Pozabite na strah pred padci tečajev

 

 

Strah pred sesutjem borznih trgov

Na vprašanje, kdaj bo prišlo do borznih padcev oziroma krize, vam na žalost ne more nihče odgovoriti. Imajo pa mediji zelo velik vpliv na vlagatelje, ki običajno veliko bolj odreagirajo na negativne novice in ko se dogajanje na borzi zaplete, prehitro panično odreagirajo ali se zaradi strahu pred morebitnimi izgubami iz borznih trgov odstranijo.

Dolgoročne naložbe ščitijo pred izgubami

Proti paničnemu strahu pred izgubami, naj vas potolaži pogled v zgodovino enega izmed najpomembnejših indeksov na svetu – ameriški indeks S&P 500. Vpliv posameznih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti in smo jih takrat dojemali kot drastične, na dolgi rok počasi zbledijo in indeks je v bistvu večino obdobja v rasti. Vlagateljem, ki vlagajo na daljši rok, ni potrebno storiti ničesar, razen, da imajo v času nihajnosti dovolj potrpljenja. Ne spremljajte tečajev vsak dan in ne dovolite, da vas premetava delniška burja. Dovolj potrpljenja pa lahko imajo le tisti, ki imajo tudi dovolj časa.

Če želite vlagati v delnice, se morate odpovedati naloženemu denarju vsaj za pet let, priporočljivo pa je seveda veliko dlje, 10 let in več. V preteklosti je bilo zelo malo verjetno, da bi v daljšem časovnem obdobju na delniških trgih utrpeli izgubo. Zato je predvsem za mlade vlagatelje zelo primerno varčevanje na delniških trgih. Kdor nima dovolj časa na razpolago, je bolje, da se iz delniških naložb umakne.

Brez delnic ne gre

Investitorji se zaradi strahu pred izgubami močno nagibajo k varnim naložbam. Ta miselnost pa vlagatelje običajno ustavi na poti do uspešne naložbe.
Še nikoli prej ni bilo pomembneje kot danes, da vlagamo v delnice. Inflacija počasi razvrednoti kupno moč denarja na varčevalnih računih, ki v današnjih časih ne prinašajo več omembe vrednih obresti in tako ustvarjajo zanesljivo izgubo. Vlagatelji, ki ne želijo nič tvegati, morajo razumeti, da v trenutni fazi nizkih obresti, brez sprejemanja tveganj, ne morejo pričakovati niti ohranitve vrednosti denarja.

Kdor bo želel varčevati ali plemenititi svoje prihranke, so naložbe v delnice prvovrstnih podjetij neizbežne. Nič hudega, če se na delnice ne spoznate. Predlagam, da ugotovite kakšen tip vlagatelja ste, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in izberete temu primeren vzajemni sklad, kjer boste maksimalno razpršili tveganje.

Torej, vlagateljev, ki imajo na razpolago čas, ne bi smelo biti strah pred nihanji borznih tečajev, ki so sestavni del delovanja na borznih trgih. Nasprotno. Za dolgoročnega vlagatelja, so padci tečajev lahko dobra priložnost za ugodne nakupe.

Naj vas še potolažim, da bodo statistično gledano, delniški tečaji tudi v prihodnosti na dolgi rok vedno rasli. Zato razmišljajte dolgoročno, naj vas ne vodijo čustva, saj boste le tako lahko v času krize, sproščeno zrli v prihodnost.

 

 

Investiranje ali le preprosta matematika?

Tisti, ki se, se boste mogoče spomnili tudi obrestno obrestnega računa. Anekdota pravi, da je Albert Einstein, ko so ga nekoč vprašali, kaj je največji izum človeštva, odgovoril: »Obrestno obrestni račun.« Ne glede na to, ali je anekdota resnična ali ne, ni dvoma, da je v resnici ta preprost izračun dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na naše osebne finance.

Citat Albert Einstein Obrestno obrestni račun

Osmo čudo sveta – obrestno obrestni račun

Namreč ravno obrestno obrestni račun nam lepo prikaže, kako delujejo investicije in zakaj je smiselno naše premoženje vlagati v vzajemne sklade. Ta račun je matematični dokaz, da naša sredstva na dolgi rok eksponentno rastejo oziroma pridobivajo na vrednosti. Učinek obrestno obrestnega računa poenostavljeno razloži izjava Benjamina Franklina: “Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, zasluži denar.«. Ravno zato je toliko pomembno, da svoje prihranke znamo pravilno investirati in pri dolgoročnem varčevanju izkoristimo učinek obrestno obrestnega računa.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte moč obrestno obrestnega računa.

Vse več ljudi posega po naložbah, ki niso depoziti

 

 

Trenutno smo v obdobju, ko vedno več ljudi posega po naložbah, ki niso depoziti. Gre za proces, ki je posledica dogajanja na bančnem trgu. Tako kot korekcije na borzi, ki kažejo na to, da je trg zdrav in le uravnava nastala nesorazmerja, je enako tudi v širšem segmentu finančnega sveta. Situacija, ki smo ji priča danes bo poskrbela za drugačno razporeditev prihrankov ljudi. Če smo prej prisegali le na bančne vezave, bomo sedaj priča razporeditvi sredstev z namenom prejemanja višje donosnosti, z več tveganja. Večina ljudi meni, da nimajo znanja, potrebnega za uspešno investiranje. To naj vas ne ustavi, saj obstaja veliko strokovnjakov, ki vam lahko pomagajo. Za končni uspeh sta najbolj ključni disciplina in potrpežljivost.

Medvedji trend traja veliko manj časa, kot traja bikov trend

Kot zanimivost je leta 2020 Paul D. Kaplan za Morningstar.com analiziral 150 let borznih padcev v ZDA. V povprečju do korekcije pride enkrat letno, povprečni padec pa znaša 13,5 odstotkov. Do kriz oz. medvedjih trendov, kot lahko poimenujemo daljše obdobje padanja tečajev za vsaj 20-odstotkov, pride v povprečju enkrat na 8 do 9 let. V zadnjih 70 letih pa smo na ameriškem trgu doživeli 14 medvedjih trendov. Povprečno trajanje, torej od začetka padanja tečajev do začetka rasti, pa je bilo okoli enega leta. Zelo zanimivo je dejstvo, da medvedji trend traja veliko manj časa, kot traja bikov trend.

80-odstotkov korekcij predstavlja dobro nakupno priložnost

Obdobje padcev je za vlagatelje najpomembnejše psihološko obdobje, v katerem morajo zdržati pritisk. V tem obdobju se zgodi največ paničnih prodaj. Ljudje se bojimo, da se bodo padci nadaljevali kot spirala in bodo le še hujši. Odziv je popolnoma normalen. Takšen odziv pa ni primeren za delniške trge, saj gre pri padcih navadno za kratkoročne dogodke, če te primerjamo z obdobji rasti. V povprečju le ena od petih korekcij doseže raven, kjer lahko trdimo, da se nahajamo znotraj medvedjega trenda. Povedano z drugimi besedami, 80-odstotkov korekcij predstavlja dobro nakupno priložnost. In v kolikor se za umik odločite že po padcih, ste na dobri poti, da zamudite rast. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo doživeli skoraj enkrat letno, medvedji trend pa kot opisano zgoraj, enkrat na dobrih 8 let. Korekcije so obvezen del lastništva delnic. Skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj enkratni padec.

Ne reagirajte čustveno, bodite potrpežljivi in disciplinirani

Eden od glavnih razlogov, zakaj vlagatelji ne dosegajo podobnih stopenj rasti, gre iskati v čustvenih odzivih. S paničnimi prodajami in dilemami o ponovnem vstopu se soočajo celo profesionalni upravljavci premoženja, saj ni lahko spremljati padcev in čakati na obrat trenda. Zakonitosti trgov bodo vedno iste, gibanje nepredvidljivo, končni uspeh pa bo skoraj vedno odvisen le od vaših odločitev. Na dolgi rok uspeh ni vprašljiv, odvisen pa je le od vaše potrpežljivosti in discipline. Tokrat ne bomo navajali citat od Warrena Buffetta, kdaj je smiselno kupovati in kdaj prodajati delnice, ampak citat glede samih trgov: “Delniški trg je naprava za prenos denarja od nepotrpežljivih ljudi do potrpežljivih”.

 

Z različni naložbeni razredi sredstev se lahko zaščitite pred inflacijo

 

 

Inflacija je torej stopnja, po kateri se cene izdelkov in storitev povečujejo kupna moč denarja pa upada. Zaradi inflacije ima denar tudi svojo časovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se čez čas, zaradi rasti cen, vrednost denarja zmanjšuje. Posameznik tako ni več zmožen z istim zneskom kupiti isto količino blaga, kot je to lahko pred enim mesecem ali enim letom. Za primer vzamemo 5 odstotno stopnjo inflacije na letni ravni. Tako bodo izdelki, ki so pred letom dni stali 1 EUR ali 100 EUR, danes stali 1,05 eura (cena + 5 odstotna inflacija) oziroma 105 EUR. Ob inflaciji je zato vrednost vsakega evra v naših denarnicah manjša. Zato je pomembno najti prave strategije in naložbe za varovanje pred inflacijo.

Stopnja inflacije v gospodarstvu se spreminja glede na trenutne dogodke

V Sloveniji, kjer smo se pred nekaj leti otepali deflacije, je letna rast cen že pri 2,4 odstotkih. V evro območju je dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po septembru 2008, v Nemčiji je na letni ravni dosegla 4,1 odstotka, v ZDA pa celo 5,4 odstotka. Zvišanje plač in hitro povečanje cen surovin, na primer nafte, sta samo dva dejavnika, ki prispevata k inflaciji, ki je naraven pojav v tržnem gospodarstvu. Ob tem seveda obstaja nekaj načinov, kako se lahko zavarujemo pred inflacijo. Discipliniran vlagatelj lahko načrtuje inflacijo z vlaganjem v različne naložbene razrede sredstev, ki v obdobju povišane inflacije presegajo pričakovanja trga.

Kam torej naložiti svoje prihranke, da jih ne bo razvrednotila rast cen?

So pravi odgovor obveznice, delnice, nepremičnine, zlato, kriptovalute? Vzpon letošnje inflacije je vsaj delno posledica konca pandemije. Vprašanje pa je, do kod pustiti inflacijo in ali bo sprožila pozitivno zanko, ko bi višja inflacija zaradi pričakovanj ljudi sprožila še višjo inflacijo. Slovenski varčevalci imajo v bankah že za skoraj 24 milijard evrov prihrankov, ki so obrestovani negativno in jih zato najeda inflacija. To velja tudi za depozite pod 100.000 evrov, kjer za zdaj še ni ležarin, so pa banke zelo domiselne pri zaračunavanju različnih nadomestil. Kako naj se torej ljudje zavarujejo pred izgubljanjem vrednosti svojih prihrankov, da ne bo vsakih tisoč evrov zaradi inflacije konec leta realno vrednih 30 ali celo 50 evrov manj? Kaj naj v razmerah inflacijske negotovosti in nizkih, celo realno negativnih obrestnih mer naredi povprečen državljan, ki dolgoročno varčuje za pokojnino, nepremičnino ali študij otrok, kako naj se ubrani pred inflacijo?

Zavarujte se lahko z izborom delnic

Pred višjo inflacijo se lahko zavarujete z izborom delnic podjetij, ki bodo višje cene brez težav prenesle na končne potrošnike – delnice farmacevtskih podjetij in podjetij široke potrošnje so lahko dobro zavarovanje proti inflaciji, saj njihov dobiček raste skupaj z inflacijo. V pomoč so tako lahko razpršene delniške naložbe, ali v vzajemne, ali indeksne sklade, pokojninske delniške sklade ali torej v posamezne delnice. Delniške naložbe so se skozi zgodovino pokazale kot precej dobro odporne proti inflaciji, od naložbenih skupin so z njo najmanj povezane.

Nepremičnine prav tako kot zlato in srebro predstavljajo realno vrednost, ki se lahko v časih povečane inflacije izkazuje kot dobra zaščita premoženja. Z inflacijo cena nepremičnin narašča, prav tako pa cena najemnin. Pozitiven vpliv na njihove cene imajo tudi višje cene surovin, ki upočasnijo gradnjo novih nepremičnin, s tem pa zmanjšajo ponudbo nepremičnin na trgu. A naj bo vsakdo realen pri oceni, koliko bo s tem imel stroškov. Nepremičnine so zaščita pred inflacijo, nikakor pa niso brez tveganja, če se obrestne mere zvišajo.

Zlato je pogosto veljalo kot naložbeni razred za zaščito pred inflacijo. Pravzaprav je veliko ljudi gledalo na zlato kot na “alternativno valuto”, zlasti v državah, kjer domača valuta izgublja vrednost. Vendar pa zlato ni popolno sredstvo za varovanje pred inflacijo. Veliko strokovnjakov meni, da zlato pravzaprav sploh ni naložba, ker ne prinaša nobenega tekočega dohodka, kar je sicer značilno za naložbe. In ker ne ustvarja nobenega tekočega dohodka, pri investiranju v to plemenito kovino na dolgi rok tudi ne prihaja do obrestnoobrestnega računa. Bančni depozit prinaša obresti – vsaj v bližnji preteklosti je bilo tako – obveznice prinašajo kupone, oddajanje nepremičnin prinaša najemnine, delnice prinašajo dividende. Kaj pa ustvarja oziroma prinaša zlato? Nič.

Tukaj imamo tudi obveznice, ki so kot dolžniški vrednostni papirji v zadnjih letih postale temeljni instrument za različna pokojninska varčevanja, ki pa zaradi padajočih nominalnih obresti niso več varna naložba pred inflacijo. To pa ne velja za obveznice, vezane na inflacijo (t. i. TIPS), katerih osnovni namen je, da investitorje, nenaklonjene tveganju, ščitijo pred vplivom inflacije. Pri tovrstnih obveznicah sta znesek glavnice in višina kupona vezana na inflacijo oziroma na indeks življenjskih potrebščin.

Kaj pa kriptovalute? Le-te so zelo tvegane naložbe, ki niti slučajno niso podobne denarju na banki ali naložbam v sklade. Bitcoin sicer lahko dodaš v portfelj za neko zaščito, a večina bolj ko ne pri teh stvareh špekulira. Vanj je smiselno vložiti največ odstotek, do tri, saj gre za nekaj, kar dnevno spreminja ceno za pet ali več odstotkov.

 

Ključno pri vsemu pa je, če se želite zaščititi pred inflacijo, je bolje investirati. Toda tako, kot je to značilno za vsak močan portfelj, z diverzifikacijo oziroma z razpršenostjo med različnimi naložbenimi možnostmi in v skladu s svojimi zmožnostmi sprejemanja tveganja.

 

 

Mladi na poti do finančne neodvisnosti

 

 

Od staršev ali starih staršev dobijo številne dobronamerne nasvete glede zagotavljanja finančne varnosti in varčevanja, vendar velikokrat naletijo na gluha ušesa. Vse mlade, ki začenjajo svojo finančno pot, je treba spodbuditi k varčevanju, saj je varčevanje lahko tudi zabavno. V skladu z motom, ki pravi, da že danes pomislite na jutri oziroma na svojo prihodnost, vas lahko finančni svetovalci podpremo s številnimi nasveti glede izbire naložb in optimalnega začetka vstopa v svet financ.

Velja si zapomniti, da so naložbe pomembne že v zgodnji mladosti, in niso tako zelo zapletene, kot si marsikdo misli, denar pa lahko smiselno nalagate že z majhnimi zneski.

Že v mladosti odkrijte pravo naložbo

Prvi denar, ki ste ga sami zaslužili s študentsko prakso ali počitniškim delom, ste verjetno namenili za nova oblačila, telefon, za zabavo ali pa za počitnice. In to velja za večino ljudi, saj v mladosti le redko kdo razmišlja o prihodnosti ali o potencialnih naložbenih priložnostih za izgradnjo finančne osnove. V glavah mladih je še vedno prevladujoča misel, poraba denarja, kot pa varčevanje ali naložbe. Ne rečem, da je s tem karkoli narobe, vendar pa vseeno velja načelo, da prej kot začnete vlagati, tem bolje je.

Alternativne naložbene možnosti

Morda imate še vedno varčevalni račun iz starih časov, ki so ga za vas imeli starši. To bi lahko bil temelj vaše prihodnje naložbe. V trenutni fazi nizkih obrestnih mer se boste mogli ozreti po alternativnih naložbah. Vlaganje v delniške naložbe pa je za dosego donosov, skoraj neizogibno.

Če ste še sredi študija in mogoče še opravljate študentsko delo, so varčevalni načrti v vzajemnih skladih odlična alternativa za začetek vašega varčevanja. Z mesečnim varčevalnim načrtom se redno, vsak mesec odvajajo sredstva z vašega računa v košarico izbranih skladov. Kot vlagatelju vam ni treba imeti kakšnega posebnega finančnega znanja, kajti sklade aktivno upravljajo upravitelji z večletnimi izkušnjami na finančnih trgih. Takšno varčevanje vam nudi priložnost, da začnete varčevati v vrednostnih papirjih že z manjšimi zneski, to je tudi že od 30 eur naprej. Mesečni znesek lahko prilagajate svojim finančnim sposobnostim, ga začasno ustavite, po potrebi pa si lahko znesek kadarkoli izplačate. Z načrtom varčevanja sredstev sledite cilju dolgoročne izgradnje premoženja, kar je za mlajšo generacijo izjemno pomembno.

Seveda ne pozabite, da je vlaganje v kakršne koli vrednostne papirje tvegano, vendar lahko zmanjšate morebitno tveganje izgube pri varčevanju sredstev tako, da svoj kapital razpršite v različne sklade z različnimi razredi tveganja. Ker je znano, da delniški trgi nihajo, bo vrednostno nihala tudi vaša naložba. Zato je priporočljivo, da imate na razpolago daljše časovno obdobje, ko sredstev ne boste potrebovali. Morebitne kratkoročne izgube se izravnajo z dolgim obdobjem vlaganja – zato pustite, da čas dela za vas.

Nasveti za uspešen začetek

Za zaključek pa strnimo pomembne nasvete za uspešen začetek ustvarjanja lastnega premoženja:
1. Svetujemo vam, da obiščete finančnega svetovalca, s katerim bosta ugotovila, kakšen tip vlagatelja ste, zastavila bosta jasen cilj varčevanja in ustvarila ustrezno strategijo oziroma pot do zastavljenega cilja.
2. Varčujte z rednimi mesečnimi zneski – trajni nalog je prava rešitev za to.
3. Osredotočite se na izobrazbo oziroma študij – če ste še študent in opravljate priložnostna dela, nikakor ne zanemarite študija, kajti od tega bo odvisna vaša poklicna prihodnost s tem pa tudi dobra osnova za začetek izgradnje vašega premoženja.
4. Čim prej se seznanite z alternativnimi oblikami varčevanja – spoznajte vse oblike varčevanja v vrednostnih papirjih. Splošno pravilo je naslednje: bolj razpršena je naložba, bolj varni ste kot mladi vlagatelj. Če želite vlagati v delniške sklade, si morate prizadevati za čim daljše naložbeno obdobje in ne smete biti odvisni od prihranjenega denarja.
5. Razpršenost naložb – kot mlad človek se še vedno soočate s številnimi izzivi. Spreminjanje življenjskih pogojev, na primer pogosto selitev ali priljubljen semester v tujini, ni več redkost. Vse to ni samo drago, temveč poveča vašo potrebo po likvidnosti. Razpršenost naložb je zato bistvena na nihajočem trgu vrednostnih papirjev.
6. In najpomembnejše načelo – začnite z varčevanjem zdaj!

Pa veliko sreče na svoji novi finančni poti!

 

Čustva pogosto vodijo v iracionalne odločitve

 

 

Sestava osebnega portfelja je stvar vsakega posameznika in je odvisna od njegovih osebnostnih lastnosti, sprejemanja tveganja, naložbenih ciljev in časa varčevanja.

Pomembno je, da za vsak naložbeni cilj (nakup stanovanja, šolanje otrok) sestavite jedro portfelja, ki naj bo sestavljeno iz štirih do petih skladov, v katere naložite od 70 do 80 odstotkov vseh sredstev. Za osnovo so primerni predvsem globalni skladi, ki vlagajo na razvite trge, za katere lahko računamo, da bodo dosegali konstantne donose v daljšem časovnem obdobju.

V portfelju skladov moramo biti pozorni predvsem na to, da se naložbe skladov ne podvajajo oziroma, da se med seboj čim bolj razlikujejo. Priporočljivo je, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah. Če imata dva sklada podobno naložbeno strukturo, kar pomeni, da vlagata velik del sredstev v delnice istega podjetja, je treba opraviti določene prilagoditve portfelja.

Poleg podvajanja delnic se vam lahko zgodi, da imate v portfelju naložbe, s katerimi ste preveč izpostavljeni določenemu sektorju (na primer finance, zdravstvo …). Čeprav sektor v določenem trenutku prinaša nadpovprečne donose, ste s tem izpostavljeni prevelikemu tveganju, ker ste v veliki meri odvisni le od enega sektorja.

Pri dodajanju ožje usmerjenih vzajemnih skladov, ki ne sestavljajo jedro portfelja, pa morate biti zelo previdni. Dodatni vzajemni skladi bodo vašemu obstoječemu portfelju gotovo zvišali volatilnost in tveganje, po drugi strani pa vam bodo omogočali nadpovprečne donose. Delež takšnih skladov naj ne bi presegal 20 odstotkov celotnega portfelja.

Dogajanje na trgih vedno poskrbi za spremembo strukture naložbenega portfelja. Priporočljivo je, da tega najmanj enkrat na leto pregledate ter po potrebi prilagodite strukturo, da ta še naprej sledi zastavljenim ciljem. V sedanjem okolju pa ni čisto nič narobe, če portfelj spremljate in prilagajate aktivno. Zakonodaja s krovnimi skladi nam gre pri tem na roko. Vsekakor pa bodite bolj izbirčni pri izbiri naložb, saj je za nami daljše obdobje rasti delniških tečajev.

Še najboljša poteza bi bila, da se pri sestavi in spremljanju vašega portfelja posvetujete s finančnim svetovalcem. Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve.

 

 

Uravnotežite svoj portfelj, da z naložbo ostanete na pravi poti

 

 

Kaj je razporeditev sredstev?

Razporeditev sredstev je t. i. naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti tveganja in nagrade (donos) s porazdelitvijo sredstev glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja. Poznamo torej tri glavne razrede sredstev delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti, ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Drugače povedano, ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Vsak vlagatelj vzpostavi zanj ustrezno strategijo razporeditve sredstev. Tako na primer si vlagatelj razporedi sredstva – 60 odstotkov delnic in v delniških skladih ter 40 odstotkov obveznic, obvezniški skladi in denar – vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju lahko spremeni. Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti v takšnih primerih? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pa pomeni, da je mora vlagatelj ponovno uravnotežiti oziroma ovrednotiti svoj portfelj, kar mu omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje.

Kaj pomeni uravnoteženje portfelja?

Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila že na začetku zanj določena.

“Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 odstotkov v sklad denarnega trga in 40 odstotkov v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 odstotkov ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 odstotkov) in denarne naložbe (9 odstotkov). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja.”

Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – to je dejstvo, ki ga razkrivajo tudi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti, bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Kaj je osnovno vodilo pri portfeljskem vlaganju?

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 odstotkov ali več kot 75 odstotkov. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo narekovala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje reči kot narediti, saj je to pogosto v nasprotju s človeškim značajem, ki proizvaja medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delniških naložb, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami s fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se s strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganjana enoto pričakovanega donosa.

 

Koliko sredstev ima privarčevanih povprečen Slovenec?

 

 

Katera vrsta varčevanja je najbolj donosna?

Nedvomno je najbolj donosno varčevanja v delnicah, ki pa je hkrati tudi najbolj tvegan način varčevanja. Vendar s pravim pristopom, ustrezno dolgo dobo in ustrezno razpršitvijo lahko tveganje občutno zmanjšamo. Pristop varčevanja ali investiranja na borze bi moral biti podoben pristopu kupovanja v trgovinah, in sicer: več se kupuje, ko cene padejo in manj, ko se cene dvignejo. Podobno bi morali ravnati, ko kupujemo delnice na borzi ali točke vzajemnega sklada, saj ko cene delnic ali točk vzajemnih padejo, lahko kupimo več kot takrat, ko cene zrastejo.
Za nepoučene vlagatelje je najbolj primerno, da vlagajo v vzajemne sklade, ker zanje skrbi ekipa upraviteljev in finančnih svetovalce, ki skrbijo za naložbe, za pravo razmerje med posameznimi naložbami in predlagajo ustrezno razpršitev ter nadzorujejo tveganje. Tako torej namesto vlagateljev skrbijo za naložbe. Donosnost vzajemnih skladov je tako nekoliko nižja od splošnega kapitalskega trga, saj za svojo storitev upravljanja zaračunavajo upravljavsko provizijo, ki pa je že upoštevana v objavljenih donosih posameznega sklada na tečajnici.

Katere oblike varčevanja se najbolj poslužujejo Slovenci?

Še vedno najbolj prevladuje varčevanje v bančnih produktih, saj so nam ti poleg nepremičnin najbolj blizu in o tem smo že v otroštvu največ naučili od svojih staršev. Že pri pregledu podatkov Banke Slovenije lahko vidimo, da imamo Slovenci na bankah več kot 23 milijard evrov. Od tega je več kot tri četrtine denarja na računih, ostalo pa v depozitih. V domačih vzajemnih skladih pa je le okoli 3,6 milijarde evrov sredstev. V razvitih državah je to razmerje bolj uravnoteženo.

Koliko denarje ima privarčevanega povprečen Slovenec?

Na podlagi podatkov, ki so dostopni vsakomur lahko rečemo, da ima povprečni Slovenec približno 35.000 evrov finančnega premoženja.

Uvedba ležarin na visoka stanja in odzivi na uvedbo le-teh

Varčevalcev ni tako zelo prizadel dodaten strošek, kot jih je prizadela uvedba ležarin. Veliko varčevalcev to dojema zelo osebno predvsem zaradi tradicionalne navezanosti na varčevanje in zaupanje v banke. Večinoma ni pričakovati večjih premikov sredstev, se bo pa še vedno nekaj varčevalcev (predvsem podjetij) odločilo za preoblikovanje svojih prihrankov in jih bodo po vsej verjetnosti preusmerili v oblike, ki jim bodo prinesle večje donose z manjšimi stroški. Prve oblike po katerih posežejo varčevalci, so običajno nakupi nepremičnin, nato pa se odločijo še za ostale oblike, kot so vlaganje v delnice in vzajemne sklade.

Vpliv epidemije covid-19 na varčevanje v slovenskih gospodinjstvih

V letu 2020 je epidemija močno vplivala na padec potrošnje, po drugi strani pa se je varčevanje gospodinjstev dvignilo. Po ugotovitvah Banke Slovenije se je stopnja varčevanja v slovenskih gospodinjstvih v letu 2020 povečala za 25 odstotkov. Glavni dejavnik za naraščanje stopnje varčevanja je bilo prisilno varčevanje, ki je bilo povezano z nezmožnostjo trošenja v času epidemije.

 

 

S preverjenimi triki do uspešnega varčevanja

 

 

Majhna sprememba – velik učinek

Običajno razmišljamo o varčevanju tako; čez mesec poskušamo z denarjem ravnati racionalno in tisto, kar nam ostane na koncu meseca, damo na stran za varčevanje. Težava pa nastane, ker večini med nami na koncu meseca preprosto ne ostane nič in zato ničesar ne prihranimo. Vendar pa obstaja preprost trik, s pomočjo katerega lahko začnemo z mesečnim varčevanjem in to je, da si že na začetku meseca, oziroma ko dobimo plačo, določimo fiksni znesek, ki si ga damo na stran. Eden najboljših načinov za varčevanje je zagotovo avtomatizacija procesov. Preprosto si nastavite trajnik, ki vam bo samodejno prenesel sredstva na varčevalni račun. To nam naj bo zlato pravilo varčevanja.

Koliko denarja naj namenimo varčevanju?

Večina strokovnjakov svetuje, da za varčevanje namenite 10 ali 20 odstotkov plače. Če se vam to trenutno zdi pretežko, lahko začnete s 5 odstotki svojega mesečnega dohodka in nato znesek počasi povečujete, dokler ne dosežete želenega zneska.

Naredite načrt in zastavite si cilj

Veliko bolje se znajdemo z denarjem, če vemo in smo si na jasnem, za kaj ga porabljamo in za kaj varčujemo. Če želimo le varčevati, vendar nimamo pred sabo jasnega cilja, bomo kar hitro izgubili voljo in motivacijo. Zato je dobro vedeti, za kaj želimo varčevati. Zato si določimo cilj, ki ga poskušamo doseči. Možni cilji so lahko: dopust, izpolnitev želja, varčevanje za pokojnino ali pa je to le skrita rezerva za nujne primere. S tem ko ste si postavili jasen cilj, veste tudi, koliko denarja boste za uresničitev cilja potrebovali in tako si boste z lahkoto naredili tudi načrt. Pri načrtovanju poti do zastavljenega cilja vam bo v veliko pomoč tudi finančni svetovalec, ki vam bo predlagal takšno naložbo, ki bo primerna za vas. Saj veste, z varčevanjem na bančnem depozitu, bo pot do zastavljenega cilja precej daljša v primerjavi z alternativnimi naložbami, ki jih ponujajo delniški trgi. Varčevanje v vzajemnih skladih je odlična izbira tudi za tiste vlagatelje, ki še niso vstopili na kapitalske trge. Široka paleta omogoča učinkovito prilagajanje portfelja čez celotno naložbeno dobo in daje možnost učinkovitega prilagajanja posameznikovim potrebam.

Nagradite se za uspeh

Varčevanje vam ne sme predstavljati bolečine oziroma pomanjkanja. Če imate občutek, da z varčevanjem zadušite vse radosti vsakdanjega življenja, obstaja veliko tveganje, da vam varčevanje kmalu ne bo več zabavno. Bodite disciplinirani, vendar se ne mučite in se za dosežene uspehe vmes nagradite. Če si ne morete privoščiti zneska, ki ste si ga zadali za varčevanje, ga zmanjšajte in nadaljujte z manjšimi vplačili, nikakor pa ne odnehajte.

Kdaj naj začnem varčevati?

Zdaj, ko že poznate pomembnejše trike, kako prihraniti denar za uresničitev svojih sanj, ostaja le še vprašanje – kdaj začeti? Na to vprašanje je lahko le en odgovor – takoj!

Če se res želite naučiti varčevati, začnite zdaj. Še danes si lahko uredite trajnik za varčevanje, določite višino zneska in izberete strategijo, ki vam najbolj ustreza. Želim vam le še veliko sreče, discipline in vztrajnosti na poti do zastavljenega cilja.

 

Želite zaradi nizkih obrestnih mer varčevati še drugje?

 

 

Povprečni slovenski vlagatelj ima večino privarčevanih sredstev prav v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na banki. A ker so obresti tam tako rekoč nične, pozornost vse bolj privabljajo tudi vzajemni skladi.

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so lahko vzajemni skladi zaradi svojih prednosti na dolgi rok pameten izbor. In kdaj začeti? Vedno poudarjam, da dlje, kot vlagatelj varčuje, več ima lahko privarčevanega na koncu.

Zakaj ne začnete z varčevanjem že danes?
Pri tej alternativi varčevanja se morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnosti, kot je to v primeru varčevanja na banki, kjer vam le-ta garantira določeno fiksno donosnost v obliki obrestne mere, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. In kakšno obliko vzajemnega sklada torej izbrati? Če pogledamo, da finančni strokovnjaki, z Benjaminom Grahamom na čelu, učijo, da je treba investirati na način čim večje razpršenosti tudi znotraj naložbenih razredov, torej med delnice, obveznice in denar, je lahko zelo primerna izbira globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo.

Zakaj razpršiti?
Samo z vlaganjem denarja v večje število delnic, obveznic in instrumentov denarnega trga in ob tem v različne panoge ali v enem pristopu v globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko vlagatelji zanesljivo zaščitijo pred tveganji, da bi se ob izbiri teh vrednostnih papirjev povsem zmotili. Tudi globalen vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko zaradi svoje široke naložbene strukture zelo prilagaja kapitalskemu trgu. Kaj to pomeni? Med rastjo delniških trgov v večjem odstotku investira v delniške naložbe, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporeja v varnejše oblike naložb, kot so to državne in podjetniške obveznice, zamenljive obveznice, instrumente denarnega trga, depozite in denar. Zaradi svoje globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos. Takšna razpršitev minimizira vlagateljevo nagnjenost k napakam in maksimira njegove možnosti, da ima pri izbiri »prav«.

Zakaj varčevanje v vzajemnih skladih?
Ta način je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preprost, saj vlagatelju ni treba odpirati trgovalnega računa, kot je to obveza pri borznoposredniški hiši. V tem primeru vlagatelj ob pomoči finančnega svetovalca zgolj izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj lahko traja le nekaj minut. Za vse ostalo, torej za plemenitenje teh vplačanih sredstev pa poskrbi vzajemni sklad oziroma upravitelj izbranega sklada.

Vzajemni skladi so namenjeni vsem in še posebej tistim vlagateljem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče dejavnosti prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi uvedba krovnega sklada, ki je od leta 2009 naprej vlagateljem prinesel kar nekaj prednosti. Med drugim odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Torej prehodi, kot oblika optimiziranja vlagateljevih sredstev znotraj krovnega sklada, niso ne davčno in pri večini družb za upravljanje tudi ne stroškovno obremenjeni, kar je za vlagatelje v sklade lahko velika prednost v primerjavi z neposrednim kupovanjem delnic na borzi. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Pri delnicah na primer, ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji oziroma t. i. »zamenjavi« za druge delnice.

Prednost pri vlaganju v sklade je tudi ta, da vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo strokovnjaki, ki so za to usposobljeni. To pomeni, da premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Le-ti poskrbijo, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja. Ob temu pa premoženje vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.