagoditi tej nestanovitnosti ali volatilnosti trga? Eden od načinov za obvladovanje nestanovitnosti je, da se mu v celoti izognete. Kako? Na način, da se vlagatelj že na samem začetku odloči za izbor naložb ali skladov, ki so seveda v skladu z njegovim sprejemanjem tveganja in tako ostane investiran ter ne upošteva kratkoročnih izrazitejših nihanj. Res pa je, da je velikokrat to težje, kot se pa sliši. Opazovati, kako vaš portfelj zaniha med 15 do 20, ali celo do 30 odstotkov je lahko preveč oziroma več, kot lahko večina sprejme. Zato pri vlaganju v vrednostne papirje ali sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. Pri strategiji »kupi in drži« (angl. buyandhold) vlagatelj glede na svoj finančni profil izbere naložbo ali sklad oziroma si oblikuje portfelj, s katerim poskuša doseči pravo razmerje med pričakovanim tveganjem in zahtevano donosnostjo, in to naložbo oziroma portfelj drži dalj časa. Glavni argument za strategijo »kupi in drži« je, da manjkajoči najboljši dnevi v letu bistveno zmanjšajo donosnost naložbe ali portfelja. Odvisno katero empirično raziskavo berete, vendar statistika običajno zveni tako: »manjkajočih 20 najboljših dni na borzi bi lahko zmanjšalo vaš donos za več kot polovico.« To je večinoma tudi res. Tako se vam taktiziranje v obdobjih visoke nihajnosti trga v največji meri ne obrestuje in panično prodajanje ali umikanje v nizko tvegane naložbe in sklade na koncu v portfelju ne prinese dodatnega donosa, poskrbi pa za miren spanec ter vlagatelju nakaže na dejstvo, da je morda preceni svojo naklonjenost k tveganju, in da naj razporeditev naložbe ali skladov prilagodi svojim finančnim ciljem in nagnjenosti k tveganju.

Večini vlagateljev se ob popravkih na kapitalskih trgih zgodi, da začnejo dvomiti o svojih naložbah in začne jih skrbeti za vložene prihranke. Naravni odziv na ta strah je lahko zmanjšanje oziroma odprodaja delniških naložb, z namenom, da bi preprečili nadaljnje izgube in pomirili strahove. Vendar če pogledamo dolgoročnejše, mogoče to ni najboljša izbira in rešitev. Žal se v praksi prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelji z izstopom s kapitalskega trga ob povečani nihajnosti ne upošteva enega od osnovnih nenapisanih finančnih pravil, ki pravi »ne prodajaj poceni«.

Namesto, da smo zaradi nestabilnosti trgov zaskrbljeni, je bolje, da smo nanjo pripravljeni. Dobro razpršen portfelj, usklajen z osebno nagnjenostjo k tveganju vlagatelja, in tudi osredotočenost na dolgoročne cilje, nam bo kot vlagatelju vlival potrebno samozavest s povečano volatilnostjo in zmanjšal možnost, da bomo v času popravkov na kapitalskih trgih odreagirali prehitro.
Imejte naložbe, ki vam ustrezajo glede na vašo stopnjo tveganja

Če vas povečana volatilnost na trgu preveč obremenjuje, stopnja tveganja vašega portfelja mogoče ni primerna za vas. Če ste naklonjeni korekcijam oziroma nihanjem navzdol, potem ni smiselno imeti večjega dela vaše naložbe razporejenega v delnice ali delniške sklade tudi, če imate na voljo še dovolj časa oziroma varčujete za dosego dolgoročnih finančnih ciljev in si teoretično lahko privoščite višje tvegan delniški portfelj. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nam preveč konservativna strategija morda ne omogoča take potencialne rasti, ki jo potrebujemo, a doseganje zastavljenih ciljev. Smiselno je torej, da poskrbimo za primerno mešanico naložb, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede. S tovrstno razpršitvijo namreč dosežemo nižjo nihajnost portfelja, saj se v različnih obdobjih trga različne naložbe odzivajo različno. Najslabše pa je, da se ob popravkih na trgu iz strahu pred izgubami v celoti umikamo iz visoko tveganih naložb v nizko tvegane naložbe. Veliko težje je namreč prenesti naložbe na varno, ko pa jih pravočasno vrniti na kapitalske trge. Vlagatelji, ki sredstva umaknejo v varne naložbe namreč slej, ko prej iščejo novo priložnost za vstop nazaj na delniške trge, vprašanje pa je ali bodo s prodajo in ponovnim nakupom ustvarili višjo donosnost, kot če umika v varne naložbe ne bi bilo. Takšni vlagatelji, običajno prodajajo, ko je že prepozno, še bolj pozno pa se vračajo na trge. Po teoriji se prehajanje za dolgoročne vlagatelje niti ne splača.

Vsekakor pa so popravki na trgih lahko priložnost za pregled vaših naložb, če so v skladu z vašo naložbeno strategijo in razmislek o spremembi sestave vašega portfelja. Predvsem v smislu izpostavljenosti določenim trgom ali naložbenim razredom, glede na profil vlagatelja. Dejavniki, ki vplivajo na sestavo vaše naložbe, se namreč sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo občasno preveriti, ali je naložba še vedno ustrezna in ali dosega vaša pričakovanja.

Vlagajte postopno in bodite dosledni

Postopno mesečno varčevanje je najboljši način, da izkoristimo nihanja trgov v svojo korist. Namesto, da poskušamo ugibati, kdaj je najprimernejši trenutek za vstop na trg, je bolje, da naredimo naložbeni varčevalni načrt in se ga dosledno držimo, ne glede na trenutno dogajanje na trgih. Če skozi daljše časovno obdobje vlagamo redno mesečno oziroma v enakih periodah, enake zneske, se izognemo nevarnosti napačnega vstopa na kapitalski trg. Hkrati pa z nakupi tudi v času, ko so tečaji nizki, znižamo povprečno nabavno ceno enoti in s tem hitreje začnemo ustvarjati donose, ko se trgi obrnejo navzgor. Zelo pomembno je, da se v obdobju nestanovitnih razmer znamo upreti skušnjavi, da bi z mesečnim varčevanje oziroma vlaganjem prenehali.

Za dolgoročnega vlagatelja je najboljše, da se drži svoje strategije investiranja in ohrani dolgoročni pregled, ker nihanja na trgih pridejo in minejo. Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel samo na kratek rok, ker vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga.

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je finance najbolje prepustiti moškim. A če pogledamo številke, lahko kaj hitro ugotovimo, da to morda ni bila najboljša ideja. Obstajajo raziskave, ki so preučile, kako profesionalne vlagateljice upravljajo svoje portfelje in v kolikšni meri je njihova strategija v povprečju drugačna – in včasih boljša – od moških. Kaj hitro lahko ugotovimo, da svet financ ni več samo domena moških in prav tako lahko vidimo, da vizionarske ženske, kot je recimo ameriška vlagateljica in ustanoviteljica Cathie Wood, pretresajo trge. Tudi pri nas imamo kar nekaj izjemnih podjetnic in upraviteljic. Vedno bolj v ospredje prihajajo inovativne ženske, ki s svojimi idejami in sodobnimi, vključujočimi pristopi k vodenju pretresajo tudi podjetniško krajino.

Ženske so manj samozavestne glede denarja kot moški

V preteklosti so bile finance prepuščene moškim in časi, ko je ženska morala imeti dovoljenje svojega moža, da je lahko šla v banko, niso tako oddaljeni, kar je pustilo močen pečat in bo potreboval svoj čas, da izgine. Študija ameriške investicijske banke Merrill Lynch je pokazala, da se 68 odstotkov moških počuti sposobnih upravljati svoj portfelj, v primerjavi z 52 odstotka žensk. Morda so moški preveč samozavestni. Raziskave so pokazale, da na področjih povezanih z upravljanjem denarja, ne glede na to, ali gre za finančne odločitve za varčevanje za upokojitev, ali za oceno, da imajo naložbeno znanje, ali za sprejemanje naložbenih odločitev, so se ženske nenehno počutile manj samozavestno kot moški. Po drugi strani pa je lahko pretirana samozavest moških tudi velika pomanjkljivost, ki lahko povzroči večjo škodo, kot nestanovitnost trga ali občasne razprodaje na delniških trgih.

Ženske so bolj konservativne kot moški

Če povečate sredstva na svojem varčevalnem računu ali če povečate svoj portfelj, na borzi ne boste obogateli. Kot kaže zgodovina, nam delnice in delniške naložbe ponujajo najboljši potencial rasti. Kljub temu raziskave kažejo, da ženske običajno vlagajo manj denarja v delnice in delniške naložbe kot moški. Po raziskavah največjega ameriškega upravljavca premoženja na svetu, družbe Black Rock, imajo ženske 68 odstotkov svojega portfelja v gotovini oziroma v denarnih ekvivalentih, v primerjavi z 59 odstotkov moških. Čeprav se to morda zdi varnejše in preprečuje velike padce na borzi, pri ameriškem multinacionalnem podjetju za finančne storitve Wells Fargo menijo, da ženske v svojem portfelju morda ne prevzemajo dovolj tveganja, da bi dosegle dobro ravnovesje med tveganjem in donosom. Medtem ko lahko zdrav portfelj z dostojnim številom delnic ali delniških naložb letno ustvari povprečno 7 odstotkov, lahko portfelj z obveznicami ustvari le približno polovico tega donosa.

Ženske so manj impulzivne kot moški

Glede na študijo družbe Wells Fargo ženske trgujejo za 27 odstotkov manj pogosto kot moški, kar pomeni, da se manj odzivajo na nestanovitnost trga. To je razvidno tudi iz povprečnega števila prijav v njihov naložbeni portfelj: 3-krat na teden za ženske in 5-krat na teden za moške. Leta 1975 ustanovljena družba za upravljanje Vanguard prav tako podpira to teorijo in ugotavlja, da so ženske trgovale 40 odstotkov manj pogosto kot moški. Gre za trend, o katerem poročajo že od zgodnjih 90. let. Kot nekateri morda veste, lahko pretirano trgovanje povzroči izgube: zmanjša neto donos moških za 2,65 odstotka na leto, v primerjavi s samo 1,725 odstotka pri ženskah.

Ženske lahko dosežejo boljšo donosnost naložbe kot moški

Ko že govorimo o donosih, in ker ženske nimajo zaupanja v svoje naložbene sposobnosti, podatki kažejo, da to ni upravičeno. Pri ameriški multinacionalni korporaciji za finančne storitve Fidelity so poročali, da so ženske z letnim donosom portfelja v povprečju presegle moške za 0,4 odstotka. Čeprav se to morda zdi majhna razlika, se le-ta sčasoma spremeni: vloženih 10.000 EUR, z 10-odstotnim letnim donosom, po 30 letih znaša 175.000 EUR. Medtem ko enak znesek z 10,4-odstotnim letnim donosom znaša 194.500 EUR. Ta trend ženskih portfeljev je opazen že od zgodnjih 90. let. Študija, ki jo je izvedla Univerza v Kaliforniji, je prišla do še bolj ekstremnega zaključka in pokazala, da so bili portfelji žensk celo za 1 odstotek boljši od moških. Toda zakaj ti vrhunski donosi? Zato, ker je večja verjetnost, da bodo moški bolj tvegali in špekulirali ter stavili na tako imenovane delnice v slogu loterije, med tem, ko bodo ženske raje sprejele pristop “zmagati na dirki počasi in enakomerno” in bodo vlagale v sklade in ne v specifične delniške naložbe. To je pomenilo, da so imele ženske na splošno bolj raznolike portfelje in so zato običajno doživele manjše izgube. Prav tako ženske bolj gledajo v prihodnost in imajo večjo diverzifikacijo naložb, medtem ko imajo moški do svojega upravljanja bolj odnos, ki temelji na igri na srečo.

So ženske boljši vlagatelji (upravitelji) kot moški?

Kar zadeva njihove osebne naložbe, se zdi, da nižja samozavest ženske vodi v manj tvegane odločitve. Tudi zaradi nižjega dohodka, ki je v povprečju manjši od moških kolegov, ženske vlagajo manjše vsote denarja. Vendar pa se to nadomesti z dejstvom, da so ženske bolj potrpežljive in previdne, manj pogosto trgujejo in tako za svoje račune na splošno dosegajo boljšo donosnost naložbe, saj delajo manj napak. Tudi v profesionalnem svetu so skladi, ki jih vodijo in upravljajo ženske, boljši od skladov, ki jih vodijo in upravljajo moški, saj prav raznolikost vodi do bolj kakovostnega odločanja. Ugotovljeno je tudi bilo, da počasi izginja odpor do tveganja v njihovih osebnih financah. Na koncu empirični dokazi dajejo jasno sliko: portfelji skladov, ki jih upravljajo ženske, za precejšen znesek presegajo portfelje skladov, ki jih upravljajo moški, zlasti če jih projiciramo v prihodnost. Torej lahko zaključim, da ženske postajajo boljši upravljavci denarja kot moški.