Pregled dogajanja:
Močnejši popravek pred koncem leta je zaznamoval zadnji novembrski teden. Že tedne smo govorili da je trg nemiren zaradi visokih vrednotenj in močne rasti, letos ko so donosi dvajset in več odstotni. Pojav oziroma medijsko populariziranje novega omikron seva je vlagatelje opomnilo, da pandemija ni končana in je posledično obrnilo sliko na glavo. Trgi so močno zanihali, saj so vlagatelji bežali iz delnic nazaj v obveznice in denar. A panika na črni petek je bila kratkotrajna, saj se je situacija čez vikend, ko so prišle novice, da ni dokazov, da je novi sev bolj nevaren od trenutno prevladujoče delte, umirila. Nasprotno, nekateri strokovnjaki in politiki so nakazovali, da bi lahko bil sicer bolj kužen a manj smrten, kar naj bi prineslo olajšanje trenutno spet precej zaprtemu evropskemu gospodarstvu. Situacijo je umirila tudi ameriška administracija, ki je zavrnila moč novih zaprtij. A kot že omenjeno, so trenutne omejitve dovolj, da postavljajo še pred enim mesecem postavljene napovedi za zadnje četrtletje in zimske mesece. Najnovejši podatki za kitajsko gospodarstvo kažejo sicer ponovno malo izboljšano sliko, saj se je PMI predvsem po zaslugi industrije in predelovalnih dejavnosti po sedmih mesecih obrnil navzgor, a kot gre razumeti podatke, je to predvsem posledica povečane proizvodnje energije ter izkopa premoga in ostalih energentov.

Iz Nemčiji še naprej dobivamo mešane signale od stare in nove koalicije, tako da jasne usmeritve ni. Cene energentov silijo višje in se približujejo rekordnim ravnem s sredine oktobra. Nemčija mora do konca decembra zapreti še tri relativne nove jedrske elektrarne z močjo 4.000 MW, do konca leta 2022 pa še preostale tri podobne moči. To je več elektrike kot jo porabi vsa Danska. Ker ostajata veter in sonce nepredvidljiva vira se nam očitno obetajo zelo nihajni časi na energetskih trgih. Bolj šaljivi opazovalci evropske energetske situacije komentirajo, da je trenutno najboljša investicija nakup res debelega puloverja. Tudi dodatna inflacija, ki jo generirajo visoke cene energentov očitno ostaja del vsakdanjika. Strah pred novim sevom je močno znižal pričakovanja o tempu dviga obrestnih mer. Pomenljiv je bil tudi komentar Fed, da spremljajo položaj in da so zelo fleksibilni pri sprejemanju odločitev. Če se bo situacija poslabšala, lahko namesto omejevanja likvidnosti obrnejo smer za 180 stopinj in likvidnost začnejo dodajati. Dolar se je po tej novici nekoliko pocenil iz 1,12 na 1,14 dolarja za evro.

Delniški trgi so na razprodaje črnega petka odreagirali zelo različno. Tehnološke delnice so v ponedeljek povrnile vse izgubljeno. Ostale delnice so se držale slabše. Največ so izgubile evropske in azijske delnice, tudi zaradi že obstoječih omejitev. Razkorak med evropskimi in ameriškimi delnicami se je v zadnjih nekaj mesecih zaradi različne dinamike v gospodarstvih in rasti vrednosti dolarja močno napihnil in znaša skoraj 16 odstotkov kar je zelo visoka razlika tudi v primerjavi z zadnjimi 10 leti, ko so ameriške delnice premagale evropske v devetih izmed desetih let. Za globalne vlagatelje na tej točki ostaja odprto vprašanje ali se ta razlika do konca leta lahko zmanjša ali pa bo leto 2021 še eno, ko bo Evropa razočarala. A vseeno se evropske delnice držijo bolje kot azijske. Predvsem pocenitvam glavnih kitajskih tehnoloških delnic ni videti konca. Slabi rezultati razprodaj, nadaljevanje političnega pritiska ter upočasnitev kitajskega gospodarstva so dejavniki ki slikajo precej žalostno sliko. Točka obrata je tako še naprej nejasna, čeprav se te delnice zdijo poceni. Močna korekcija cene nafte, zaradi pričakovanj o nižji porabi v času omejitev, je povzročila močno korekcijo tudi pri cenah delnic iz panoge. A tu lahko pričakujemo hitrejše okrevanje, saj modeli vrednotenj še naprej vključujejo nižje cene energentov od trenutnih nivojev. Močno so padle tudi cene delnic finančnih družb, saj se je znižala verjetnost dviga obrestnih mer. Poraženci korekcije so hotelske, letalske družbe in vsa podjetja, ki so si obetala boljše čase ob odprtem gospodarstvu. Kapital se je preselil v farmacijo in delnice podjetij, ki podpirajo delo od doma, e-trgovino. Čeprav je bil nihaj hiter in kratek, pa je poslal opozorilo vlagateljem, da na trgu, kot je za volanom, ni preveč modro zaspati. Portfelj je potrebno večkrat prilagoditi in malo porezati dobičke ter ponastaviti posamezne uteži.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnost, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultati, skupaj z visokimi vrednotenji, umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, tveganem razvoju pandemije in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA. Pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Pregled dogajanja:

Bliža se konec leta in počasi se že začenja božično razpoloženje. Pred tem nas sicer še čaka nakupno razpoložen Črni petek, ki pa se je razvlekel že na teden ali dva popustov. To bo dobrodošlo v obdobju, ko se zaradi rasti pandemije zopet zapira evropsko gospodarstvo. Avstrija je tako šla v polno zaprtje za vse, o podobnem razmišlja tudi Nemčija. A ker nova vlada šele nastaja, se zadeve odvijajo nekoliko počasneje. Slaba epidemiološka slika Evrope vzbuja skrbi, da so optimistične napovedi za zadnje četrtletje in začetek leta 2022 preveč optimistične, še posebej, ker je bilo veliko upanja vloženega v normalno decembrsko poslovanje in ker je december za trgovce, gostince in še marsikatero drugo dejavnost najpomembnejši mesec v letu.

Mogoče je prav zato ECB poudarila, da dviga obrestnih mer v 2022 ni pričakovati, obenem pa namignila, da se sproščena denarna politika lahko nadaljuje, odvisno od razmer, ki bodo v gospodarstvih. Novi stari predsednik Fed ostaja Jerome Powell, kar so trgi sprva sprejeli z navdušenjem, kasneje pa se je navdušenje ohladilo. Politika Fed tako ostaja na začrtani poti. Dodajanje likvidnosti nameravajo ustaviti do jeseni 2022, obenem pa trg še vedno pričakuje vsaj en dvig obrestne mere v drugi polovici 2022. A nepredvidljiva inflacija lahko plan obrne na glavo. Razlike med analitiki pri napovedih za 2022 so precejšnje. Od pričakovanj, da se bo inflacija umirila v sredini 2022 do pričakovanj, da je Fed zamudil pravi trenutek za dvig obrestne mere in da izgublja nadzor nad inflacijo. Tudi sprejetje novega investicijskega načrta v ZDA, t.i. »Zgradi nazaj boljše«, ki prinaša investicije v infrastrukturo, a po drugi strani nima zagotovljenega financiranja za vso porabo, poraja vprašanje, kako namerava ameriška administracija financirati vse te projekte. Ob višjih obrestnih merah bo deficit poskočil in financiranje bo še težje. Zato je Fed, podobno kot ECB in ostale centralne banke, ob vseh nakopičenih dolgovih držav v precejšnjem precepu.

V Evropi visoke cene energentov še naprej povzročajo sive lase. Severnega toka očitno do pomladi ne bo, saj certificiranje zaradi birokratskih (in političnih) preprek ni zaključeno. V ponedeljek je tako propadel eden največjih dobaviteljev električne energije v Veliki Britaniji z 1,7 milijona potrošnikov. Težave očitno niso končane in zima bo napeta. Precej dramatično je tudi v Turčiji, kjer kombinacija svojeglave denarne politike in nižanja obrestnih mer v obdobju več kot 20 %-letne inflacije s seboj prinaša močan padec vrednosti turške lire, ki je ta teden izgubila še 10 % v primerjavi z evrom.

Kapitalski trgi se kljub vsem pretresom držijo dobro. Tečaji so blizu rekordov, v zadnjem tednu so zopet zasijale nekatere tehnološke delnice kot sta Amazon in Apple, ki sta dosegla nov rekord. Apple obljublja v 5 letih povsem avtonomen samo-vozeč avto, Amazon pa se zdi zmagovalec boja med trgovci in ponudniki plačilnega prometa. Po napovedi, da bo iz svoje platforme v Veliki Britaniji odstranil Viso, je podobno zagrozil še za celotno ZDA. Močna korekcija, ki je sledila, je močno znižala tečaje vseh največjih ponudnikov plačilnega prometa, tako Vise, Mastercarda kot tudi npr. Paypala. Vlagatelji spoznavajo, da visoke marže in drage storitve niso vzdržne in da bo v prihodnosti potrebno znižati cene storitev, saj konkurenca postaja močnejša, pa tudi klasične banke vračajo udarec. Nasploh so se banke pozitivno odzvale na dejstvo, da politika Fed ostaja nespremenjena. Večje premike smo beležili še v energetski panogi, kjer OPEC+ kaže nestrinjanje s koordinirano sprostitvijo naftnih zalog več držav (ZDA, Kanada, japonska, Koreja, itd) z namenom znižanja cen. Ocena analitikov je, da bi tako posredovanje imelo le zelo kratkoročen vpliv na cene nafte, tako da lahko zadnji padec kar krepko pod nivo 80 dolarjev za sod razložimo predvsem s strahom po zmanjšanju porabe zaradi ponovnega zapiranja javnega življenja v Evropi in s tem povezano manjšo porabo.

Zadnje dni so vlagatelji v delnice iz področja zdravstva zadihali nekoliko lažje, saj se kaže predlagana zdravstvena reforma kot manjši popravek, ki ne bo bistveno spremenil razmerij in s tem ne bo povzročil pritiska na marže podjetij. Podobno vlagatelje razveseljujejo predvsem evropska podjetja iz panoge oskrbe, saj je tekoče poslovanje zelo dobro, še bolj optimistične pa so napovedi za prihodnja leta, tudi zaradi prehoda na bolj zelene vire energije. A tečaji delnic se na to zaenkrat odzivajo zelo medlo, kar ustvarja nakupne priložnosti.

Gledano regionalno je zadnji teden največje razočaranje gotovo Kitajska. Ko se je zdelo, da bodo kitajske tehnološke delnice končno lahko povrnile del izgubljenega, saj je pritisk partije in države popustil, pa so jim zagodli rezultati. Največji podjetji, kot sta Alibaba in Baidu, sta objavili slabše rezultate od napovedi. Še večje razočaranje so zelo previdne in znižane napovedi za prihodnje. Očitno je spor z državo pustil posledice in tudi spremenil dinamiko na trgu. To je prineslo 10 in več odstotne upade nekaterih delnic, ki so iz privlačno vrednotenih postale sedaj manj zanimive in z bolj megleno prihodnostjo.

Obvezniški trgi še naprej ponujajo močno negativne realne donose, na krajših ameriških obveznicah je ta negativen realni donos blizu 6 % in je večji kot v obdobju visoke inflacije konec 70-ih. Ponovno imenovanje Powella je prineslo večji premik tudi obvezniškim trgom, predvsem pa dolarju. Ameriška 10-letna obveznica je tako znova v območju 1,66 odstotnega letnega donosa in kaže znake, da bi se lahko premaknila višje proti 1,75 %. Še močnejši je bil skok dolarja v primerjavi z evrom, kjer se je tečaj spustil na 1,12 dolarja za evro. To je sicer dobro za evropske izvoznike, a obenem vzbuja napetosti v odnosih med državami, tako da se pojavlja vprašanje, kdaj bo tudi ECB prisiljena odreagirati.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.