Veliko bolje bo, če razmislite, kakšnemu mesečnemu znesku se lahko odpoveste in ga že takoj na začetku meseca odvedete za varčevanje. Po navadi večina varčevalcev presežke denarja še vedno pušča na bančnem računu in so sprva zadovoljni, ker jim z mesečnimi prihranki količina denarja počasi narašča. V današnjih časih nizkih obrestnih mer pa boste žal hitro ugotovili, da se vaš prihranjeni kapital v bistvu poveča le za vaše mesečno vplačilo. In tu nastopi naslednja tema – investiranje.

Zakaj varčevanje in investiranje ni enako

Varčevanje in investiranje sta dve različni stvari, vendar obe zelo pomembni za gradnjo vašega premoženja.
Varčevanje pomeni, da se odpoveste določenemu znesku denarja in namesto, da ga zapravite, ga prihranite. Tako ustvarjen kapital vam je ves čas na voljo. Takšno varčevanje predstavlja osnovo za investiranje denarja.

Investiranje pa pomeni zavestno nalaganje denarja z namenom, da se vam v prihodnosti vrednost premoženja poveča. Pri investiranju se naloženemu znesku odpoveste za daljše časovno obdobje, od vrste naložbe pa je odvisno, kako hitro boste v danem trenutku lahko dostopali do sredstev.

Zakaj je smiselno, da prihranjeni denar investiramo?

V času, ko so obrestne mere tako rekoč nične, ni smiselno varčevati na bančnem računu. Vaši prihranki se sicer počasi večajo, vendar so vedno enaki le vašemu vplačanemu znesku. Kljub vsem naporom in odrekanju pa z varčevanjem le na bančnem računu, ne boste zlahka dosegli zastavljenega cilja. Pot do cilja bo s takšnim načinom veliko daljša kot, če bi izbrali alternativo varčevanju na banki. Za ustvarjanje bistveno višjih donosov oz. za plemenitenje svojega premoženja morate ubrati povsem drugo pot, denar je namreč treba pametno naložiti.

Varčujte v vzajemnih skladih

Varčevanje v vzajemnih skladih ponuja odlično alternativo bančnemu varčevanju, s katero lahko boljše oplemenitite svoje prihranke. S takšno obliko naložbe boste udeleženi v svetovnem gospodarskem dogajanju in boste dolgoročno dosegali bistveno višje donose od varčevanja v depozitih, hkrati pa so vam sredstva na voljo, ko jih potrebujete.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za različne naložbene cilje: za boljšo pokojnino, za šolanje otrok, nakup avtomobila, nepremičnine ali pa le za uresničitev osebnih želja.

Čas je denar

Da bo vaša pot do zastavljenega cilja čim krajša, je dobro začeti z varčevanjem čim prej, ko je to možno, kajti resnično veliki koraki se pojavijo na koncu daljšega varčevalnega obdobja, ko lahko izkoristite pozitivne učinke obrestno obrestnega računa. In zakaj je tako? Ker se v celotnem obdobju ne plemenitijo le vaši vplačani zneski, temveč tudi vaši vsakoletni donosi, ki so iz leta v leto večji.

Čas in učinek obrestno obrestnega računa, sta močni orožji pri plemenitenju vašega premoženja. Brez tega ne boste dosegli veliko, razen če imate že na začetku na razpolago veliko kapitala. Z varčevanjem začnite torej dovolj zgodaj in izberite sebi primerno naložbo. Nato le pustite času, da naredi svoje in verjemite, da ni razloga, da bi šlo kaj narobe.

 

 

 

 

Starši se dnevno odločamo o tem, kaj je za našega otroka dobro in kaj ne. Želimo seveda, da bi se otrokom uresničile vse želje, da bi bili uspešni v športu, na glasbenem področju, da bi pridobili dobro izobrazbo in službo ter tako samostojno zaživeli. Vse to pa, žal, ni povezano le z otrokovimi talenti, temveč tudi s finančnimi zmožnostmi staršev. Tako smo starši v nenehni skrbi za svoje male zaklade. Smo rama opore takrat, ko nas potrebujejo in delimo z njimi navdušenje, ko dosegajo svoje cilje. Zavedamo se pomena zdrave prehrane in gibanja na svežem zraku in jim hkrati omogočamo pridobivanje novih znanj in izkušenj. Vendar pa, ali tudi razmišljamo o njihovem finančnem zaledju, ki bi ga zanje lahko ustvarili v letih odraščanja.

Odločitev za varčevanje v zgodnjem obdobju otrokovega življenja je zato več kot na mestu. In ko razmišljamo o varčevanju za otroka, se vsi starši sprašujemo, kako sploh začeti, kje varčevati ter kakšne mesečne zneske nameniti za njihovo varčevanje. V preteklosti so se starši radi odločali za varčevanje na banki, kot oblika varčevalnega računa ali kot oblika depozita, ki pa na žalost že kar nekaj let ni več donosna, saj so obrestne mere blizu ničle. Ob tem se moramo zavedati tudi ene težave, in to je dolgoročni vpliv inflacije na izbrano obliko varčevanja. Zato je treba pri svojih varčevalnih oblikah upoštevati potencialno realno donosnost, torej donosnost znižano za inflacijo. Treba se je zavedati, da bi 1.000 EUR čez 30 let ob dvoodstotni inflaciji imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot jo ima danes. To je tudi eden glavnih razlogov, da se mora varčevanje razpršiti na različne naložbene oblike in da varčevanje le v nogavici ni najbolj obetavno, saj jo skozi leta najeda inflacija, ki zmanjšuje kupno moč privarčevanega denarja hranjenega doma. Prav tako bi le z varčevanjem na banki, zaradi nizkih obrestnih mer, ki v določenih obdobjih, kot je sedaj, ne pokrivajo niti inflacije, čez leta izgubljali realno vrednost privarčevanih sredstev. To pomeni, da bi za isto vrednost v prihodnje lahko kupili precej manj. To je razlog, da se je varčevanju na banki za daljše obdobje, recimo za naslednjih 10 let, treba izogniti na daleč, saj nam banke za varčevanje v veliki večini ponujajo zgolj spremenljivo obrestno mero in če upoštevamo, da je 6 mesečni EURIBOR trenutno negativen (-0,513 %) je naše varčevanje na banki trenutno negativno obrestovano kljub pribitkom. Obrestne mere so na bančnih varčevalnih računih ničelne ali komaj pozitivne, zato s tem denarjem ne boste dodatno zaslužili.

Ko iščemo alternativo, je lahko primerna in enostavna oblika varčevanja, za katero se Slovenci vse pogosteje odločamo, varčevanje v vzajemnih skladih. In kaj vzajemni sklad je? Je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za določen namen (večji nakup, pokojnino ali potrebe svojih otrok). Premoženje se, skladno z naložbeno politiko vzajemnega sklada, nalaga v različne vrednostne papirje. Vlagatelji se za takšno obliko varčevanja odločajo zato, ker na dolgi rok prinaša nadpovprečno pričakovano donosnost. Za primer lahko predstavim dve možnosti – varčevanje v depozitu nad 12 meseci in varčevanje v globalno usmerjenem delniškem skladu. Vložek v obeh primerih znaša 10.000 EUR. Inflacija je v tem obdobju znašala 11,3 odstotka oziroma 1,04 odstotka na letni ravni. Oportunitetna donosnost enkratnega vložka za obdobje od konca leta 2010 do zaključka aprila 2021 znaša pri depozitu nominalno 12.073 EUR in realno (upoštevajoč inflacijo) 10.802 EUR, pri vzajemnem skladu z globalno delniško naložbeno politiko pa nominalo 22.073 EUR in realno 19.832 EUR. In tukaj je razlog, ki govori v prid odločitvi za otrokovo varčevanje v vzajemnih skladih.

Preprosta oblika varčevanja za otroke je tudi postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih, kjer lahko varčujemo že s 30 EUR mesečno. Za primer vzamemo postopno varčevanje za obdobje 18 let in predvideni letni donos 6 odstotni (globalni delniški indeks). Skupni vplačani znesek bi znašal 6.480 EUR, pričakovani privarčevani znesek pa 11.484 EUR. Ne glede na višino mesečnih vplačil si bomo na koncu varčevanja za privarčevani znesek nadvse hvaležni.

 

 

 

 

Eden od večjih razlogov je nihajnost oziroma volatilnost, ki jo vlagatelji vseskozi doživljajo na poti plemenitenja privarčevanih sredstev v različnih finančnih instrumentih (naložbah). In kaj volatilnost pomeni? Volatilnost ali nihajnost pomeni nihanje vrednosti oziroma cene. Višja kot je volatilnost oziroma nihajnost ali nestanovitnost, večje je tečajno nihanje in obratno. Gre za statistično verjetnosti, da bo cena naložbe, lahko je to delnica ali delniški sklad,v kratkem času močneje padla ali zrasla. Izraža se v odstotku ali nominalni vrednosti valute. Volatilnost ni enako kot tveganje. Kadar se interpretira kot negotovost, postane glavno vodilo pri finančnih odločitvah in sestavljanju naložbenega portfelja. Vlagatelji tako imajo določen prag tveganja, ki ga še lahko prevzamejo. Dobra napoved volatilnosti cen finančnih instrumentov je dobra začetna točka pri ugotavljanju tveganja izbrane naložbe.

Torej, kakšen je najboljši način za preprečevanje strahu vlagateljev, ko se svet spopada z določeno krizno situacijo, primer je lahko že lanski nastop pandemije, zaradi širjenja koronavirusa in tako na kapitalskem trgu nastopi obdobje povečane volatilnosti (nihajnosti)? Zakaj se torej bojimo volatilnosti? V osnovi zato, ker je pogostokrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje, negotovost oziroma nestanovitnost. Vendar je lahko tudi dobra. Če kupimo delnico ali delniški sklad na dnu in ga prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo denar.

Ključnega pomena, kako lahko pomagamo zmanjšati tesnobo, ki nastane ob povečani volatilnosti je osredotočenost na dolgoročne finančne cilje. Žal se vse prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelj z izstopom s kapitalskega trga ob povečani volatilnosti prekrši eno osnovnih nepisanih finančnih pravil – ne prodajaj nizko. Biti nekoliko prestrašen zaradi hitrega padca trga ni nič nenavadnega. Toda za tiste, ki so dolgoročni vlagatelji in ne kratkoročni špekulanti, morajo volatilnost sprejeti kot normalen vmesni pojav na dolgoročni poti vlaganja in varčevanja. Volatilnost je torej nekaj običajnega, nujnega in upam si trditi,da je zdrava značilnost borze.

Seveda pa je treba sprejeti, da je volatilnost na trgu normalna, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob znižanju vrednosti portfelja. Analiza ameriške banke JP Morgan (podatki od leta 1928 do leta 2016) je pokazala, da je 5 odstotni nihaj navzdol vrednosti ameriškega indeksa S&P500 normalen pojav, povprečno se zgodi vsake tri mesece. Tudi popravek vrednosti za 10 odstotkov ni nekaj, kar bi dolgoročne vlagatelje posebej presenečalo, povprečno se zgodi vsako leto dni. Ko gre za zaskrbljene stranke (vlagatelje), jih najprej spomnim, da smo v preteklosti že imeli ogromno podobnih situacij in da je najboljši način, kako volatilnost preživeti, da upoštevajo svojo dolgoročno strategijo oziroma se osredotočajo na svoje dolgoročne cilje in to je najboljši način – držite se svoje začrtane dolgoročne finančne poti. Disciplinirani naložbeni pristop je najboljša strategija za obvladovanje padcev na trgu in vam bo najverjetneje omogočila sodelovanje v donosu, ko se bodo trgi obrnili v rast.

V času povečane volatilnosti ni najbolj pametno prodajati naložbe v takih okoliščinah, saj obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo (papirnatim) izgubam, bodo na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je navadno hiter, nepričakovan in močan. In prav to se največkrat zgodi vlagateljem, ki se ob povečani volatilnosti na delniških trgih čustveno odzovejo in neracionalno odločajo za umik ter zamudijo odboj navzgor in potem čakajo in čakajo na primeren moment za ponovni vstop nazaj v naložbo. Trg pa medtem ustvari lep odboj. Dolgoletne izkušnje kažejo da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti zamudijo tudi popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot bi, če bi naložbo, v času povišane volatilnosti, ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev.
Druga plat medalje, ki jo prinaša volatilnost, so nove priložnosti. Če vlagatelj sprejema in razume volatilnost, torej se je ne prestraši in je v njegovem portfelju še nekaj prostor za dokup delnic ali delniških skladov ter si lahko privošči povečanje tveganja, se nihajnost izkoristi za povečanje izpostavljenosti delniškim naložbam. Tovrstna strategija pa seveda mora biti del primerno oblikovanega finančnega načrta, na kar se v idealnem primeru pripravite že prej, preden se to zgodi. Če verjamete, da bo trg čez 10 ali več let višji, je lahko volatilnost priložnost za ponovno optimizacijo portfelja, torej za nakup več delnic ali delniških skladov, ko le-te padejo.

 

 

 

 

Nekateri vlagatelji postajajo vse bolj zaskrbljeni pred grozečo naraščajočo stopnjo inflacije. Kaj je inflacija?
Inflacija pomeni, da denar izgublja na svoji realni vrednosti. Za lažjo predstavo, to pomeni, ali lahko danes kupimo enako količino mleka za 100 evrov, kot smo jo pred enim ali dvema leti. Zlasti v sedanji fazi nizkih obrestnih mer, je potrebno upoštevati inflacijo, saj pogosto odloča o tem ali bo imela vaša naložba dejansko dobiček ali izgubo. Kot vlagatelj morate zato biti previdni in se pred inflacijo zaščititi. V zadnjem času se je močno povečal strah, da bi lahko finančne spodbude fiskalne politike in visoka državna poraba, privedli do zvišanja inflacije. Zmerna inflacija je na splošno dobra za delnice, saj je običajno povezana s pozitivno gospodarsko rastjo in naraščajočimi dobički podjetij. Ko pa se gospodarstvo pregreje in inflacija previsoko naraste, lahko za vlagatelje na borzi postane takšno stanje neprijetno.

Kako je z naložbami v delnice v času inflacije?
Raziskave kažejo, da so naložbe v delnicah v 90 odstotkih presegale inflacijo, ko je bila inflacija nizka, to je pod 3 odstotke in je začela naraščati. In točno na tej točki se nahajamo danes. Na srečo, ne odreagirajo vsi sektorji enako na inflacijo, nekateri so zelo prizadeti, drugi manj, nekateri pa z inflacijo celo pridobijo.

Nam lahko bolj podrobneje razložite kakšno je razmerje med cenami delnic in inflacijo?
Teoretično bi morale delnice zagotavljati zaščito pred inflacijo: višje cene povzročajo dvig nominalne prodaje, kar posledično spodbuja rast cene delnic. Vendar ta učinek ponavadi izničijo višji vhodni stroški podjetij. V praksi se učinki inflacije na prodajo razlikujejo glede na gospodarski sektor in na njegovo sposobnost, da višje vhodne stroške prenese na končne uporabnike.
Težava je, da se bo trg ob naraščanju inflacije odzval negativno, pogosto bo diskontiral prihodnje denarne tokove po višji stopnji, saj bo realna vrednost v prihodnosti nižja. Vendar bodo nekateri sektorji verjetno bolje absorbirali negativni vpliv, drugi pa bodo verjetno imeli koristi od njega.

Kako je ključna obrestna mera povezana z inflacijo?
Na vladni strani inflacijo nadzoruje ključna obrestna mera. Če se ključna obrestna mera zniža, si bodo banke izposodile več denarja. Poveča se ponudba denarja in s tem stopnja inflacije. Če se ključna obrestna mera poveča, si banke pri centralni banki izposodijo manj denarja. To upočasni rast ponudbe denarja in upočasni inflacijo.

Verjetno vse nas zanima kako lahko zaščitimo denar pred inflacijo?
Inflacija je stalna spremljevalka našega denarnega sistema. Ne dovolite, da vas ustrahuje, ampak vedno pomislite na resnično izgubo vrednosti. V sedanji fazi nizkih obrestnih mer morate kot investitor biti aktivni, da se zaščitite pred inflacijo. Preverite ali obresti oziroma donosnost vaših naložb presegajo ali vsaj kompenzirajo inflacijo. Le tako boste svoj denar zaščitili pred inflacijo.
Dolgoročno je široko razpršen delniški portfelj v preteklosti vedno zagotavljal zelo dobro zaščito pred inflacijo. Z zmerno povečano inflacijo delnice ponujajo dobro okolje za rast cen.

Kakšen je torej vaš nasvet glede inflacije za naše poslušalce?
Inflacija je vsekakor nekaj kar je ves čas prisotno v našem življenju, če se tega zavedamo, ali ne.
Danes se o tem več govori kot pred letom ali dvema, ker inflacija raste. Tiče se pa vseh nas, ne glede na to, ali se z njo ukvarjamo samo kot potrošniki, ali pa kot potrošniki in vlagatelji, in ne glede na to, ali so naši prihranki 100, 1000 ali milijon evrov.

Kot sem že omenila zgodovina nas uči, da je široko razpršen delniški portfelj v preteklosti vedno zagotavljal zelo dobro zaščito pred inflacijo.

Če želite izvedeti več, vas vsekakor vabim, da se udeležite brezplačnega finančnega webinarju, ki ga bo naša družba Generali Investments organizirala na temo Inflacije: 5 glavnih vprašanj in odgovorov oziroma, kaj bi se o inflaciji morali naučiti v osnovni šoli pa se nismo. Prijavite se lahko na tej spletni strani. Toplo vabljeni.

 

 

 

Kaj pomeni bikovski trend (angl. bull market)? Pomeni optimizem na borzi, zaupanje v izboljšanje gospodarskega stanja, kar se odraža v rasti borznih tečajev. In kaj je medvedji trend (angl. bear market). Le-ta se nanaša na vsesplošno znižanje cen premoženja za vsaj 20 % glede na nedavne najvišje vrednosti. Jasno je, da se teh časov ne moremo veseliti, vendar je boj proti njim lahko nevaren. Predstavila bom nekaj pomembnih naložbenih strategij in miselnosti, ki vam bodo pomagale, da ostanete mirni in čustveno ne ukrepate, ko bo borza za vmesno obdobje znižala donose.

Prvo pomembno dejstvo je, da naj bodo vaši strahovi pod nadzorom. V daljšem časovnem obdobju bodo borzni indeksi še naprej naraščali, kljub vmesnim gospodarskim težavam, terorizmu, in nešteto drugih t. i. »katastrof«. Zato tukaj priporočilo vlagateljem, da se morajo potruditi in izločiti svoje občutke in čustva iz procesa odločanja o naložbah. Ne pozabite, da je strah čustvo, ki lahko zamegli racionalno presojo situacije. Zato v času medvedjega trenda ostanite mirni in nadaljujte svojo začrtano naložbeno strategijo, ki naj bo dolgoročna.

Povečujte svojo naložbo (delnice ali delniške sklade) z metodo povprečnega stroška. Kot drugo pomembno dejstvo, ki ga naj vlagatelji upoštevajo med upočasnitvijo gospodarske rasti je, da je povsem normalno tudi kakšno negativno leto na delniških trgih, saj je del dolgoročnega poslovnega cikla. Če ste dolgoročni vlagatelj, kar pomeni časovno obdobje 10 + let, lahko izkoristite metodo povprečnega stroška, kar pomeni, da boste v enakih časovnih razdobjih povečevali izbrano naložbo, ne da bi se ozirali na rast ali upadanje tečajev. S to metodo se lahko izognete negotovosti pri odločitvi o nakupu in hkrati izkoristite nihanja v gibanju vrednosti naložbe. Metoda povprečnega stroška bo večini vlagateljev zaradi nihajočih tečajev še dodatno povečala dobiček v času rastočih tečajev in zmanjšala ali celo izničila izgubo v času negativnih dogajanj na borzi. Dolgoročno se bodo vaši stroški »povprečno znižali«, kar vam bo omogočilo boljšo skupno nakupno ceno naložbe. Ta metoda je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti.

Ko je medvedji trg, medvedi vladajo in biki nimajo možnosti. Stari pregovor pravi, da je med medvedjim trendom najbolje igrati igro »biti nepremičen« oziroma »ostani miren« – to je isti protokol, kot če bi v gozdu srečali pravega medveda. Boj nazaj bi bil zelo nevaren. Če pa ostanete mirni in ne naredite nenadnih čustvenih potez, se boste rešili, da ne postanete medvedje kosilo. To v finančnem smislu pomeni, da določen del svojega portfelja premaknete v vrednostne papirje denarnega trga, kot so zakladne menice, komercialni zapisi in drugi instrumenti z visoko likvidnostjo in kratko zapadlostjo ter »mirujete«. Na ta način si zmanjšate vmesno povečano nihajnost in čakate na nove priložnosti delniških naložb.

Diverzificirajte ali razpršite. Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različna sredstva zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti. Ne zagotavlja dobička brez vmesne izgube, ampak je zgolj strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem. Bistvo diverzifikacije je, da imate določen odstotek portfelja, razpršenega med delnice ali delniške sklade, obveznice ali obvezniške sklade ter instrumente denarnega trga oziroma denarni sklad in na razpoložljiva sredstva na računu. Kako si razdelite portfelj pa je odvisno od vaše tolerance do tveganja, časovnega obdobja plemenitenja, finančnih ciljev ter drugih kriterijev vezanih na vas. Ob tem pa se seveda upošteva, da je položaj vsakega vlagatelja drugačen. Ustrezna strategija razporejanja sredstev vam bo omogočila, da se izognete morebitnim negativnim učinkom, ki bi nastali v primeru, če bi dali »vsa jajca le v eno košaro« oziroma, da vaša naložba ni dovolj razpršena med različne naložbene razrede.

Vlagajte le tisti del sredstev, za katerega si lahko privoščite nekaj vmesnih izgub. Praviloma se vlagatelji ne bi smeli odločati za bolj tvegane delniške naložbe, ali nimajo naložbenega obdobja vsaj pet letin več, in nikoli ne bi smeli vlagati denarja, ki ga ne morejo izgubiti. Ne pozabite, da so lahko vmesna nihanja izrazitejša.

Medvedji trg lahko vlagateljem nudi tudi velike priložnosti. Podcenjeni, to je lahko primeren opis delniških naložb v času medvedjega trenda. Eden od najbolj znanih svetovnih vlagateljev Warren Buffett, na medvedji trg pogosto gleda kot na nakupno priložnost, saj se vrednotenja uspešnih in dobro stoječih podjetij precej znižajo in se tako oblikujejo zelo privlačne naložbene cene. Iz tega naslova si povečuje izpostavljenost do teh zdravih podjetij, saj pozna naravo delniškega trga, ki v medvedjem trendu kaznuje tudi dobro stoječa podjetja bolj, kot si dejansko zaslužijo.

Povečajte izpostavljenost defenzivnih naložb. Defenzivne ali neciklične delniške naložbe so naložbe v sektor široke potrošnje in farmacije, ki v slabih časih na splošno delujejo bolje kot celotni trg. Te vrste naložb zagotavljajo dosledne dividende in stabilne zaslužke, ne glede na stanje na celotnem trgu. Med defenzivne sektorje gospodarstva spadata, na primer, sektor nujnih potrošniških dobrin (angl. Consumer Staples) in sektor gospodarskih družb, ki na trgu ponujajo različne storitve, namenjene predvsem gospodinjstvom, kakor sta dobava energentov, vode in komunikacijskih storitev (angl. Utilities Sector).V razmerah povišane nihajnosti in negotovosti lahko tudi sektor zdravstva nudi nekaj podpore dobro razpršenemu portfelju vlagatelja.