Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 19. 9. 2022 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

1. Vlagatelji, fizičnimi in pravnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
• Vlagatelj na dan 31. 8. 2022 nima sredstev v Generali Krovnem skladu.
• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 8. 2017.
• Družba za upravljanje nima vseh podatkov o vlagatelju skladno z zakonodajo.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

 

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Naložbeni komentar – avgust 2022

Na začetku avgusta se je poletno okrevanje na svetovnih borzah nadaljevalo. Optimizem med vlagatelji so krepile objave četrtletnih rezultatov podjetij na razvitih trgih in upad cen surove nafte. Največje delniške družbe so kljub visoki inflaciji in negotovim gospodarskim obetom v drugem četrtletju ohranile zelo solidne rezultate. Julijska inflacija v ZDA je prvič po dolgem času pokazala umirjanje. V drugem delu meseca je sledila hladna prha. Glavni delniški indeksi so ob zaostrenih tonih centralnih bankirjev, vse slabši gospodarski sliki in geopolitičnih trenjih izgubljali, globalni indeks je avgust zaključil 2,49 % nižje. Na splošno je bil avgust na borzah aktivnejši kot smo bili na vrhuncu poletja vajeni v preteklih letih in nihajnost je bila posledično velika. Med panogami znotraj delniškega trga so največ izgubile delnice podjetij, ki so bolj občutljive na višje obrestne mere in ohlajanje gospodarstva.

V ZDA je presenetila novica, da se je BDP še drugo četrtletje zapored znižal, kar pa se še ni odrazilo na trgu dela, saj je brezposelnost pri 3,5 % še vedno na zgodovinsko nizkih nivojih. To sicer pomeni, da ameriško gospodarstvo vsaj uradno še ni v recesiji, a na drugi strani nizka brezposelnost centralni banki daje več prostora pri zategovanju denarne politike. Uradniki Fed na čelu z guvernerjem Powellom so tekom meseca še zaostrili svojo retoriko in nakazali, da konca cikla višanja obrestnih mer v letu 2023 bržkone še ne gre pričakovati. Ameriški trg merjeno z indeksom MSCI US je avgust sklenil 2,73 % v rdečem.

Zadnji podatki o gospodarski aktivnosti v Evropi so bili precej mešani. BDP v evroobmočju je v drugem četrtletju celo zrasel za 0,7 %, a gospodarski obeti se drastično slabšajo. Velike so tudi razlike med posameznimi članicami. Države kot so Španija, Italija in Francija so zaradi odpiranja meja in poletja, ki je po dveh letih minilo bolj ali manj brez covidnih ukrepov, prosperirale ob renesansi turizma. Medtem se je že pred jesenjo občutno ohladila gospodarska aktivnost v državah, ki so med najbolj odvisnimi od uvoza ruskega plina. Skrbijo predvsem številke iz motorja evropskega gospodarstva Nemčije, kjer je BDP v drugem četrtletju stagniral. Po šestih mesecih vojne v Ukrajini prekinitev ognja še ni na vidiku, posledično cene elektrike in zemeljskega plina vztrajno podirajo rekorde in napovedujejo težko obdobje za staro celino. Indeks MSCI Europe je tekom meseca zdrsnil za 5,16 %.

Prve dni avgusta so bile oči sveta uprte v Tajvan, kamor se je na obisk odpravila predstavnica ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Kitajska komunistična partija je na obisk otoka, ki ga smatra kot del svojega ozemlja, odgovorila z glasnim neodobravanjem in vojaškimi vajami, a ostalo je zgolj pri napenjanju mišic. Sicer pa se kitajsko gospodarstvo ob vztrajanju pri ukrepih za zajezitev virusa in likvidnostnem krču v nepremičninskem sektorju nadalje upočasnjuje. To se ni pretirano odražalo na delniškem trgu, kjer so bila vrednotenja že predhodno nizka. Konec meseca je vlagatelje razveselila vest, da je bil končno sprejet dogovor, ki bo ameriškim regulatorjem omogočal dostop do želenih podatkov o kitajskih delnicah, ki kotirajo na borzah v ZDA. Delnice na trgih v razvoju so, merjeno z indeksom MSCI BRIC, pridobile 2,83 %.

Aktivno je bilo tudi na ljubljanski borzi. Domače delniške družbe so predstavile rezultate poslovanja iz prve polovice letošnjega leta. Številke so bile večinoma dobre, največja domača podjetja ostajajo dobičkonosna in vlagatelje še naprej razveseljujejo z zajetnimi dividendami. Negativno je izstopal Petrol, ki je zaradi omejitev cen naftnih derivatov ustvaril 1,3 milijona evrov izgube. To se je močno odražalo tudi na ceni Petrolove delnice, ki je avgusta izgubila skoraj 10 % svoje vrednosti. Rekordne rezultate sta dosegli Cinkarna Celje in Krka, a podjetja ena za drugo opozarjajo na negotovo obdobje, ki prihaja. V kombinaciji z vplivom negativnega sentimenta na globalnih

 

 

Odločna napoved boja centralnih bank proti inflaciji je močno pocenila tudi cene obveznic. Avgust je bil po nekaterih podatkih za celoten obvezniški trg celo najslabši mesec v zgodovini merjenj. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je konec meseca splezala na 3,2 %, podobne nemške pa 1,54 %. Zelo izrazita je bila v Evropi korelacija med gibanjem cen energentov in zahtevanih donosnosti na obveznice. Višje cene energije namreč stopnjujejo inflacijske pritiske, kar ECB sili k bolj agresivnemu višanju obrestnih mer. Slaba gospodarska klima v Evropi se odraža tudi na evru, ki je mesec zaključil malenkost pod vrednostjo ameriškega dolarja.

 

Ureditev obveznih osebnih podatkov stranke

Spoštovani.

Nadgradnja je potrebna zaradi dodatnih zahtev povezanih s preprečevanjem pranja denarja in potrebe po pridobivanju novih obveznih podatkov strank.

Vse vlagatelje, aktivne uporabnike spletne poslovalnice Skladi.net in mobilne aplikacije Generali Investments obveščamo, da morajo za nemoteno uporabo, urediti svoje osebne podatke v spletni poslovalnici z uporabo digitalnega certifikata, ali preko oddaljenega podpisa pri svojem finančnem svatovalcu.

V nasproten primeru bo uporaba mobilne aplikacije pri izvajanju aktivnosti, kot je na primer prenos sredstev med podskladi Generali Krovnega sklada, motena.

V primeru težav pri uporabi spletne poslovalnice in mobilne aplikacije po nadgradnji, pokličite svojega svetovalca, ali telefonsko številko 080 80 24.

Hvala za razumevanje!

Generali Investments, d. o. o.

Prekinjeno delovanje spletne poslovalnice Skladi.net in mobilne aplikacije

Spoštovani.

Obveščamo vas, da bo danes, v ponedeljek 29. 8. 2022 začasno prekinjeno delovanje spletne poslovalnice Skladi.net in mobilne aplikacije Generali Investments, od 16.00 do 24.00 ure.

Nadgradnja je potrebna zaradi dodatnih zahtev povezanih s preprečevanjem pranja denarja in potrebe po pridobivanju novih obveznih podatkov strank.

Vse vlagatelje, aktivne uporabnike mobilne aplikacije Generali Investments prosimo, da po nadgradnji uredite svoje osebne podatke v spletni poslovalnice z uporabo digitalnega certifikata, ali uredite nove podatke pri svojem finančnem svatovalcu.

V nasproten primeru bo uporaba mobilne aplikacije za prenos sredstev med podskladi Generali Krovnega sklada motena.

V primeru težav pri uporabi spletne poslovalnice in mobilne aplikacije po nadgradnji, pokličite svojega svetovalca, ali telefonsko številko 080 80 24.

Hvala za razumevanje!
Generali Investments, d. o. o.

Zakaj bi morali začeti vlagati, ko ste še mladi?

 

 

Beseda “vlagati” se morda na začetku sliši strašljivo – toda posvetovanje s finančnim svetovalcem in učenje o vzajemnih skladih vam lahko pomagata narediti prvih nekaj korakov k naložbi in tako sčasoma zgraditi dobre finančne temelje.

Izkoristite moč obrestno obrestnega računa. Denar raste, če mu daste dovolj časa.

Obrestno obrestni račun je pridobivanje donosov iz obstoječih donosov. Zaradi tega sčasoma vaše naložbe rastejo razmeroma hitreje v primerjavi s scenarijem, če vlagate pozno. Torej, prej kot začnete, boljše donose vzajemnega sklada boste dobili v trenutku, ko boste potrebovali denar za izpolnitev svojega cilja.

Dodate finančno disciplino v svoje življenje

Mladi vlagatelji lahko veliko prej dosežejo zrelost in svoje finančne cilje. Ko začnete vlagati že v mladosti, to kaže, da ste že zavezani svojim finančnim načrtom. Vaša zgodnja leta življenja so najboljši čas za učenje. Takrat si lahko privzgojite finančno disciplino. Če želite svojemu življenju dodati finančno disciplino, redne naložbe vam vcepijo finančno disciplino, začnite z majhnimi rednimi naložbami v vzajemne sklade.

Pri vlaganju pa so pomembni cilji.

Izboljšanje vaše nagnjenosti k tveganju

Daljši kot je časovni okvir, v katerem lahko obdržite svoj denar, bolj agresivni ste lahko pri svojih naložbah. Vlagatelj mora vlagati v skladu s svojim profilom tveganja. In dejstvo je, da imajo mlajši ljudje večjo nagnjenost k tveganju za naložbe in se lahko odločijo, da ostanejo agresivni v svojih finančnih načrtih – profil tveganja s starostjo postane konservativnejši. Nestanovitna tržna gibanja so lažje prebavljiva, ko ste mladi, saj imate veliko časa, da spremenite svoje finančne načrte, če gre kaj narobe.

Če imate dolgoročen horizont, naložbe ustvarjajo stabilne pozitivne donose

Kratkoročno finančni trgi nihajo navzgor in navzdol, kar na dolgi rok na vašo naložbo ne vpliva. Če začnete vlagati v vzajemne sklade že zgodaj, ima vaša naložba čas, da se oplemeniti. V daljšem obdobju lahko seveda spremenite svojo naložbeno strategijo na podlagi svojih finančnih načrtov. Opozoriti je treba, da lahko delniški vzajemni skladi dajejo boljše donose v daljšem obdobju v primerjavi s krajšim časovnim obdobjem.

Prihranite na davkih

Dlje kot imate naložbo v vzajemnem skladu, manjša je obdavčitev davka. Trenutno je neobdavčena po 15 letih, to pomeni, da ste na dolgi rok nagrajeni s celotnim vložkom, brez plačila davka.

Torej, prek kot začnete vlagati, bolje je. Če imate prihranke in iščete najboljši čas za vlaganje v vzajemne sklade, se zavedajte, da prej, kot začnete, boljše je za grajenje finančne stabilnosti in premoženja. Začnite z majhnimi rednimi naložbami že takoj.

 

 

 

Obvestilo o nameravani izvedbi pripojitve podsklada Generali Vzhodna Evropa, delniški

 

Obvestilo o nameravani pripojitvi je objavljeno na spletni strani in ga lahko preberete tukaj.

Vabimo vas, da nas pred pristopom ali vplačilom v podsklad Generali Vzhodna Evropa, delniški, pokličete na 080 80 24.

 

S spoštovanjem,

Generali Investments d.o.o.

 

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Naložbeni komentar – julij 2022

Po najslabši prvi polovici leta v zadnjih 50 letih, je julij na borze le prinesel konkretnejše okrevanje tečajev in več optimizma med vlagatelji. Kljub temu, da so se ekonomski podatki v večini svetovnih gospodarstev slabšali, je globalni delniški indeks MSCI na mesečni ravni pridobil 9,86 %. Skokovita rast kaže na to, da so bila v borzne tečaje predhodno všteta še bolj pesimistična pričakovanja. Vseeno pa gospodarske razmere in obeti na kapitalskih trgih ostajajo delikatni. Inflacija se v nasprotju z napovedmi julija še ni umirila, kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na to, da nižja kupna moč in višji stroški poslovanja vse bolj vplivajo na potrošnike. Nekaj več optimizma vlivajo nižje cene na surovinskih trgih. Borzne cene pšenice, sladkorja, nafte, bakra in večine ostalih pomembnih surovin so namreč precej pod lokalnimi vrhovi iz začetka leta. Izjema je zemeljski plin, ki se je ob nadpovprečno visokih julijskih temperaturah in motnjah v dotoku ruskega plina v Evropo spet močno podražil.

Rast tečajev je bila najbolj izrazita v ZDA, kjer so silovito okrevale delnice tehnološkega sektorja. Indeks MSCI US je julija zabeležil 12,04 % rast. Za ameriški trg je to pomenilo najboljši mesec po novembru 2020. V središču pozornosti je bilo postopanje centralne banke Fed, ki je ključno obrestno mero še enkrat dvignila za 0,75 odstotka. Ni pa izključeno, da bo septembra sledil še en tak dvig. Pri ameriški centralni banki so se torej pripravljeni odločno spopasti s povišano inflacijo tudi za ceno začasno nižje gospodarske rasti. Pri tem so lahko opogumljeni s podatki iz trga dela, ki ostaja presenetljivo močan, brezposelnost v ZDA je zgolj 3,6-odstotna.

V Evropi je bila ob dobro znanih težavah na področju energetike osrednja zgodba upad vrednosti evra, ki je prvič po 20 letih za kratek čas padel pod vrednost 1 ameriškega dolarja za evro. Evro je nato nekoliko okreval in mesec zaključil pri vrednosti okrog 1,03 ameriškega dolarja.  Veliko pozornosti je bilo tudi pri Evropski centralni banki, ki je obrestne mere dvignila iz negativnega območja, a glede na nivo inflacije v evroobmočju je ECB pri zaostrovanju denarne politike zelo zadržana. Sicer pa so tudi evropske borze zabeležile znatno rast. Evropski delniški indeks MSCI Europe je mesec zaključil 7,52 % v zelenem.

Trgi v razvoju merjeno z indeksom MSCI BRIC so se pretekli mesec pocenili za 1,29 %. Kljub temu, da so bili upadi v prvi polovici leta manjši kot na borzah v razvitih gospodarstvih, vrednotenja ostajajo relativno ugodna za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti nekoliko več tveganja. Kitajska, ki ima največjo utež v indeksih rastočih trgov, se še naprej sooča s krizo v nepremičninskem sektorju. Občasni izbruhi koronavirusa pa zavirajo gospodarsko rast. V zvezi s kitajskimi delnicami, ki kotirajo na ameriških borzah, je bil po pozitivnih novicah v začetku leta zopet storjen korak nazaj. Ameriški regulatorji so na seznam kitajskih podjetij, ki jim zaradi nedoseganja revizorskih standardov v ZDA grozi umik iz borze dodali še tehnološkega velikana Alibabo. Za razliko od večine ostalih pomembnih svetovnih gospodarstev, inflacija na Kitajskem ostaja le rahlo povišana (julija 2,7 % na letni ravni), kar centralni banki dopušča nadaljevati s stimulativno monetarno politiko.

Slovenski SBI TOP je julij zaključil 2,02 % višje. Po vzpodbudnih rezultatih v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je precej pridobila Krka, še boljši mesec je za delničarji Petrola, ki je v juliju pridobil več kot 10 % vrednosti. Po najavi ukinitve ležarin so zrasle tudi delnice Nove Ljubljanske banke. Indeks širše regije Balkana je pridobil 1,67 %.

 

Tudi na trgu obveznic smo bili priča rasti cen. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno) ameriške 10-letne obveznice je padla na 2,55 %. Premiki so bili v največji meri posledica nekoliko milejših pričakovanj glede zaostrovanja prihodnje denarne politike. Trenutno je na kapitalskih trgih vračunano, da bo ameriška centralna banka ključno obrestno mero zvišala do 3,25 %. Podobno so se gibale evropske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letno nemško obveznico je bila konec julija okrog 0,8 %. Po tem ko se je ob odstopu Maria Draghija sredi meseca julija zahtevana donosnost na italijansko 10-letno državno obveznico približala 3,50 %, so vlagatelje nekoliko opogumili podatki o gospodarski rasti, ki je bila pri naših zahodnih sosedih v drugem četrtletju nad pričakovanji. Posledično pa je zahtevana donosnost na 10-letno državno obveznico padla pod 3 %.

 

  

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Znaki, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, so spodbudili rast borznih indeksov v preteklem tednu. V normalnih okoliščinah bi šlo za kontradiktornost, a trenutno stanje globalnega gospodarstva in kapitalskih trgov je specifično. Trg je namreč podatke o upadu prodaje nepremičnin v ZDA na najnižjo raven po juniju 2020 ter občuten padec proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), sprejel kot signal, da odločen pristop k zategovanju monetarne politike v ZDA že dosega predviden učinek upočasnjevanja gospodarske aktivnosti in posledično umirjanja inflacije. To je vzbudilo upanje, da ameriški centralni banki z dvigi obrestnih mer ne bo treba tako daleč, kot se je zdelo in sprožilo kar konkreten odboj glavnih borznih indeksov. Indeks S&P 500 ter tehnološki Nasdaq sta na tedenski ravni pridobila 6 % oziroma 7 %, a kljub temu bodo najbolj spremljani indeksi mesec junij kot kaže sklenili v rdečem. Gibanje tečajev znotraj korekcije, oziroma medvedjega trenda, je vselej zaznamovano z visoko volatilnostjo in hitro spreminjajočim se sentimentom med vlagatelji. Zadnji znaki ohlajanja gospodarstva v ZDA so prinesli odboj tečajev, a če bo gospodarska aktivnost v prihodnjih tednih še upadala po podobnih stopnjah, bi lahko tudi na borzah spet prevladal pesimizem.

Po tem, ko so še majski podatki indeksa PMI v evro območju kazali na kar robustno gospodarsko rast, se je indeks PMI v proizvodnih dejavnostih junija spustil na najnižjo raven v 22 mesecih. Močno je upadel tudi indeks razpoloženja potrošnikov. Gospodarska rast v Evropi se torej ob visoki inflaciji hitro ohlaja in vse bolj kaže, da se bo recesiji v prihajajočih četrtletjih težko izogniti. Kako hud udarec čaka evropsko gospodarstvo bo zelo odvisno od razvoja energetske krize. Sankcije proti Rusiji na področju energetike namreč zaenkrat ne dosegajo svojega namena, saj Rusija izpad prodaje energentov na zahodnem trgu uspešno nadomešča s povečano prodajo predvsem na Kitajsko in v Indijo. Voditelji držav G7 so iz tega razloga na srečanju ta vikend, predstavili načrt za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto. EU in Združeno Kraljestvo trenutno uvoz ruske nafte državam, ki niso uvedle sankcij, ovirata z onemogočanjem zavarovanja tankerjev, ki prevažajo nafto. Prepoved zavarovanja bi odpravili, če bi se države uvoznice strinjale z odkupom ruske nafte po vnaprej dogovorjeni najvišji ceni. Na vrhu G7 so voditelji sprejeli tudi prepoved uvoza ruskega zlata. Na drugi strani pa se vse bolj kaže, kako močno Putinovo strateško orožje proti zahodu je zemeljski plin. Dobave v Evropo po plinovodih iz Rusije ostajajo močno okrnjene. Če se evropska skladišča plina do konca poletja ne bodo napolnila, se obeta še en občuten skok cen oziroma celo pomanjkanje plina jeseni in pozimi.

Še naprej se krepijo tečaji na kitajski borzah, kjer so glavni indeksi nadoknadili že lep del padcev iz začetka leta. Predsednik Xi Jinping je na virtualnem forumu držav skupine BRICS znova izpostavil, da bo kitajska komunistična partija okrepila svoja prizadevanja za doseganje ciljev gospodarskega razvoja, za razliko od zahodnih gospodarstev torej lahko na Kitajskem še naprej pričakujemo stimulativno denarno in fiskalno politiko.

Ohlajanje gospodarske rasti in strah pred recesijo sta v zadnjem obdobju povzročila občuten padec cen nekaterih surovin, ki so v zadnjem letu in pol pomembno vplivale na inflacijo. Borzne cene bakra in ostalih industrijskih kovin so od vrha, doseženega pred nekaj meseci, oddaljene okrog 25 %, cene lesa pa so se več kot prepolovile. Nekoliko so v zadnjih dveh tednih upadle tudi cene nafte, a za 159 litrski sodček surove ameriške nafte WTI je še vedno treba odšteti blizu 110 dolarjev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa močno še vedno vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je drugi največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstva Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj na izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Po pričakovanjih je bilo gibanje kapitalskih trgov v zadnjem tednu v veliki meri pogojeno s svežimi podatki o inflaciji v ZDA. Dvig cen na letni ravni je znašal 8,6 % oziroma 0,3 % več od napovedi. To pomeni, da inflacija v ZDA v nasprotju z napovedmi tamkajšnjih ekonomistov ostaja na najvišjih nivojih po letu 1981 in ne kaže znakov umirjanja, kar je močno razočaralo vlagatelje. Realne plače so v primerjavi z majem lani že 3 % nižje, prostora za zategovanje denarne politike centralnih bank pa je ob še zmeraj zelo nizki brezposelnosti še nekoliko več. Od sredine leta 2021, ko se je stopnja inflacije dvignila nad ciljnih 2 %, do prvih mesecev letošnjega leta, so se višale predvsem cene blaga. Konsenz odločevalcev denarne politike je takrat bil, da gre zgolj za prehodno, rahlo povišano inflacijo, ki je v veliki meri posledica povečane potrošnje po odprtju gospodarstev. Situacija naj bi se umirila z normalizacijo družbenega življenja po odpravi vseh ukrepov, ko bi se potrošnja od blaga preusmerila k storitvam. Te napovedi so se uresničile zgolj delno. Rast cen blaga se je nekoliko umirila, a ko se inflacijsko kolesje začne vrteti se težko ustavi brez posledic. Inflacija se namreč v zadnjih mesecih vse bolj preliva v višje cene storitev, saj podjetja, zaposleni in potrošniki v svoje ravnanje in pričakovanja vedno bolj vračunavajo nadaljnjo rast cen. Krepijo se torej inflacijska pričakovanja. Močan vpliv na trdovratnost inflacije ima seveda tudi vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji. Razrešitev spora ali umik sankcij, ki bi pomenile nižje cene energije in posledično manjši pritisk na cene ostalega blaga ter storitev vsaj v kratkem še ni na vidiku. Najmočnejše orožje za brzdanje inflacije ostaja zategovanje denarne politike, a to pomeni tudi nižjo gospodarsko rast oziroma recesijo, kar se odraža v nižjih cenah na delniških trgih. Glavni ameriški indeksi so na tedenski ravni izgubili dobrih 5 % vrednosti, velik del tega v petek po objavi podatkov o inflaciji. Indeksa S&P 500 ter tehnološki Nasdaq se tako trenutno nahajata v bližini vrednosti iz sredine maja, ko je bilo doseženo zadnje lokalno dno. Trg vračunava dvig obrestne mere 75 točk oziroma 0,75 % točke na naslednjem sestanku, kar je močno premaknilo tudi ameriške obveznice, saj so precej izgubile. Donos ameriške 10-letne obveznice je tako dosegel 3,25 %, podobna nemška pa se je povsem približala 1,6 %. To nakazuje, da bodo posojila krepko dražja, bodo pa varčevalci na bankah kmalu videli, da bodo negativne obresti zginile, kar bo psihološko lažje, ekonomsko pa ob skoraj 10 % inflaciji ne razreši vprašanja ohranjanja kupne moči.

Kar konkretno so se pocenili tudi indeksi zahodnoevropskih delniških trgov. Ob vroči inflaciji čez lužo, je k padcem vrednosti dodal še odbor sveta evropske centralne banke, ki je za prihajajoča zasedanja v juliju in septembru po pričakovanjih napovedal začetek dviga ključnih obrestnih mer v evroobmočju. Vlagatelji so se negativno odzvali predvsem na retoriko evropskih centralnih bankirjev, ki so bili v svojih napovedih bolj pesimistični kot na preteklih zasedanjih. Napoved višjih obrestnih mer se močno odraža na cenah obveznic tudi v bolj ranljivih državah evra. V medijih vse bolj aktualen postaja t.i. »spread«, ki prikazuje razliko med zahtevanimi donosi varnih nemških obveznic ter visoko zadolženih mediteranskih držav na čelu z Italijo. Razlika se v zadnjem obdobju zopet povečuje, saj zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice dosega že skoraj 4 %, kljub temu, da se je močno zvišala tudi zahtevana donosnost nemške z enako ročnostjo, ki se je od marca do danes premaknila iz 0 % na že omenjenih 1,6 %.

Svetla točka med največjimi svetovnimi borzami je bila Kitajska, kjer so si indeksi v zadnjih tednih ne glede na dogajanje drugje po svetu opomogli. Po počasnem odpravljanju covid-19 ukrepov in bolj stimulativni denarni politiki kitajske centralne banke, je veter v jadra kitajskih delnic prinesla novica, da kitajski regulatorji končujejo preiskave spletnega ponudnika prevozov DiDi Global ter dveh manj znanih tehnoloških podjetji, ki kotirata tudi na ameriški borzi. Storitve vseh treh podjetij naj bi bile kmalu spet ponujene prek domače trgovine z aplikacijami, kjer bo na voljo tudi 60 novih spletnih iger, katerim je odgovorni regulativni organ odobril dovoljenje za izdajo. Vse skupaj je vlagateljem povečalo zaupanje v uradni Peking, ki je napovedal postopno zmanjšanje regulativnega nadzora tehnoloških podjetij. Glavni hongkonški indeks je tako potihoma postal eden najboljših letos, saj v evrih beleži le dober 2 % padec, pa tudi glavni kitajski indeks s 13 % padcem izgleda sedaj v luči ostalih trgov precej bolje.

Solidno so se odrezale delnice na ljubljanski borzi, ki letos zelo dobro kljubuje padcem na svetovnih trgih. Indeks SBI TOP je namreč od najvišje vrednosti v januarju oddaljen zgolj 5 %. Zadnji teden so se najbolj podražile delnice Krke in Cinkarne Celje, ki bo ta teden na skupščini delničarjev predvidoma še povečala že tako lepo donosno dividendo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so zopet v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed zaradi visoke inflacije napoveduje višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in Generali Energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva postaja tudi Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.