Kako začeti?

Vprašanje, ki se nam poraja, ko razmišljamo o varčevanju za svoje najmlajše je: Kako začeti? Kje varčevati in v kolikšnih zneskih?
Poznamo več oblik varčevanja. Varčujemo lahko v obliki depozita na banki, vendar nas misel na to, ker so obrestne mere skoraj ničelne, čedalje bolj odvrača od te oblike varčevanja. Pri iskanju alternative pri varčevanju se najpogosteje odločamo za varčevanje v vzajemnih skladih, ki nam nudi enostaven način varčevanja.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za svojo prihodnost, pokojnino ali potrebe svojih otrok. Premoženje v vzajemnih skladih se skladno z naložbeno politiko nalaga v različne vrednostne papirje. Poznamo obvezniške, mešane in delniške vzajemne sklade. Vlagatelji se za varčevanja v vzajemnih skladih odločajo čedalje pogosteje, ker lahko takšna oblika varčevanja na dolgi rok prinese nadpovprečno pričakovano donosnost.

Koliko lahko privarčujemo, če varčujemo mesečno?

Mesečno lahko postopno varčujete že s 30 evri. Če boste v okviru varčevalnih načrtov na mesečni ravni varčevali po 50 evrov, lahko pričakujete, da boste do otrokovega 25. leta, ko se bo bližal čas otrokove osamosvojitve, privarčevali približno 30.000 evrov. Če vam na mesečni ravni uspe privarčevati več kot 50 evrov, bo tudi privarčevani znesek ob koncu varčevalne dobe primerno višji. Toda ne glede na višino mesečnega varčevanja boste na koncu za privarčevani znesek nadvse hvaležni saj boste lahko svojemu otroku pomagali na poti do osamosvojitve.

Prednosti in slabosti varčevanja v vzajemnih skladih

Varčevanje v vzajemnih skladih je enostavno, ker se ga da prilagajati. Občasno lahko vplačujemo oziroma vlagamo svoje presežke. Za tiste, ki pa niso tako finančno disciplinirani pa je najbolj primerno mesečno vplačevanje preko trajnika, kjer je lahko tako rekoč vplačnik kdor koli – babica, dedek, teta, … Vsa sredstva v skladih upravlja izkušena upraviteljska ekipa, vam staršem pa je omogočeno, da v imenu otroka do dopolnjene polnoletnosti varčujete v varčevalnih načrtih, brez vstopnih stroškov.
V primerjavi z depozitom pa ima varčevanje v vzajemnih skladih tudi eno slabost. Vzajemni skladi so bolj tvegana naložba od depozita, ker vrednosti enot premoženja dnevno nihajo in se spreminjajo glede na spremembo tečajnice na borzi.

 

 

 

 

Vse to so vprašanja in težave, s katerimi se soočamo in puščajo veliko dvomov. Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato, ker denar na banki, povedano po domače, umira. Glede na občutno znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja. Od ročnosti, sprejemanja tveganja, ciljev in izkušenj posameznika pa je odvisno, kakšen način varčevanja bomo izbrali.

Za večino vlagateljev je najustreznejša pot do naložb v vrednostne papirje preko varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi, v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi denarnimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vlagateljem nudijo visoko stopnjo razpršenosti naložb in profesionalno upravljanje, to pa zagotavlja večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto nas. Tako varčevanje je enostavno. Kljub enostavnosti pa je pomembno, da vlagatelj pred odločitvijo o naložbi pridobi ključne informacije o vzajemnih skladih.

Kakšno tveganje si lahko privoščimo?

Vsak vlagatelj se mora zavedati kakšno tveganje si lahko privošči. Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno.

Kakšen tip vlagatelja ste?

Katere so torej pomembne informacije in kje jih lahko poiščete? Ste dinamični vlagatelj in ste na poti varčevanja sposobni oziroma pripravljeni sprejemati nadpovprečno naložbeno tveganje? Ali pa vam vaš osebni finančni profil (finančne razmere, vaši cilji in odnos do tveganja) narekuje nizko tvegane naložbe? Začetno oceno o svojem osebnem finančnem profilu lahko pridobite tako, da izpolnite vprašalnik profil vlagatelja. Vseeno vam priporočamo, da se o svojem naložbenem profilu posvetujete z usposobljenim strokovnjakom, saj noben vprašalnik žal ne more dati tako zanesljive ocene kot strokovna oseba.

Izberite ustrezno naložbeno politiko glede na vaš finančni profil

Po oceni, kakšen tip vlagatelja ste, je treba izbrati katere naložbene politike najbolj ustrezajo vašemu finančnemu profilu. Kakšna naložbena politika je za vas najustreznejša? Naložbena politika pove, kam vzajemni sklad nalaga sredstva, zelo pomembno pa je, da je jasna, pregledna in ima ustrezne omejitve, ki vlagatelja ščitijo pred morebitnimi naložbenimi odločitvami upravljavca, ki za finančni profil stranke niso ustrezne. Naložbena politika vzajemnega sklada ima na donosnost in naložbeno tveganje vzajemnih skladov praviloma ključen vpliv. Vsak sklad ima omejitve, kot so najmanjši in največji dopustni deleži posamezne naložbene kategorije, panožne skupine in regije. Informacije o naložbeni politiki je mogoče med drugim najti v prospektih, dokumentih podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) in mesečnih poročilih.

Vzajemni skladi so zelo pregleden produkt, saj se njihove donosnosti objavljajo z dnevnim zamikom vsak delovni dan. Seveda vsakega morebitnega vlagatelja v vzajemne sklade zanima njihova minula donosnost, vendar pa vlagateljem odločanje o naložbah v vzajemne sklade na podlagi minulih kratkoročnih donosnosti odsvetujemo. Koristno je, da vlagatelj ve, kateri ključni dejavniki vplivajo na donosnost in tveganost njegove naložbe. Še pomembnejše je, da je seznanjen s ključnimi pravili za uspešno dolgoročno naložbo prihrankov.

 

 

 

 

1. Pregled nad financami in nadzor nad stroški

Naj se najprej lotimo bolj prijetnega dela. Seštejemo vse svoje prihodke, da vemo, koliko denarja zaslužimo in koliko ga imamo na razpolago za življenje. Nato pa sledi bolj neprijeten del, s katerim običajno odlašamo tudi po več let, vendar je za realno finančno sliko neizogiben. Da bi lažje razumeli, koliko denarja lahko privarčujete vsak mesec, morate najprej vedeti, koliko denarja dejansko porabite. Naredite si seznam vseh izdatkov in stroškov, ki jih je potrebno poravnati na mesečni ravni. V to kategorijo sodijo: vse najemnine, obroki za kredite ali leasinge, položnice, stroški za prevoz (vzdrževanje in zavarovanje avtomobila, vozovnice za javni prevoz), stroški hrane in gospodinjstva, članarine, redni nakupi ali storitve, kot so oblačila, frizer, manikira, … in seveda tudi prostočasne aktivnosti.

Nekatere izmed teh stroškov nimamo na mesečni ravni (npr. letni dopust ali nakup smučarske opreme), zato je takšne stroške potrebno razdeliti na 12 mesecev, da dobimo boljši vpogled na mesečno fluktuacijo sredstev. Tako si boste lažje predstavljali, koliko denarja dejansko imate na razpolago.

2. Določitev razpoložljivih sredstev za varčevanje

Sedaj pa poglejmo vse skupaj z matematične strani in ključna spoznanja. Od vseh prihodkov odštejte vse odhodke in tako boste prišli do zneska, ki vam ostane na voljo za varčevanje in uresničitev vaših želja. V kolikor vam je na razpolago vsaj 10 % vaših prihodkov, potem lahko brezskrbno nadaljujete z naslednjim korakom.

V kolikor vam na mesečni ravni ostane manj kot 10 % vaših prihodkov, ker so vaši izdatki previsoki, se poskusite najprej znebiti tistih stroškov, ki niso nujni in najbolj potrebni. Glede na prioritete in vaš življenjski slog izberite tiste stvari, ki so prijetne, a niso najbolj nujne – to so lahko drage večerje v restavracijah, pogosti nakupovalni izleti, naročnine na časopise in revije, …

V nekaterih primerih te majhne spremembe ne bodo prinesle znatne razlike v razpoložljivih sredstvih, zato je takrat potrebno razmisliti o bolj korenitih posegih, ki lahko izboljšajo vaše finančno stanje. To je lahko menjava avtomobila, če trenutni zahteva preveč stroškov za odplačilo ali vzdrževanje, …

3. Ustvarjanje finančne rezerve

Ko imate na voljo zadovoljiv delež denarja, ki ga želite varčevati, najbrž že takoj razmišljate o izpolnitve nekaterih življenjski želja. Vendar mora biti vaš prvi cilj, da ustvarite finančno rezervo.

Finančna rezerva so prihranki za težke čase, za katere upate, da se nikoli ne bi zgodili. Toda, če se vaše finančno stanje nenadoma poslabša, vam bo finančna rezerva pomagala premostiti tudi najtežje trenutke v življenju, ko lahko ostanete brez prihodkov.

Prihraniti želite toliko denarja, da lahko brez težav pokrijete življenjske stroške za tri mesece. Če imate otroke ali druge družinske člane, ki so finančno odvisni od vas, poskusite prihraniti vsaj za 6-9 mesecev življenjskih stroškov.

4. Določitev cilja za varčevanje

Ko imate zanesljivo in želeno finančno rezervo, lahko začnete razmišljati o varčevanju za vaše najpomembnejše življenjske cilje. Ti cilji so lahko: boljša pokojnina, nakup nepremičnine, otrokova prihodnost, ustanovitev lastnega podjetja ali pa povsem praktične želje, kot so menjava avtomobila, prenova kuhinje ali kopalnice ali daljše potovanje.

Za varčevanje je pomembno, da imate cilje … kakšen je ta cilj ni toliko pomembno. Tako si zagotovite motivacijo, da vztrajate pri varčevanju tudi v trenutkih, ko bi vas drugače premagale hitre odločitve in nepremišljeni nakupi.

5. Prvi prihranki in odločitev, kje jih hraniti

Najbolj pogosto vprašanje, ki se pojavi, ko že imamo prve prihranke je: Kje jih hraniti?
Največ ljudi se zateče h preverjeni in znani rešitvi: svoj privarčevani denar hranijo kar doma ali pa ga imajo kar na bančnem računu. Prepričani so, da je to najvarnejše mesto za njihov denar, ker ostane na dosegu roke kadarkoli in nihče drug ne upravlja z njim. Pri tem pa pozabljajo, da zaradi inflacije in nizkih obrestnih mer, njihov denar vztrajno izgublja svojo vrednost.

Zato je veliko bolj preudarno, da svoje prihranke hranite tam, kjer bo njihova vrednost naraščala, ne pa izgubljala vrednost. Ena izmed najbolj donosnih in se vedno povsem varnih možnosti varčevanja je vlaganje v vzajemne sklade. Tam vaš denar upravljajo izkušeni finančni strokovnjaki in ga vlagajo na trge z največjo možnostjo donosov, da lahko skozi daljše časovno obdobje vaš denar tudi pridobiva na vrednosti.
Tako lahko na primer v 10 letih varčevanja po 100 € na mesec vložena sredstva v višini 12.000 € oplemenitite za več kot 6.000 € donosa ob 6 % povprečni letni stopnji donosa.

Prvi korak k finančni svobodi

Donosno in preudarno varčevanje zahteva samo 5 enostavnih korakov, vendar je pogosto ravno prvi korak včasih najtežje narediti. Za lažjo odločitev in za odgovore na vsa vaša vprašanja glede varčevanja so vam za to na voljo izkušeni finančni svetovalci, ki vam bodo odgovorili na vprašanja in za vas oblikovali najbolj optimalen varčevalni načrt.

Na poti do vaših ciljev in želja vam želimo pomagati, zato je svetovanje za vas brezplačno in brez kakršnihkoli obveznosti.

 

 

 

Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, lahko poskrbimo, da bomo te posledice čim manj občutili. To najlažje dosežemo z varnostno finančno rezervo.

Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje (popravilo strehe, nakup nove peči, nepredvideni zdravstveni poseg, …). Predvsem pa so to prihranki, ki jih lahko tudi ob izgubi zaposlitve nekaj mesecev uporabljamo za kritje osnovnih izdatkov.

Marsikdo je že občutil vpliv pandemije. Posledice pa lahko pričakujemo tudi, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo finančno zaledje, ki omogoča kritje življenjskih stroškov tudi v najbolj nepredvidljivih situacijah.

Težko je oceniti, kako visoka naj bo finančna rezerva. Večina strokovnjakov priporoča, da prihranimo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za brezhibno kritje stroškov življenja za 6 do 24 mesecev. A ta cilj je težko doseči kar čez noč, zato je pomembno, da začnemo z varčevanjem čim prej in da si naredimo dober finančni načrt. Ob dosegu zadanega zneska občutimo zadovoljstvo, ki nas žene, da nadaljujemo z varčevanjem in si ustvarjamo finančno rezervo na dolgi rok.
Na voljo je veliko možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi zaradi svojih prednosti pameten in preprost izbor. Vlagatelj zgolj podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj traja le nekaj minut, za vse drugo pa poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe. Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnosti tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, zato jih lahko kadarkoli dvignete in hitro pretopite v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko sredstva hitro potrebujete v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada, pri delnicah pa ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji.
Zato kar pogumno. Vse se začne z majhnimi koraki.

 

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija ne pojenja. Globalno številke še naprej rastejo. Najhuje je v Evropi in Latinski Ameriki. Evropa zato uvaja vse bolj rigorozne ukrepe, Nemčija bo čez velikonočne praznike povsem ustavila javno življenje, temu bodo sledile še nekatere druge države. Pozitivno je, da se zaenkrat vidi vzporednico s hitrostjo cepljenja in širjenjem pandemije, saj so le ta tam, kjer je cepljenje hitrejše in zajema večji del populacije upočasnjuje. Taki primeri so ZDA, VB in npr. Izrael.

Podaljševanje zaprtja in ustavljanja javnega življenja ima močan negativen vpliv na gospodarstva. Zato države in centralne banke še naprej zagotavljajo likvidnost in ohranjajo nizke obrestne mere. Pribitki na državne obveznice so, po intervenciji centralnih bank, zadnji teden nehali naraščati. Tudi ECB je po nekaj tednih zgolj verbalne komunikacije zadnji teden okrepila nakupe in s tem začela zopet premikati obrestne mere nekoliko navzdol. Čeprav ameriške 10-letne obveznice še vztrajajo na nivoju nekaj po 1,7 % donosa, kar je precej višje kot le pred nekaj meseci, pa se zdi, da se je zagon vseeno izčrpal. Inflacijska pričakovanja ostajajo relativno visoko, a tudi rast cen materialov in nafte se je ustavila. Zato lahko v naslednjih treh mesecih pričakujemo precejšen skok inflacije, kaj bo v začetku jeseni pa ostaja še naprej povsem odprto.

Ameriška gospodinjstva pospešeno prejemajo stimulus v višini 1.400 dolarjev na državljana, dodatno so se aktivirale še nekatere druge ugodnosti. V naslednjih dneh in tednih lahko pričakujemo, da se bo del tega denarja prelil na kapitalske trge. Podpora ekonomiji je tako zagotovljena in rast vseh naložbenih oblik se lahko nadaljuje. Na drugi strani sveta, Kitajska nadaljuje z zategovanjem likvidnosti in rezultat je več kot 15-odstotna korekcija iz vrha v februarju. V Turčiji po odstavitvi guvernerja centralne banke nadaljuje z Erdoganovim ekonomskim eksperimentiranjem, ki pelje globlje v krizo, nadaljnje razvrednotenje turške lire in kapitalske kontrole. Vse skupaj resno maje temelje turškega gospodarstva.

Kapitalski trgi so uspeli doseči ravnotežje po močnih premikih na obvezniških trgih. Obrestne mere na državne obveznice daljše ročnosti po besedni in dejanski intervenciji centralnih bank kažejo znamenja stabilizacije, kar ugodno vpliva na delniške trge. Obrestne mere so nehale naraščati in posledično so zadnje dni zopet oživele tehnološke delnice, medtem ko se nekatere, predvsem finančne, zastale. Dobički na marsikateri ciklični delnici v zadnjih dveh ali treh mesecih so mamljivi, zato je pobiranje dobičkov razumljivo.

Korekcija je nekatere tehnološke delnice naredila zopet nekoliko privlačnejše. Obenem se stimulus ameriškim gospodinjstvo vsaj delno preliva nazaj v delnice in tu smo že v prejšnjem krogu videli, da prednjačijo milenijci, ki imajo raje tehnološke naložbe kot bolj dolgočasne in zaspane panoge, kot so finance ali industrija. A visoka vrednotenja znotraj tehnološke panoge še naprej predstavljajo oviro, ki bo zavirala rast trga. Zato večjih premikov do maja, ko se bo začela objava rezultatov 1. četrtletja, ne pričakujemo. Bolj stopicanje sem in tja.

Evropski delniški trgi še naprej izgledajo močno. Privlačnost in interes za evropske delnice se povečuje in ker zastopanost evropskih delnic v globalnih portfeljih ostaja podpovprečna, se lahko rast v Evropi nadaljuje. Zelo pomembno bo obvladovanje pandemije in cepljenje, kjer Evropa zaostaja in s tem narašča tveganje, da bo letošnja turistična sezona še slabša kot lanska. Končno je tudi Evropa dobila svojo Teslo. Volkswagen je prinesel že skoraj 100-odstotni donos v dobrega pol leta in njegova strategija elektrifikacije vozil ni prepričala samo velikih, ampak tudi male vlagatelje. Interes t.i. »Robinhood« vlagateljev, ki so pred nekaj tedni divje špekulirali z nekaterimi manjšimi ameriškimi delnicami, se je močno povečal in obseg trgovanja z delnicami Volkswagna je med malimi vlagatelji v ZDA  zrasel za šestkrat. To je prvi tak primer v Evropi in upajmo, da ne zadnji.

Azijski trgi pod vplivom Kitajske nadaljujejo s korekcijo, dodatno je negativen sentiment okrepila napoved japonske centralne banke, da bo prenehala z nakupi ETF skladov. Za vikend je pogorela še ena največjih tovarn polprevodnikov in mikro kontrolerjev na Japonskem, ki je pomembna predvsem za avtomobilsko industrijo. Posledično je sledil precejšen upad vrednosti delnic japonskih avtomobilistov. Med trgi v razvoju, poleg Kitajske, trenutno slabo kaže tudi Latinski Ameriki, saj slaba kontrola nad pandemijo, gospodarske težave ter upad vrednosti valut nikakor nočejo popustiti. Posledično so visoke cene surovin in energentov premalo, da bi lahko rešile vse nakopičene gospodarske težave.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. V ospredju ostaja vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj previdni. Panoga se je stabilizirala, a še vedno ostaja v območju korekcije.

Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se je rotacija med panogami, najprivlačnejše so bile energija, materiali, finance in industrija, umirila.

Razpršitev portfelja je še naprej nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo in oskrbo, med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope.

Kot zaščita pred inflacijo se zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostaja kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.