Na Delovih podjetniških zvezdah o tranziciji, ki nas bo pripeljala do podnebne nevtralnosti

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.

 

Mesečno poročilo za oktober 2021

 

Mesečno poročilo za oktober 2021

 

Naložbeni komentar – oktober 2021

Globalni delniški trgi so v oktobru beležili visoko rast v višini 5,3 odstotka. Septembrska korekcija se je končala in vlagatelji so oktobra ponovno krenili v nakupe. Tečaji so se na globalnem nivoju tako ponovno približali rekordnim vrednostim. Predvsem se je umiril strah pred višanjem obrestnih mer, zdi se da bodo nizke obrestne mere še nekaj časa ostale ter da bo umik centralnih banke gradualen. Zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic je tako v mesecu oktobru ostala na podobnem nivoju, okoli 1,6 odstotka za desetletno obveznico. Nekoliko se je umirila tudi nepremičninska zgodba na kitajskem trgu, ki pa se bo vseeno še nekaj časa vlekla. Vlagatelji bodo še naprej morali spremljati kako se bo negativna spirala razpletala. Na globalni kontekst pa nepremičninska kriza na kitajskem ne bo vplivala.

K rasti globalnega indeksa je največ pripomogel ameriški delniški trg, kjer so se delnice okrepile za okoli 7,2 odstotka. Poleg umika skrbi, glede politike centralne banke, so bili vlagatelji deležni tudi objav rezultatov za tretje četrtletje. Ameriška podjetja v povprečju še naprej beležijo dobre rezultate, informacijska tehnologija je bila ponovno v ospredju. Tukaj lahko omenimo Alphabet ter Microsoft. Odlični rezultati ter tudi obeti so delnice pripeljali na nove rekorde. Tudi rezultati Appla, ki ni več največje podjetje na svetu (prehitel ga je Microsoft), so bili dobri, vendar pa tudi njih pestijo težave pri dobaviteljih ter otežene dobavne poti. Vseeno se zdi, da ko se zadeve na tem področju umirijo, da lahko delnica ponovno poseže po rekordnih ravneh.

Pridobila je tudi Zahodna Evropa, kjer so Nemške volitve ter nova koalicija ena izmed glavnih tem tudi v zadnjem mesecu. Najbolj verjetna se zdi koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). ECB je še enkrat potrdila, da dviga obrestnih mer pred 2023 ne bo, ne glede na trenutno relativno visoko inflacijo. Predvsem surovinski šok je v Evropi še naprej močno prisoten. Kjub temu, da so se cene plina ter nafte na svetovni borzi nekoliko umirile, pa so cenovne ravni v nekaterih državah za kratkoročne dobave tudi 5 do 10 krat višje kot leto dni nazaj. V povprečju pa bo letošnja kurilna sezona v Evropi na precej višjih nivojih kot lansko zimo. Kdor teh stroškov ne bo mogel prevaliti naprej pa bo tako imel nižjo maržo.

Regionalni trgi so oktobra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko pričakujemo tudi v prihajajočih tednih povečano zanimanje za delnice iz regije.

pregled po trgih za oktober 2021

Na surovinskih trgih smo bili v oktobru umiritvi situacije, Putin je napovedal povečano dobavo plina v Evropo kar je nekoliko pomirilo predvsem cene plina. Vseeno je prihodnost še naprej negotova.

Obvezniški trgi v Evropi so v oktobru ponovno zabeležili padec vrednosti in sicer v višini 0,6 odstotka. Politika centralnih bank ostaja praktično nespremenjena, nekoliko naj bi mesečne nakupe znižala Ameriška centralna banka, špekulacije gredo v smeri 30 milijard dolarjev na mesec.

Razumevanje tega grafa lahko reši vaše prihranke

Še vedno se namreč držimo stare navade – varčevanja v depozitih. Tega smo bili navajeni desetletja, seveda pa so se zaradi številnih svetovnih premikov razmere v tem času zelo spremenile.

Ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje?

Tako se danes soočamo z vse nižjimi obrestnimi merami v depozitih, a na drugi strani pa se prihranki gospodinjstev v depozitih večajo. Spodnji graf prikazuje razkol med tema dvema pojavoma. Tu pa se moramo seveda vprašati, kaj to pomeni za naše prihranke in ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje.

Graf-Porast depozitev in nižanje obrestnih mer

 

Z vlaganjem v vzajemne sklade lahko presežete inflacijo

Ob naraščajočih prihrankih v depozitih in padajočih obrestnih merah moramo upoštevati tudi neizogiben obstoj inflacije, ki na dolgi rok znižuje vrednost naših sredstev. Ker nismo samo potrošniki, pač pa tudi varčevalci in vlagatelji, moramo svoje prihranke tudi ustrezno zavarovati, da ne izgubijo svoje vrednosti. To storimo tako, da se odločimo za vlaganje v vzajemne sklade in s tem presežemo inflacijo. Tako bomo ohranjali vrednost prihrankov ali pa jih celo plemenitili.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, ali je varčevanje zgolj v depozitih res najbolj racionalna odločitev

Investiranje ali le preprosta matematika?

Tisti, ki se, se boste mogoče spomnili tudi obrestno obrestnega računa. Anekdota pravi, da je Albert Einstein, ko so ga nekoč vprašali, kaj je največji izum človeštva, odgovoril: »Obrestno obrestni račun.« Ne glede na to, ali je anekdota resnična ali ne, ni dvoma, da je v resnici ta preprost izračun dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na naše osebne finance.

Citat Albert Einstein Obrestno obrestni račun

Osmo čudo sveta – obrestno obrestni račun

Namreč ravno obrestno obrestni račun nam lepo prikaže, kako delujejo investicije in zakaj je smiselno naše premoženje vlagati v vzajemne sklade. Ta račun je matematični dokaz, da naša sredstva na dolgi rok eksponentno rastejo oziroma pridobivajo na vrednosti. Učinek obrestno obrestnega računa poenostavljeno razloži izjava Benjamina Franklina: “Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, zasluži denar.«. Ravno zato je toliko pomembno, da svoje prihranke znamo pravilno investirati in pri dolgoročnem varčevanju izkoristimo učinek obrestno obrestnega računa.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte moč obrestno obrestnega računa.

Mesečno poročilo za september 2021

 

Mesečno poročilo za september 2021

 

Naložbeni komentar – september 2021

Globalni delniški trgi so v septembru beležili negativno rast. Vzroki so bile težave kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande, objave visoke inflacije, povišane zahtevane donosnosti državnih obveznic, napovedi zmanjševanja odkupa državnih obveznic v ZDA (t.i. »tapering«) in s tem napovedani dvig obrestnih mer v začetku leta 2022.

Globalni indeks je septembra zabeležil 2,3 % padec. Z več kot 3,0 % padcem so bili v ospredju kapitalski trgi Evrope, medtem ko so ZDA beležile nekoliko manjši padec, 2,8 %. Glavna novica iz evrskega območja so bili izidi nemških parlamentarnih volitev. Tesna zmaga v prid SPD pred CDU/CSU pomeni, da bo lahko trajalo nekaj časa, da bo oblikovana nova vlada. Ta bo lahko oblikovana kot velika koalicija (SPD in CDU/CSU) ali koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). S temi volitvami se je končala kar 16-letna era Angele Merkel. Sektorsko je bil najuspešnejši sektor energije s skoraj 11 % rastjo, med najslabšimi pa sektor materialov s 6 % padcem.

Na trgih v razvoju je padec znašal 2,1 %. Kitajsko nepremičninsko podjetje Evergrande se sooča z velikimi likvidnostnimi težavami in poplačilom zapadlih kuponov / obresti izdanih obveznic. Dolg podjetja naj bi znašal okoli 300 milijard dolarjev. Kitajska centralna banka je sprostila dodatna likvidna sredstev za omilitev krča v nepremičninskem sektorju. Obenem kitajske oblasti nadaljujejo z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij.

Regionalni trgi so septembra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Na surovinskih trgih smo beležili rast cen nafte in plina, kar še povečuje inflacijske pritiske. Okrevanje gospodarstev po pandemiji le še krepi povpraševanje po različnih surovinah, kar pa že povzroča ozka grla v različnih proizvodnih panogah. Podjetja zmanjšujejo proizvodnje ali jih celo zaustavljajo. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov v avtomobilski industriji, sta Opel in VW najavila, da bosta za nekaj časa ustavila proizvodnjo.

 

Tudi obvezniški trgi so septembra beležili padec vrednosti. Podatki o vse višji inflaciji v ZDA in Evropi, v Nemčiji, so beležili 4,1 % inflacijo, kar je najvišje v zadnjih 30-letih in povzročili dvig zahtevanih donosnosti obveznic. Ameriška centralna banka je napovedala predvideno zmanjševanje odkupa državnih obveznic (kar bi se lahko zgodilo že novembra), ki trenutno znaša 120 milijard dolarjev na mesec. Program odkupa naj bi se po napovedih končal v sredini prihodnjega leta. Tudi Evropska centralna banka je napovedala zmanjševanje odkupov obveznic, a ne tudi končanja programa odkupov kot v ZDA. Ameriška 10-letna državna obveznica je tako pri 1,49 % zahtevani donosnosti, podobna nemška pa na nivoju -0,20 %.

 

 

Kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu?

 

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. To pomeni, da sklad operira s premoženjem (prihranki) široke množice vlagateljev, katerega družbe za upravljanje v imenu vlagatelja in z namenom povečevanja vrednosti premoženja upravljajo na kapitalskih trgih. Vlagatelji vložijo svoje prihranke v vzajemne sklade z namenom, da bi jih oplemenitili.

Vzajemni skladi vlagatelju omogočijo lažji in stroškovno bolj učinkovit dostop do kapitalskih trgov ter predstavljajo pomemben komplement bančnemu varčevanju in drugim oblikam varčevanja. Tako vam plemenitenje premoženja prek skladov omogoči, da tudi že z majhnimi (mesečnimi) zneski vstopate na finančne trge. Ker so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjih, je tveganje vaše celotne naložbe manjše. Premoženje sklada namesto vlagateljev upravljajo strokovnjaki (družba za upravljanje), kar prinaša prihranek pri času in potrebi po znanju. Hkrati pa so ti strokovnjaki strogo regulirani, nadzorovani in usposobljeni.

Plemenititi premoženje v investicijskih skladih je tako zelo transparentno in likvidno, saj lahko svoj znesek izplačate kadarkoli, delno ali v celoti. V vsakem trenutku veste, kaj se z vašimi sredstvi dogaja, hkrati pa jih lahko aktivno prilagajate svojim željam ali življenjski situaciji in prenašate med različnimi skladi znotraj krovnega sklada brez stroška prehoda. To pomeni, da krovni sklad vlagateljem omogoča odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček do izplačila sredstev na svoj transakcijski račun.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu.

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

To je glavna napaka, ki jo lahko storite pri varčevanju

Vrednost prihrankov je na dolgi rok namreč odvisna od tega, kje in kako varčujemo, prav tu pa v primerjavi z ostalimi državami sveta Slovenci precej zaostajamo. Slovenci smo tradicionalni varčevalci, kar pomeni, da večino svojih sredstev zadržujemo na bankah in ne v vzajemnih skladih.

Nalaganje prihrankov v banke je pomanjkljiva varčevalna strategija, predvsem zaradi inflacije, ki čez leta počasi razkraja vrednost naših sredstev. Zato je investiranje v sklade veliko bolj modra odločitev, saj prihranke ne samo ohranja, pač pa tudi bogati.

Prihranki, ki jih naložimo v vzajemne sklade, bodo na dolgi rok rasli, hitrost rasti in končna vsota pa sta odvisni od stopnje tveganja, ki ste jo kot vlagatelj pripravljeni sprejeti. Ko se odločate za varčevanje, je pomembno, da se posvetujete z našim finančnim svetovalcem, ki vam bo znal svetovati in varčevalni načrt prilagodil vašim zmožnostim in željam.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in spoznajte, kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino.

Naslovna fotografija za video izsek Kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

Kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj?

Kitajska se je s svojimi mestom Wuhanom, kjer je decembra 2019 izbruhnil novi koronavirus, znašla na globalni tapeti. Kitajska oblast je s svojimi rigoroznimi ukrepi, centralnim vodenjem in politiko ničelne tolerance prispevala, da je bilo okrevanje na Kitajskem izredno hitro in so bili posledično kitajski kapitalski trgi v letu 2020 s svojo 50-odstotno rastjo eni najdonosnejših. Hkrati pa so rigorozni ukrepi protimonopolne politike iste vlade v letu 2021 povzročili, da je kitajski kapitalski trg zabeležil več kot 20-odstotni padec.

Ti trgi, ki jih v Generali Investments združujemo v skladu Generali Indija – Kitajska, sodijo med trge v razvoju, za katere se moramo zavedati, da zaradi večje volatilnosti in visokega političnega tveganja predstavljajo večje tveganje, a hkrati smo za sprejeto tveganje lahko na drugi strani nagrajeni z višjo stopnjo rasti. Sašo Šmigič, direktor naložbenega sektorja in dolgoletni upravitelj sklada Generali Indija – Kitajska pravi: »Kitajski kapitalski trg lahko, če ga primerjamo z ameriškim, ki beleži več kot 100-letno zgodovino, označimo zaradi njegove mlajše zgodovine in volatilnosti za »najstniški trg«. Kot pove že sam pojem hitro razvijajoči se trg, je ta trg bolj volatilen, bolj živahen, več se dogaja, več premikov vidimo, tako navzdol, kot navzgor.« A kot nas zgodovina uči, vsaki korekciji sledi odboj, ali kratkotrajen, ali dolgotrajen, odvisno od tega kakšna situacija je bila v ozadju.

 

Na koncu, ne pozabimo, svoj portfelj naložb morate vedno razpršiti na tak način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila. Zaradi dejstva, da so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev, je tveganje vaše celotne naložbe manjše in so zaradi tega vzajemni skladi primeren produkt za varčevanje oz. plemenitenje prihrankov za široko množico ljudi.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj.

 

 

Celotni posnetek finančnega webinarja o Kitajski z naslovom Amazon vs. Alibaba – priložnosti in tveganja se nahaja na tej podstrani.

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Diverto d.o.o., Zagreb

 

 

Diverto je podjetje s sedežem v Zagrebu, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 in velja za enega od začetnikov razvoja kibernetske varnosti, ki uspešno razvija in nadgrajuje svojo strategijo in tehnično strokovno znanje.

Podjetje ponuja celovite storitve informacijske varnosti. Od pionirskih začetkov na tem področju je zraslo v enega vodilnih ponudnikov teh storitev v regiji. Podjetje strankam, kot so finančne in vladne inštitucije, ponudniki telekomunikacijskih in energetskih storitev, nudi zaščito pred varnostnimi grožnjami, ki lahko povzročijo kršitve varstva podatkov, finančno izgubo in zmanjšano verodostojnost. Ponuja raznovrstne storitve informacijske varnosti, od svetovalnih do storitev upravljanja. Nabor storitev vključuje upravljanje, obvladovanje tveganja in skladnosti, ocene in testiranja, izobraževanje in usposabljanje, odziv na incidente, storitve krepitve zaščite in varnostni operativni center (SOC). Podjetje spada v sam vrh po številu pridobljenih certifikatov, ki se uporabljajo v tem sektorju.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v podjetje, bo Diverto okrepilo nadaljnji razvoj svojih storitev in ponudbo le-teh na trgih v ožji regiji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Diverto, d. o. o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Naložbeni komentar – avgust 2021

Globalni delniški trgi so tudi avgusta nadaljevali z rastjo, čeprav se pandemija nadaljuje in grozi z jesenskimi omejitvami javnega življenja. Srečanje centralnih bankirjev v Jackson Holu v ZDA ni prineslo pretresov, spreminja pa geopolitično podobo sveta neurejen umik ZDA iz Afganistana.

Globalni indeks je avgusta zabeležil 2,8 % rast. Izstopale so ZDA z 3,1 % rastjo, medtem ko je Evropa nekoliko zaostala s 1,7 % rastjo. Rezultati poslovanja podjetij za 2. četrtletje so bili odlični, a previdne napovedi za nepredvidljivo jesen so v prvem delu avgusta ohladile vlagatelje. Komunikacija po sestanku centralnih bank, kjer je FED sporočil da dviga obrestnih mer še ne bo prav kmalu, je okrepila zanimanje za tehnološka podjetja in delnice na splošno. Evropa je kljub odličnim rezultatom zadnje tedne nekoliko zadržana, saj nemške volitve prinašajo negotovost o bodoči sestavi koalicije in s tem o glavnih usmeritvah za ekonomijo. Neznanko predstavljajo »Zeleni«, ki lahko temeljito spremenijo dinamiko v gospodarstvu. V panožnem pogledu so avgusta zopet izstopale tehnološke delnice, glavne uteži tako v panogi IT kot tudi v komunikaciji ter panogi oskrbe in financ. Finance še naprej privlačijo vlagatelje, ker so vrednotenja nizka, poslovanje v 2. četrtletju je bilo odlično, izplačila dividend se sproščajo. Oskrba pa pridobiva zaradi rasti cen elektrike in plina na borzah, pa tudi zaradi rasti cen kuponov CO2 na evropskih borzah. Zaostala sta sektorja materialov in energije, ki sta edina zabeležila rahel padec v avgustu. Delno lahko razloge iščemo v konsolidaciji po močni rasti in izplačilih dividend v preteklem obdobju, so pa tudi kitajske oblasti aktivno nastopile v boju z močno in včasih špekulativno rastjo cen surovin.

Na trgih v razvoju je rast znašala 2,5 %, a ta številka zamegli velike razlike med posameznimi trgi. Kitajske oblasti so nadaljevale z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij. Na drugi strani vse to »vmešavanje« plaši vlagatelje, ki so postali zadržani in čakajo, da se pravila ustalijo in poslovni modeli skristalizirajo. Ta negotovost je prinesla skoraj 3,7 % upad kitajskih delnic, medtem, ko so indijske, ruske in brazilske delnice zrastle od 5,6 % do 8,1 %. Vlagatelji so selili sredstva iz kitajskih delnic v ostale trge v razvoju, kar je prineslo močno rast ostalih trgov v primerjavi s kitajskim. Ker se bo očitno spreminjanje pravil na Kitajskem nadaljevalo, lahko pričakujemo, da se bo pritisk na kitajske delnice nadaljeval. Tudi slabo koordiniran umik ZDA iz Afganistana ter krepitev Kitajske tako v regiji kot tudi globalno kaže, da se bodo napetosti med obema svetovnima silama nadaljevale in ZDA z večjo ekonomsko močjo bodo še naprej poizkušale omejevati kitajska tehnološka podjetja, ki se sedaj borijo na dveh frontah. Položaj vlagatelji vidijo kot tvegan, kar jih drži pasivne.

Regionalni trgi so avgusta nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Surovinski trgi so se avgusta še nekoliko znižali, a povpraševanje po surovinah in materialih, tudi zaradi inflacije, ki je višja od pričakovanj, ostaja močno, tako da močna korekcija ni pričakovana. Nasprotno, ukrepi držav za okrevanje po pandemiji in razni stimulativni ukrepi ter prehod na zeleno bodo povpraševanje po materialih v prihodnjih mesecih in letih okrepili.

 

 

Obvezniški trgi so avgusta relativno stagnirali oziroma malenkost izgubili, saj so se pričakovanja glede dviga obrestnih mer in zmanjšanja likvidnosti spreminjala iz dneva v dan, a hitrega dviga obrestnih mer po zadnji komunikaciji FED-a ni pričakovati. Ameriška 10- letna državna obveznica ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,27 % donosa, podobna nemška pa na nivoju -0,44 %. Popravljeni za inflacijo so vsi ti donosi močno negativni in spodbujajo vlagatelje, da selijo sredstva v nepremičnine in delnice. Tudi dolar v primerjavi z evrom ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,18 dolarja za evro.