INVESTICIJE V NEGOTOVIH ČASIH – STRAH JE VEDNO SLAB SVETOVALEC

 

 

Kako naj se investitorji odzovejo na borzne vzpone in padce?

V takšnem položaju je najboljša taktika, da se na nihanja tečajev ne odzovete impulzivno, ker so vzponi in padci del normalnega borznega delovanja in dolgoročno ne bodo imeli vpliva na vaše premoženje. Dejstvo je, da so kapitalski trgi vedno bili in bodo podvrženi volatilnosti, kar pomeni, da vrednost vaše naložbe nenehno niha. To še posebej velja za delnice in obveznice, s katerimi se vsak dan trguje na borzi. Pri ciljno usmerjeni naložbeni strategiji velja rek, da je strah slab svetovalec. Kdor ob padcih tečajev panično prodaja svoje naložbe, skoraj zagotovo to počne z izgubo. Takšni vlagatelji pogosto tvegajo, da ne bodo investirani, ko bodo tečaji ponovno rasli. S takšnim načinom investiranja boste na kapitalskih trgih deležni le slabih faz borznih trgov: prodajate z izgubo, ko tečaji padajo in znova kupite delnice, ko se cene zvišajo. Vlagatelji, ki tudi v slabih fazah trga niso investirani, imajo na dolgi rok zagotovo veliko nižji donos kot, če bi ostali investirani.

Pred sabo imejte cilj svoje naložbe

Za vse, ki želijo uspešno investirati, je pomembno, da ostanejo mirni in imajo pred očmi svoj cilj. Dolgoročna naložba, kot je npr. varčevanje za pokojnino, hišo, potovanje ali za otroka, bo dolgoročno okrevala v skladu z razvojem trga. Preteklost nam kaže, da po vsakem padcu, tečaji vedno okrevajo. Zato je dolgoročno razmišljanje najboljša strategija za vašo naložbo. Razvoj kapitalskih trgov skozi leta, nam na splošno kaže pozitivno sliko.
Investitorji, ki so spomladi 2020 izkoristili trend upadanja na trgu za dodatne naložbe, sedaj, kljub nihanju na borzi, beležijo visoke donose. Takšno vlaganje imenujemo proticiklično. To je priznana strategija, ki jo že dolga leta uporabljajo izkušeni vlagatelji.

Z mesečnim varčevanjem pridobite tudi v času krize

Vlagatelji, ki mesečno varčujejo v vzajemnih skladih, ne glede na borzno situacijo, na dolgi rok zagotovo pridobijo. V času padanja tečajev boste za enak mesečni znesek pridobili več enot premoženja in tako v prihodnosti imeli, ko bodo trgi okrevali, koristi od poceni pridobljenih enot vzajemnih skladov. Ne glede na trenutno situacijo na trgih morate biti disciplinirani in res redno mesečno odvajati znesek v sklade. Tako se vam bo čez čas oblikovala povprečna cena vaše naložbe.

Izkoristite prednosti globalnih portfeljev

Trenutne razmere na borzah kažejo, kako pomembna je dobra razpršenost naložb, ki jo lahko dosežemo z vlaganjem v globalne delniške sklade. Tisti vlagatelji, ki svojega denarja ne nalagajo v posamezne delnice oz. panoge ali regije, temveč ga razpršijo tako rekoč po vsem svetu, so lahko tudi v kriznih razmerah veliko bolj mirni in sproščeni.
Borzni guru Kostolany za uspeh svojih naložb pravi:« Dva krat dva ni štiri, ampak pet minus ena. In preprosto moraš imeti živce, da zdržiš minus ena.«

Da bo vaša naložba dobro zdržala tudi korona krizo, je zelo pomembno, da imate globalno razpršen portfelj, jasno zastavljen cilj in na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje.

 

 

Katere oblike donosnejšega varčevanja poznamo?

 

 

Vse to so vprašanja in težave, s katerimi se soočamo in puščajo veliko dvomov. Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato, ker denar na banki, povedano po domače, umira. Glede na občutno znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja. Od ročnosti, sprejemanja tveganja, ciljev in izkušenj posameznika pa je odvisno, kakšen način varčevanja bomo izbrali.

Za večino vlagateljev je najustreznejša pot do naložb v vrednostne papirje preko varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi, v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi denarnimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vlagateljem nudijo visoko stopnjo razpršenosti naložb in profesionalno upravljanje, to pa zagotavlja večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto nas. Tako varčevanje je enostavno. Kljub enostavnosti pa je pomembno, da vlagatelj pred odločitvijo o naložbi pridobi ključne informacije o vzajemnih skladih.

Kakšno tveganje si lahko privoščimo?

Vsak vlagatelj se mora zavedati kakšno tveganje si lahko privošči. Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno.

Kakšen tip vlagatelja ste?

Katere so torej pomembne informacije in kje jih lahko poiščete? Ste dinamični vlagatelj in ste na poti varčevanja sposobni oziroma pripravljeni sprejemati nadpovprečno naložbeno tveganje? Ali pa vam vaš osebni finančni profil (finančne razmere, vaši cilji in odnos do tveganja) narekuje nizko tvegane naložbe? Začetno oceno o svojem osebnem finančnem profilu lahko pridobite tako, da izpolnite vprašalnik profil vlagatelja. Vseeno vam priporočamo, da se o svojem naložbenem profilu posvetujete z usposobljenim strokovnjakom, saj noben vprašalnik žal ne more dati tako zanesljive ocene kot strokovna oseba.

Izberite ustrezno naložbeno politiko glede na vaš finančni profil

Po oceni, kakšen tip vlagatelja ste, je treba izbrati katere naložbene politike najbolj ustrezajo vašemu finančnemu profilu. Kakšna naložbena politika je za vas najustreznejša? Naložbena politika pove, kam vzajemni sklad nalaga sredstva, zelo pomembno pa je, da je jasna, pregledna in ima ustrezne omejitve, ki vlagatelja ščitijo pred morebitnimi naložbenimi odločitvami upravljavca, ki za finančni profil stranke niso ustrezne. Naložbena politika vzajemnega sklada ima na donosnost in naložbeno tveganje vzajemnih skladov praviloma ključen vpliv. Vsak sklad ima omejitve, kot so najmanjši in največji dopustni deleži posamezne naložbene kategorije, panožne skupine in regije. Informacije o naložbeni politiki je mogoče med drugim najti v prospektih, dokumentih podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) in mesečnih poročilih.

Vzajemni skladi so zelo pregleden produkt, saj se njihove donosnosti objavljajo z dnevnim zamikom vsak delovni dan. Seveda vsakega morebitnega vlagatelja v vzajemne sklade zanima njihova minula donosnost, vendar pa vlagateljem odločanje o naložbah v vzajemne sklade na podlagi minulih kratkoročnih donosnosti odsvetujemo. Koristno je, da vlagatelj ve, kateri ključni dejavniki vplivajo na donosnost in tveganost njegove naložbe. Še pomembnejše je, da je seznanjen s ključnimi pravili za uspešno dolgoročno naložbo prihrankov.

 

 

Razlika med investiranjem in varčevanjem ter kako postanem vlagatelj

 

 

Kaj je razlika med investitorjem in varčevalcem?

Investitor je nekdo, ki uporablja svoj denar za nakup določene stvari kot naložbo, ki mu ponuja možnost za dobičkonosne donose z obrestmi ali donosi, kot dodatni prihodek ali kot povečevanje svoje vrednosti. Varčevalec pa je nekdo, ki si skozi izbrano obdobje svoj privarčevani denar mesečno plemeniti v poljubnih finančnih produktih – lahko je to zgolj varčevanje na banki, ki na žalost v zadnjem obdobju ne dosega želenega rezultata, saj so obrestne mere za denarne vloge v bankah blizu ničli. Zadnji ukrepi za boj proti gospodarski krizi zaradi koronavirusa pa povrhu napovedujejo še možnost dviga inflacije, kar bi realno vrednost prihrankov dodatno zmanjšalo. Tako je lahko primerna alternativa redno mesečno vplačevanje v vzajemne sklade, kjer se vsak privarčevani znesek primerno dolgoročno oplemeniti.

Ob tem se največkrat odločamo tako, da svoje omejene vire namenimo za stvari, ki nam ponujajo največji možni potencial. Lahko je to poplačilo stanovanjskega kredita, poplačilo stroškov študija ali obnovitev doma. Na drugi strani pa je to lahko tudi nakup delnic in obveznic neposredno na borzi ali preko vzajemnih skladov z različnimi naložbenimi politikami ali tudi indeksnih skladov. Svet investiranja in varčevanja zahvaljujoč tehnologiji ponuja različne možnosti, da lahko vsakdo z izbrano vsoto denarja in ob internetni povezavi sprejme svoje odločitve plemenitenja. Ob tem je naloga finančnih svetovalcev, da vam pomagamo pri sami izbiri, ki je danes zelo pestra, da vam predstavimo osnove vlaganja ali varčevanja ter da se sprejme najboljša odločitev o naložbi in to od začetka.

Pomembno je razumeti, da investiranje ni igra na srečo ali t. i. hazardiranje, kar veliko ljudi rado počne, ko se odloča za kratkoročne vložke na borzi za nakup t. i. »vročih zgodb« ali za lovljenje kratkoročnih donosov v vzajemnih skladih. Z investiranjem naj bi vlagatelj sprejemal pametno in preudarno odločitev o tem, kako zaslužiti potencialne dolgoročne donose ali dobičke. S hazardiranjem pa z denarjem igrate le igro na srečo. Se strinjam, da investiranje in tudi varčevanje prinašata določeno tveganje. Vendar je razlika med preudarnim in pametnim vlaganjem ter hazardiranjem precejšnja in slednja lahko bistveno bolj »boli«. Vestno in skrbno nalaganje denarja v najboljše izbrane delnice ali v vzajemne sklade uspešne, dolgoletne in večkrat nagrajene družbe za upravljanje z vlagateljevim izbranim ciljem na dolgi rok, to je vlaganje in varčevanje.

Investirajte v finančne produkte, ki jih razumete

Moja filozofija je preprosta – investirajte in vlagajte vaša sredstva v preproste investicijske produkte ali v finančne instrumente, ki jih razumete. Ob tem ustvarite dovolj visoko razpršenost ali raznolikost vaše naložbe s pomočjo mešanice nizko stroškovnih vzajemnih skladov, indeksnih skladov, bančnih depozitov ter če imate znanje tudi nekaj izbranih delniških naložb kupljenih na borzi. Moj nasvet sicer je, da se prvotno raje držite investiranja v vzajemne sklade, še posebej če niste borzni poznavalec, saj se lahko kaj hitro opečete. Prav tako vam vzajemni skladi omogočajo vlaganje v širok izbor delnic in obveznic ob eni sami transakciji. Visoka diverzifikacija ali razpršenost vam prinaša manjše tveganje, zato lahko vzajemne sklade opredelimo kot varnejša naložba v primerjavi z investiranjem neposredno na borzi. Prav tako je tudi stroškovno manj obremenjena.

Uspešno vlaganje je najbolj odvisno od pravilne strukturne izbire naložb

Moj končni nasvet bi bil – najpomembnejši dejavnik, kako biti uspešen investitor ali kako postati vlagatelj varčevalec, ni v sami izbiri delnic, obveznic ali vzajemnih skladov. Uspešno vlaganje je predvsem in najbolj odvisno od pravilne strukturne izbire naložb. To pomeni, da imate v vašem portfelju vključene pravilne deleže delnic, obveznic in denarja. Kot vlagatelj varčevalec, pa da izberete in sprejmete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega vlaganja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vplačil skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam, kot tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga.

 

Kako v 5 korakih začeti z varčevanjem

 

 

1. Pregled nad financami in nadzor nad stroški

Naj se najprej lotimo bolj prijetnega dela. Seštejemo vse svoje prihodke, da vemo, koliko denarja zaslužimo in koliko ga imamo na razpolago za življenje. Nato pa sledi bolj neprijeten del, s katerim običajno odlašamo tudi po več let, vendar je za realno finančno sliko neizogiben. Da bi lažje razumeli, koliko denarja lahko privarčujete vsak mesec, morate najprej vedeti, koliko denarja dejansko porabite. Naredite si seznam vseh izdatkov in stroškov, ki jih je potrebno poravnati na mesečni ravni. V to kategorijo sodijo: vse najemnine, obroki za kredite ali leasinge, položnice, stroški za prevoz (vzdrževanje in zavarovanje avtomobila, vozovnice za javni prevoz), stroški hrane in gospodinjstva, članarine, redni nakupi ali storitve, kot so oblačila, frizer, manikira, … in seveda tudi prostočasne aktivnosti.

Nekatere izmed teh stroškov nimamo na mesečni ravni (npr. letni dopust ali nakup smučarske opreme), zato je takšne stroške potrebno razdeliti na 12 mesecev, da dobimo boljši vpogled na mesečno fluktuacijo sredstev. Tako si boste lažje predstavljali, koliko denarja dejansko imate na razpolago.

2. Določitev razpoložljivih sredstev za varčevanje

Sedaj pa poglejmo vse skupaj z matematične strani in ključna spoznanja. Od vseh prihodkov odštejte vse odhodke in tako boste prišli do zneska, ki vam ostane na voljo za varčevanje in uresničitev vaših želja. V kolikor vam je na razpolago vsaj 10 % vaših prihodkov, potem lahko brezskrbno nadaljujete z naslednjim korakom.

V kolikor vam na mesečni ravni ostane manj kot 10 % vaših prihodkov, ker so vaši izdatki previsoki, se poskusite najprej znebiti tistih stroškov, ki niso nujni in najbolj potrebni. Glede na prioritete in vaš življenjski slog izberite tiste stvari, ki so prijetne, a niso najbolj nujne – to so lahko drage večerje v restavracijah, pogosti nakupovalni izleti, naročnine na časopise in revije, …

V nekaterih primerih te majhne spremembe ne bodo prinesle znatne razlike v razpoložljivih sredstvih, zato je takrat potrebno razmisliti o bolj korenitih posegih, ki lahko izboljšajo vaše finančno stanje. To je lahko menjava avtomobila, če trenutni zahteva preveč stroškov za odplačilo ali vzdrževanje, …

3. Ustvarjanje finančne rezerve

Ko imate na voljo zadovoljiv delež denarja, ki ga želite varčevati, najbrž že takoj razmišljate o izpolnitve nekaterih življenjski želja. Vendar mora biti vaš prvi cilj, da ustvarite finančno rezervo.

Finančna rezerva so prihranki za težke čase, za katere upate, da se nikoli ne bi zgodili. Toda, če se vaše finančno stanje nenadoma poslabša, vam bo finančna rezerva pomagala premostiti tudi najtežje trenutke v življenju, ko lahko ostanete brez prihodkov.

Prihraniti želite toliko denarja, da lahko brez težav pokrijete življenjske stroške za tri mesece. Če imate otroke ali druge družinske člane, ki so finančno odvisni od vas, poskusite prihraniti vsaj za 6-9 mesecev življenjskih stroškov.

4. Določitev cilja za varčevanje

Ko imate zanesljivo in želeno finančno rezervo, lahko začnete razmišljati o varčevanju za vaše najpomembnejše življenjske cilje. Ti cilji so lahko: boljša pokojnina, nakup nepremičnine, otrokova prihodnost, ustanovitev lastnega podjetja ali pa povsem praktične želje, kot so menjava avtomobila, prenova kuhinje ali kopalnice ali daljše potovanje.

Za varčevanje je pomembno, da imate cilje … kakšen je ta cilj ni toliko pomembno. Tako si zagotovite motivacijo, da vztrajate pri varčevanju tudi v trenutkih, ko bi vas drugače premagale hitre odločitve in nepremišljeni nakupi.

5. Prvi prihranki in odločitev, kje jih hraniti

Najbolj pogosto vprašanje, ki se pojavi, ko že imamo prve prihranke je: Kje jih hraniti?
Največ ljudi se zateče h preverjeni in znani rešitvi: svoj privarčevani denar hranijo kar doma ali pa ga imajo kar na bančnem računu. Prepričani so, da je to najvarnejše mesto za njihov denar, ker ostane na dosegu roke kadarkoli in nihče drug ne upravlja z njim. Pri tem pa pozabljajo, da zaradi inflacije in nizkih obrestnih mer, njihov denar vztrajno izgublja svojo vrednost.

Zato je veliko bolj preudarno, da svoje prihranke hranite tam, kjer bo njihova vrednost naraščala, ne pa izgubljala vrednost. Ena izmed najbolj donosnih in se vedno povsem varnih možnosti varčevanja je vlaganje v vzajemne sklade. Tam vaš denar upravljajo izkušeni finančni strokovnjaki in ga vlagajo na trge z največjo možnostjo donosov, da lahko skozi daljše časovno obdobje vaš denar tudi pridobiva na vrednosti.
Tako lahko na primer v 10 letih varčevanja po 100 € na mesec vložena sredstva v višini 12.000 € oplemenitite za več kot 6.000 € donosa ob 6 % povprečni letni stopnji donosa.

Prvi korak k finančni svobodi

Donosno in preudarno varčevanje zahteva samo 5 enostavnih korakov, vendar je pogosto ravno prvi korak včasih najtežje narediti. Za lažjo odločitev in za odgovore na vsa vaša vprašanja glede varčevanja so vam za to na voljo izkušeni finančni svetovalci, ki vam bodo odgovorili na vprašanja in za vas oblikovali najbolj optimalen varčevalni načrt.

Na poti do vaših ciljev in želja vam želimo pomagati, zato je svetovanje za vas brezplačno in brez kakršnihkoli obveznosti.

 

Vstopite v svet vzajemnih skladov

 

 

Nekatere banke so že v preteklem in tudi v letošnjem letu pričele obračunavati ležarine za prihranke na banki. In šele ta proces je in bo prisilil vlagatelje k bolj racionalnemu razmišljanju, kam investirati denar. Klasični varčevalni instrumenti so v času nizkih obrestnih mer izgubili privlačnost. Mnogi zasebni vlagatelji zato že iščejo smiselne alternative in vedno bolj razmišljajo o vstopu na kapitalske trge. Za vlagatelje, ki prvič vstopajo na borzne trge, so vzajemni skladi odličen uvod v svet vrednostnih papirjev. V okviru varčevalnih načrtov, lahko že z majhnimi zneski začnete graditi lastno premoženje.

Opustite klasično varčevanje na banki

Številke, statistika, napovedi – svet finančnih naložb je v očeh nekaterih vlagateljev tako zapleten, da se izogibajo temu, da bi se podali v ta svet. Res škoda, kajti naložbe v vrednostne papirje so danes veliko bolj donosne kot klasično varčevanje na banki. In dandanes niti ni tako težko izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudi dinamika na kapitalskih trgih. Investicijski skladi ponujajo preprost in poceni način donosnega vlaganja denarja, tudi brez veliko predhodnega znanja. Namesto da vlagajo neposredno v delnice, več vlagateljev vplača fiksne zneske v sklad, ki ga nato upravlja skupina upraviteljev investicijske družbe. Na ta način vlagatelji, kljub majhnim naložbenim zneskom, dosežejo bistveno večjo razpršenost tveganj, kot bi jo kdaj koli lahko dosegli z nakupom posameznih delnic.

Upravitelji skladov, kot strokovnjaki, dobro poznajo finančne trge, sektorje in podjetja ter uporabljajo veliko podatkov za nakupne in prodajne odločitve upravljanega sklada. Njihov cilj je povečati sredstva vlagateljev, hkrati pa slediti dogovorjeni naložbeni strategiji. Naložbena strategija natančno določa, kako visoka je stopnja tveganja posameznega sklada.

Kako lahko razpršimo tveganja?

Upravitelj sklada vlaga kapital vlagateljev v različne vrednostne papirje. Da bi upošteval uveljavljeno borzno pravilo “Ne dajajte vseh jajc v eno košarico”, upravitelj običajno izbere zelo različne naložbene razrede, razpršene po različnih valutah, sektorjih, podjetjih ali državah. Ta vrsta razpršenosti tveganj se v borznem žargonu imenuje diverzifikacija. Z razdelitvijo zneska naložbe poskuša upravitelj kompenzirati tveganje posameznih vrednostnih papirjev. Če se tržno okolje razvije drugače, kot je bilo pričakovano, lahko upravitelj sklada prilagodi sestavo sredstev sklada. Vlagatelji ob tem ne rabijo biti aktivni. V vzajemnih skladih je poskrbljeno tudi za varnost vlagateljevega premoženja, ki je strogo ločeno od premoženja družbe za upravljanje. Tako v primeru insolventnosti družbe, vaše premoženje ostaja varno in nespremenjeno.

Izbira primernega sklada

Skladi se razlikujejo glede na svojo naložbeno strategijo. Preden se odločite za posamezni sklad, si morate nujno odgovoriti na vprašanje: Koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in koliko časa imate na razpolago? Vsak sklad sledi svoji, v naprej določeni naložbeni strategiji, ki je včasih bolj, včasih pa manj tvegana.

Pri izbiri sredstev velja naslednje pravilo – višji potencialni donos gre z roko v roki z večjim deležem delniških naložb. Kot vlagatelj bi morali poznati te najpomembnejše vrste skladov: delniški, obvezniški in mešani skladi. Glede na vaše osebne naložbene cilje izberite pravo naložbo. Vaš investicijski svetovalec vam bo pri tej odločitvi v veliko pomoč. Skupaj z vami bo analiziral vaše osebno premoženje, vaše finančne cilje in želje. Tako bosta skupaj izbrala sklad, ki bo primeren za vas in vam bo celotno naložbeno pot stal ob strani.

 

 

IMATE REZERVO ZA HUDE ČASE?

 

 

Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, lahko poskrbimo, da bomo te posledice čim manj občutili. To najlažje dosežemo z varnostno finančno rezervo.

Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje (popravilo strehe, nakup nove peči, nepredvideni zdravstveni poseg, …). Predvsem pa so to prihranki, ki jih lahko tudi ob izgubi zaposlitve nekaj mesecev uporabljamo za kritje osnovnih izdatkov.

Marsikdo je že občutil vpliv pandemije. Posledice pa lahko pričakujemo tudi, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo finančno zaledje, ki omogoča kritje življenjskih stroškov tudi v najbolj nepredvidljivih situacijah.

Težko je oceniti, kako visoka naj bo finančna rezerva. Večina strokovnjakov priporoča, da prihranimo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za brezhibno kritje stroškov življenja za 6 do 24 mesecev. A ta cilj je težko doseči kar čez noč, zato je pomembno, da začnemo z varčevanjem čim prej in da si naredimo dober finančni načrt. Ob dosegu zadanega zneska občutimo zadovoljstvo, ki nas žene, da nadaljujemo z varčevanjem in si ustvarjamo finančno rezervo na dolgi rok.
Na voljo je veliko možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi zaradi svojih prednosti pameten in preprost izbor. Vlagatelj zgolj podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj traja le nekaj minut, za vse drugo pa poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe. Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnosti tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, zato jih lahko kadarkoli dvignete in hitro pretopite v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko sredstva hitro potrebujete v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada, pri delnicah pa ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji.
Zato kar pogumno. Vse se začne z majhnimi koraki.

 

Česa nikoli ne naredimo, ko borza pada?

 

 

Prvo pravilo je, da ne ustvarjamo panike. Zato je pomembno, da imamo strategijo za različne izide. Ko se delniški trgi korigirajo in preidejo v dlje časa trajajoči trend padanja vrednosti in se tako tudi vrednost vlagateljevega portfelja zmanjša. Takrat varčevalci pogosto vprašajo svojega finančnega svetovalca: »Kaj naj storim? Ali naj prodam naložbo?« Takšno razmišljanje je razumljivo, vendar pa je napačno. Primernejše vprašanje je: “Česa naj ne storim?” Odgovor je preprost – ne ustvarjate panike.

Čustva pustite ob strani

Panična prodaja je pogosto prva reakcija ljudi, ko delniške naložbe (delniški skladi) padajo, ker lahko vodi do večjega padca vrednosti njihovih težko prisluženih sredstev. Zato je zelo pomembno vedeti, preden se odločate za investicij ali za varčevanje v delniške naložbe (delniške sklade), kakšna je vaša toleranca do tveganja. Le-ta je seveda odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti naložbe oziroma s spopadanjem z nestanovitnostjo na delniških trgih. Vlagatelji se lahko pred tržnim tveganjem zavarujejo na način, da svoj portfelj razpršijo (t. i. diverzifikacija). Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar) zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti. Diverzifikacija sicer ne zagotavlja dobička brez vmesne izgube, ampak je strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem in varčevanjem. Diverzifikacija je potrebna tudi zato, ker se različne naložbe v različnih obdobjih različno obnašajo, kar vam lahko bistveno pomaga ublažiti¬¬¬ nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Pri odločitvi za investiranje (vlaganje) in varčevanje v delniških naložbah ali delniških skladih je pomembno, da obvladate sebe in svoja čustva. To je še posebej pomembno, ko borze padajo in so mediji polni dramatičnih novic in »slabih« napovedi, kar se je nazadnje zgodilo pred letom dni. Takrat so bila čustva vlagateljev zaradi sprememb na kapitalskih trgih precej na udaru in nepoučeni vlagatelji so zaradi napačnih odločitev naredili usodno napako. Tveganje, ki ga sprejemate, je torej merilo vašega čustvenega apetita, ki ga je mogoče obvladovati, vendar pa ga je treba pravilno opredeliti, in predstavlja, koliko tveganja lahko prevzamete, torej zmožnost sprejemanja nestanovitnosti na trgu, ne da bi hkrati sprejemali neracionalne čustvene naložbene odločitve.

Poskrbite za svoje prihranke

Zakaj torej vlagati in varčevati tudi v delnicah in delniških skladih. V osnovi zato, ker vam te naložbe pomagajo zaščititi vašo upokojitev. S takšnim načinom vlaganja svoje prihranke uporabite na najučinkovitejši način in tako dolgoročno povečate svoje premoženje z obrestnim obrestovanjem. Ob tem pa je zanimivo, da se večina še vedno ne odloči za vlaganje na delniški trg. Razlog je pomanjkanje zaupanja zaradi finančne krize leta 2008 in nestanovitnost trga. Hkrati pa raziskave kažejo, da ljudje, ki ne vlagajo, trdijo, da je to zato, ker nimajo dovolj denarja. Vedenjska ekonomija, ki združuje prvine psihologije in ekonomije, je opredelila več kot 11 vedenjskih pristranskosti, ki vplivajo na varčevanje ljudi. Med glavnimi so nenaklonjenost izgubi, nagnjenost k statusu quo, kratkovidnost in diskontiranje prihodnjih vrednosti.

Trgi vedno okrevajo

Če je vaš razlog, da še ne vlagate in ne varčujete v delniških naložbah ali skladih, nezaupanje, je pomembno vedeti, da je trg cikličen in da so nihajnosti na delniških trgih neizogibne ter da je padec vrednosti začasen. Zato je pametno razmišljati dolgoročno. Dolgoročni vlagatelji najbolje vedo, da delniški trgi in gospodarstva sčasoma okrevajo. Tako so vlagatelji, ki ohranjajo svoje naložbe, pripravljeni na morebitni ponovni odboj delniških trgov. Med finančno krizo leta 2008 je trg strmo padel in veliko vlagateljev je razprodalo svoje naložbe. Trg je marca 2009 dosegel dno in se sčasoma povzpel na prejšnjo raven in šel še višje. Če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral tudi izgubo. Številnim vlagateljem pa je uspelo spoznati, da je, kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg – in se ne umakniti iz njega – vredno čakati, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti.

Namesto, da ob panični prodaji naložbe dolgoročno izgubite priložnost, da vaš denar zaslužil več denarja, raje oblikujte strategijo medvedjega trga, ki bo vaš portfelj zaščitila pred različnimi izidi. Kot prvo spoznajte svojo toleranco do tveganja. Časovni horizont vlaganja vam bo pomagal določiti toleranco za tveganje. Če ste upokojenec ali ste pred upokojitvijo, boste verjetno želeli ohraniti prihranke in ustvariti dodatni donos do upokojitve, vendar bolj, kot se čas plemenitenja krajša, manjše tveganje se sprejema. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Pomembno je torej razumeti svojo toleranco do tveganja, razumeti nestanovitnost delniških trgov, poznati časovno obdobje naložb in se z diverzifikacijo zavarovati pred nerealiziranimi izgubami. Potrpežljivost, in ne panika, pa je tista pika na i, kar potrebujete uspešen vlagatelj.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija ne pojenja. Globalno številke še naprej rastejo. Najhuje je v Evropi in Latinski Ameriki. Evropa zato uvaja vse bolj rigorozne ukrepe, Nemčija bo čez velikonočne praznike povsem ustavila javno življenje, temu bodo sledile še nekatere druge države. Pozitivno je, da se zaenkrat vidi vzporednico s hitrostjo cepljenja in širjenjem pandemije, saj so le ta tam, kjer je cepljenje hitrejše in zajema večji del populacije upočasnjuje. Taki primeri so ZDA, VB in npr. Izrael.

Podaljševanje zaprtja in ustavljanja javnega življenja ima močan negativen vpliv na gospodarstva. Zato države in centralne banke še naprej zagotavljajo likvidnost in ohranjajo nizke obrestne mere. Pribitki na državne obveznice so, po intervenciji centralnih bank, zadnji teden nehali naraščati. Tudi ECB je po nekaj tednih zgolj verbalne komunikacije zadnji teden okrepila nakupe in s tem začela zopet premikati obrestne mere nekoliko navzdol. Čeprav ameriške 10-letne obveznice še vztrajajo na nivoju nekaj po 1,7 % donosa, kar je precej višje kot le pred nekaj meseci, pa se zdi, da se je zagon vseeno izčrpal. Inflacijska pričakovanja ostajajo relativno visoko, a tudi rast cen materialov in nafte se je ustavila. Zato lahko v naslednjih treh mesecih pričakujemo precejšen skok inflacije, kaj bo v začetku jeseni pa ostaja še naprej povsem odprto.

Ameriška gospodinjstva pospešeno prejemajo stimulus v višini 1.400 dolarjev na državljana, dodatno so se aktivirale še nekatere druge ugodnosti. V naslednjih dneh in tednih lahko pričakujemo, da se bo del tega denarja prelil na kapitalske trge. Podpora ekonomiji je tako zagotovljena in rast vseh naložbenih oblik se lahko nadaljuje. Na drugi strani sveta, Kitajska nadaljuje z zategovanjem likvidnosti in rezultat je več kot 15-odstotna korekcija iz vrha v februarju. V Turčiji po odstavitvi guvernerja centralne banke nadaljuje z Erdoganovim ekonomskim eksperimentiranjem, ki pelje globlje v krizo, nadaljnje razvrednotenje turške lire in kapitalske kontrole. Vse skupaj resno maje temelje turškega gospodarstva.

Kapitalski trgi so uspeli doseči ravnotežje po močnih premikih na obvezniških trgih. Obrestne mere na državne obveznice daljše ročnosti po besedni in dejanski intervenciji centralnih bank kažejo znamenja stabilizacije, kar ugodno vpliva na delniške trge. Obrestne mere so nehale naraščati in posledično so zadnje dni zopet oživele tehnološke delnice, medtem ko se nekatere, predvsem finančne, zastale. Dobički na marsikateri ciklični delnici v zadnjih dveh ali treh mesecih so mamljivi, zato je pobiranje dobičkov razumljivo.

Korekcija je nekatere tehnološke delnice naredila zopet nekoliko privlačnejše. Obenem se stimulus ameriškim gospodinjstvo vsaj delno preliva nazaj v delnice in tu smo že v prejšnjem krogu videli, da prednjačijo milenijci, ki imajo raje tehnološke naložbe kot bolj dolgočasne in zaspane panoge, kot so finance ali industrija. A visoka vrednotenja znotraj tehnološke panoge še naprej predstavljajo oviro, ki bo zavirala rast trga. Zato večjih premikov do maja, ko se bo začela objava rezultatov 1. četrtletja, ne pričakujemo. Bolj stopicanje sem in tja.

Evropski delniški trgi še naprej izgledajo močno. Privlačnost in interes za evropske delnice se povečuje in ker zastopanost evropskih delnic v globalnih portfeljih ostaja podpovprečna, se lahko rast v Evropi nadaljuje. Zelo pomembno bo obvladovanje pandemije in cepljenje, kjer Evropa zaostaja in s tem narašča tveganje, da bo letošnja turistična sezona še slabša kot lanska. Končno je tudi Evropa dobila svojo Teslo. Volkswagen je prinesel že skoraj 100-odstotni donos v dobrega pol leta in njegova strategija elektrifikacije vozil ni prepričala samo velikih, ampak tudi male vlagatelje. Interes t.i. »Robinhood« vlagateljev, ki so pred nekaj tedni divje špekulirali z nekaterimi manjšimi ameriškimi delnicami, se je močno povečal in obseg trgovanja z delnicami Volkswagna je med malimi vlagatelji v ZDA  zrasel za šestkrat. To je prvi tak primer v Evropi in upajmo, da ne zadnji.

Azijski trgi pod vplivom Kitajske nadaljujejo s korekcijo, dodatno je negativen sentiment okrepila napoved japonske centralne banke, da bo prenehala z nakupi ETF skladov. Za vikend je pogorela še ena največjih tovarn polprevodnikov in mikro kontrolerjev na Japonskem, ki je pomembna predvsem za avtomobilsko industrijo. Posledično je sledil precejšen upad vrednosti delnic japonskih avtomobilistov. Med trgi v razvoju, poleg Kitajske, trenutno slabo kaže tudi Latinski Ameriki, saj slaba kontrola nad pandemijo, gospodarske težave ter upad vrednosti valut nikakor nočejo popustiti. Posledično so visoke cene surovin in energentov premalo, da bi lahko rešile vse nakopičene gospodarske težave.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. V ospredju ostaja vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj previdni. Panoga se je stabilizirala, a še vedno ostaja v območju korekcije.

Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se je rotacija med panogami, najprivlačnejše so bile energija, materiali, finance in industrija, umirila.

Razpršitev portfelja je še naprej nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo in oskrbo, med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope.

Kot zaščita pred inflacijo se zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostaja kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Osnova za dolgoročno uspešno investiranje je mentalna stabilnost

 

 

Na borzi, ki deluje v ciklusih pa v resnici vemo, da se izmenjujeta tako rastoči kot tudi padajoči trend. Po nekaj letih rasti lahko sledi tudi kakšen padec. Korekcije na kapitalskih trgih so tako popolnoma običajen pojav. Po vsakem padcu na kapitalskem trgu sledi okrevanje trga. Investitorji morajo imeti to mentalno stabilnost, da vidijo trenutek, da smo v ciklu, ki bo ponujal priložnosti za dodatne nakupe vrednostnih papirjev.

Za vašo mentalno stabilnost je vedno dobro, da imate del sredstev v denarju, da lahko takšne priložnosti tudi izkoristite. Na splošno je primerna razpršitev vedno tista, ki vlagatelje pomirja. In če imate pravilno razpršena sredstva in ste pomirjeni, lahko na trg pogledate povsem iz drugega zornega kota kot nekdo, ki mora danes nujno »likvidirati« vse naložbe, za katere se je na primer zadolžil.

Noben borzni zlom ni do danes odnesel toliko premoženja, kot neracionalne odločitve vlagateljev.

Vlagatelji morajo biti trenutno osredotočeni na položaj kapitalskih trgov povsem brez čustvenih reakcij in s treznim pogledom. Le na tak način bodo lahko videli ekstremne pocenitve določenih naložb in prave priložnosti, ki jih ponuja trg in jih bo ponudila trenutna »krizna« situacija.

Warren Buffet pravi: »Bodite prestrašeni, ko so ostali pohlepni in bodite pohlepni, ko so ostali prestrašeni!«

Večina vlagateljev se vedno ravna tako kot večina – torej trenutni masovni borzni psihologiji, izkušeni investitorji in vlagatelji temu ne sledijo. Naj vas v teh časih nikakor ne vodita strah ali pohlep, ko se odločate o tem, kam bi investirali svoj denar. Voditi vas mora racionalen pogled – občutek predvsem pa morate biti osredotočeni na dolgi rok, na prihodnost. Namreč, če statistično pogledamo, so borze do danes vedno doživele streznitev po dolgotrajni rasti. In vedno so se borzni tečaji – ko se je panika umirila in so se stvari normalizirale – obrnili nazaj v rastoči trend.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija še naprej nadaljuje svoj pohod. Globalno se je trend upadanja obrnil v začetku marca in od tedaj smo v novem valu rasti. Trenutno je najhuje v Latinski Ameriki in Evropi, kjer je zaprtje javnega življenja najmočnejše in zadeva največje število ljudi. Cepljenje napreduje zelo počasi, nasprotno, zdi se, da se bo še upočasnilo, saj se težave s cepivom AstraZeneca kopičijo in države začasno ustavljajo cepljenje s tem cepivom. Cepiva Pfizerja in Moderne ni dovolj, saj so v ZDA močno omejili izvoz, vsa preostala cepiva pa se spopadajo ali z uvajalno fazo (Johnson&Johnson, Novavax) ali pa nezaupanjem zahodnih vlad (ruski Sputnik in kitajski Sinovac). Zato je odpiranje javnega življenja počasno, čeprav so ponekod vseeno zelo pohiteli (predvsem republikanske ameriške zvezne države). To počasno odpiranje krha zaupanje v gospodarske kazalce za 2. kvartal, čeprav analitiki ta manko prenašajo v močnejšo rast v drugi polovici leta. Vse skupaj se zdi kot pretiran optimizem, a trge to zaenkrat pri rotaciji v podjetja, ki pridobijo z umikanjem ukrepov, ne skrbi. Podporo daje še naprej močna stimulativna politika, ki jo je ECB v Evropi še okrepila z močnejšimi nakupi obveznic, medtem ko Fed zaenkrat zgolj z izjavami poizkuša zaustaviti rast donosov ameriških obveznic. 10-letna se je tako povsem približala 1,70 % in napovedi že gredo v smer, da bomo kmalu videli 2 %. To naj bi bila tista linija v pesku, ki bo »zlomila« preveč optimističen delniški trg. A na drugi strani prihaja 1,9 trilijona svežega denarja in vse več je ugibanj, koliko tega bo končalo neposredno na trgu in v finančnih naložbah. Vse to tiskanje denarja, skupaj z rastjo cen vseh oblik surovin, poganja inflacijska pričakovanja višje. Dejstvo je, da bomo v naslednjih mesecih videli precej višjo inflacijo, saj je zaradi nizkih nivojev izpred leta dni, ko se je začela pandemija in so cene upadle, premik višje neizogiben. A kako bo z inflacijo jeseni ostaja povsem odprto, saj so tudi dejavniki, ki delujejo deflacijsko zelo močni in vlagatelji so morda nekoliko prehitro povsem spremenili investicijski pristop. Gospodarski kazalci ostajajo v zmerno pozitivnem območju, a divergenca med posameznimi panogami, regijami in segmenti je velika in splošna slika ne pove celotne resnice. Storitve še naprej ostajajo zelo prizadete, še posebej transport oseb, gostinstvo in turizem, in kot kaže se tudi začetek sezone zopet pomika v negotovo prihodnost, saj bo velika noč bolj v znamenju strožjih kot milejših oblik omejitev javnega življenja.

Kapitalski trgi z manjšimi popravki nadaljujejo trende začete pred nekaj tedni. Reflacijska zgodba teče dalje, rotacija iz tehnologije v energijo, finance, materiale, industrijo in široko potrošnjo se nadaljuje. Tehnološke delnice so od začetka leta marsikje že v rdečem območju, pri največjih kitajskih internet podjetjih vlagatelji s skrbjo spremljajo posege države tehnološke gigante. Kitajska je tu izbrala drugačen pristop od ZDA. Na Kitajskem bosta država in partija diktirali, kako se bo delalo in poslovalo, medtem ko v ZDA to počnejo tehnološki velikani. A za vlagatelje, ki so poslušali naše nasvete in del presežkov reinvestirali v druge segmente, skrbi ne bi smelo biti. Tehnološka podjetja bodo ostala vir hitre rasti, ta rast mora ujeti previsoka vrednotenja. Na drugi strani se zaradi prenizkih vrednotenj dvigajo iz pepela nekatere panoge, ki s(m)o jih že odpisali. Naftna podjetja, panoga oskrbe, evropski avtomobilisti, banke in zavarovalnice ter drugi. Vzroki za rast posameznih segmentov so različni, a vsem je skupno, da so bila vrednotenja zelo nizka, vlagatelji pa preveč pesimistični glede prihodnosti. Enostavno so bili vsi slabi scenariji že vračunani v cene. Podobno kot je večina dobrih scenarijev že bila (in še vedno je) vračunana v tehnološke delnice. Močno podporo rotaciji dajejo tudi rastoče zahtevane donosnosti tako ameriških kot tudi evropskih obveznic, a ta igra je lahko zelo nevarna, saj bo na neki točki ta rast donosov zlomila trg in ga potisnila v močno korekcijo. Odgovor, kako se izogniti trpljenju v tistem trenutku, je razpršitev med različne naložbene razrede. A zadnje čase zopet videvamo vse več vlagateljev, ki lovijo donose tako, da želijo investirati v le en segment trga.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, Ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Panoga je zato v območju dolgo pričakovane korekcije. Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se nadaljuje rotacija med panogami, najprivlačnejše so energija, materiali, finance in industrija. Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija in Evropa. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.