Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Poletni dnevi še naprej dopuščajo sproščenost, a jesen in z njo bolj tvegani dnevi se bližajo. Pandemija nikakor noče popustiti. Nasprotno, število okuženih še naprej narašča, tako pri nas v Evropi kot drugod po svetu. Epicenter trenutno ostaja v Aziji in Oceaniji, kjer so omejitve javnega življenja zelo ostre in na nas vplivajo kot težave v logističnih verigah. Le en okužen pristaniški delavec je povzročil zaprtje enega največjih kontejnerskih pristanišč na kitajskem, kar lahko še poslabša že tako izredno situacijo v logistiki. Zaupanje managerjev in potrošnikov se zaradi tega krha in zmanjšuje. Gospodarski kazalci se tako že slabšajo v ZDA, potrošniki trošijo manj in v zadnjem mesecu so se pričakovanja o rasti BDP znižala za pol odstotne točke na še vedno visokih 6 %, a vseeno to kaže, da je točka maksimalnega optimizma za nami.

V Evropi, ki je po razvoju pandemije nekoliko za ZDA, kazalci ravno zdaj dosegajo svoj vrh in se bodo poslabšali v jesenskih mesecih. A kljub pričakovanem poslabšanju v Evropi, so kazalci tako v Evropi kot ZDA še vedno na visokih območjih in močno v fazi rasti. Skrbi pa močno slabšanje teh kazalcev v Aziji, ki zaradi hitrega širjenja pandemije drsi v novo recesijo.

Celoten razvoj dogodkov zmanjšuje verjetnost hitrega dviga obrestnih mer. Komunikacijo, glede obrestnih mer in politike centralnih bank na splošno, pričakujemo konec meseca iz srečanja centralnih bankirjev v ZDA. Da se velikih premikov v obstoječi politiki trenutno ne pričakuje, kažeta tako dolar kot tudi donosi ameriških in ostalih obveznic, ki ostajajo zelo nizki in njihovi trendi ne kažejo na obrat. Inflacija ostaja visoka, a se je trend naraščanja umiril. Vseeno pa je občutek, da bo »prehodna višja inflacija« trajala precej dalj časa kot večina udeležencev trga pričakuje, saj ne govorimo o dveh ali treh mesecih, ampak lahko od dvanajst in več mesecev.

Zapleta se zadnje tedne tudi na geopolitičnem področju, saj razpad afganistanske vojske po umiku ZDA ter posledično prevzemu oblasti s strani skrajnih islamistov kaže na spremembe geopolitičnega zemljevida. Položaj na bližnjem vzhodu ne bo več enak kot je bil nekoč. Več moči pridobiva Kitajska, ZDA so izgubile velik del kredibilnosti in kitajska komunistična partija je položaj včeraj že izkoristila za nekaj tvitov Tajvanu in namig, da se naslanjati na ameriško pomoč ni smiselno. Kratkoročno novo risanje razmerij moči ne bo vplivalo na trge, na daljše obdobje pa se lahko gospodarska vojna zaostri in odprejo nova žarišča, ki bo močneje vplivala tako na trge kot gospodarstva.

Kapitalski trgi ostajajo zaradi poplave likvidnosti še naprej v rekordnih območjih. Obveznice ostajajo blizu rekordno nizkim donosnostim, popravljenim za inflacijo so donosi krepko negativni. Posledično delnice rastejo še naprej. Govorimo o ameriškem in evropskem delniškem trgu, saj trgi v razvoju že močno zaostajajo in se nikakor ne morejo izviti iz negativnega primeža. Kitajsko nadaljnjo vmešavanje v tehnološka podjetja, tokrat v razvijalce igric, kaže, da regulatorni in vsesplošni pritisk ni popustil in da vlagatelje čakajo nova presenečenja.

Tudi v ZDA po zadnjih rezultatih, ko je bil odziv vlagateljev negativen, tehnološka podjetja nekoliko zaostajajo za rastjo trga. Pozornost vlagateljev je še naprej usmerjena v industrijo, finance ter podjetja iz področja široke potrošnje. Se je pa število podjetij, ki potiskajo indekse višje, močno skrčilo, kar je tehnično gledano slabo za nadaljnjo rast trga, saj je ta odvisna od vse manjšega števila rastočih delnic. To kaže na določeno izčrpanost trga in vlagateljev, čeprav na tej točki govoriti o morebitni korekciji je zelo nehvaležna naloga. A previdnost je tokrat na mestu. Vrednotenja ostajajo zelo visoka in kot kaže nas tudi v prihodnje čaka zelo negotovo poslovno okolje, zaradi česar so vlagatelji bolj previdni.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, a višja inflacija bo očitno trajala dalje od pričakovanj. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodajata svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih so znižala pričakovanja. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank ostajajo te delnice volatilne in vlagatelji previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Želite zaradi nizkih obrestnih mer varčevati še drugje?

 

 

Povprečni slovenski vlagatelj ima večino privarčevanih sredstev prav v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na banki. A ker so obresti tam tako rekoč nične, pozornost vse bolj privabljajo tudi vzajemni skladi.

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so lahko vzajemni skladi zaradi svojih prednosti na dolgi rok pameten izbor. In kdaj začeti? Vedno poudarjam, da dlje, kot vlagatelj varčuje, več ima lahko privarčevanega na koncu.

Zakaj ne začnete z varčevanjem že danes?
Pri tej alternativi varčevanja se morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnosti, kot je to v primeru varčevanja na banki, kjer vam le-ta garantira določeno fiksno donosnost v obliki obrestne mere, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. In kakšno obliko vzajemnega sklada torej izbrati? Če pogledamo, da finančni strokovnjaki, z Benjaminom Grahamom na čelu, učijo, da je treba investirati na način čim večje razpršenosti tudi znotraj naložbenih razredov, torej med delnice, obveznice in denar, je lahko zelo primerna izbira globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo.

Zakaj razpršiti?
Samo z vlaganjem denarja v večje število delnic, obveznic in instrumentov denarnega trga in ob tem v različne panoge ali v enem pristopu v globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko vlagatelji zanesljivo zaščitijo pred tveganji, da bi se ob izbiri teh vrednostnih papirjev povsem zmotili. Tudi globalen vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko zaradi svoje široke naložbene strukture zelo prilagaja kapitalskemu trgu. Kaj to pomeni? Med rastjo delniških trgov v večjem odstotku investira v delniške naložbe, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporeja v varnejše oblike naložb, kot so to državne in podjetniške obveznice, zamenljive obveznice, instrumente denarnega trga, depozite in denar. Zaradi svoje globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos. Takšna razpršitev minimizira vlagateljevo nagnjenost k napakam in maksimira njegove možnosti, da ima pri izbiri »prav«.

Zakaj varčevanje v vzajemnih skladih?
Ta način je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preprost, saj vlagatelju ni treba odpirati trgovalnega računa, kot je to obveza pri borznoposredniški hiši. V tem primeru vlagatelj ob pomoči finančnega svetovalca zgolj izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj lahko traja le nekaj minut. Za vse ostalo, torej za plemenitenje teh vplačanih sredstev pa poskrbi vzajemni sklad oziroma upravitelj izbranega sklada.

Vzajemni skladi so namenjeni vsem in še posebej tistim vlagateljem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče dejavnosti prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi uvedba krovnega sklada, ki je od leta 2009 naprej vlagateljem prinesel kar nekaj prednosti. Med drugim odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Torej prehodi, kot oblika optimiziranja vlagateljevih sredstev znotraj krovnega sklada, niso ne davčno in pri večini družb za upravljanje tudi ne stroškovno obremenjeni, kar je za vlagatelje v sklade lahko velika prednost v primerjavi z neposrednim kupovanjem delnic na borzi. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Pri delnicah na primer, ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji oziroma t. i. »zamenjavi« za druge delnice.

Prednost pri vlaganju v sklade je tudi ta, da vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo strokovnjaki, ki so za to usposobljeni. To pomeni, da premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Le-ti poskrbijo, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja. Ob temu pa premoženje vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Pandemija se z razmahom poletnega potovanja, turizma in druženja zopet krepi. Različica delta se širi in grozi z novim zapiranjem gospodarstev v jeseni, kar krha zaupanje tako vlagateljev kot gospodarstvenikov. Ekonomski kazalci se zaenkrat še ne poslabšujejo bistveno, čeprav se je rast umirila, se pa poslabšuje vidljivost in predvsem pričakovanja gospodarstvenikov.

Inflacija ostaja visoka, a tudi ta kaže določene znake umirjanja. Ostaja pa nepredvidljiva in možnost za njen pospešek se lahko pojavi jeseni, če se bodo nadaljevali izzivi v logističnih verigah, pomanjkanje določenih sestavnih delov, kot so npr. polprevodniki, ali pa rast cen vseh vrst surovin. Če so se pri slednjih cene kovin umirile, pa vidimo, da pri predvsem prehranskih vhodnih surovinah podjetja opažajo nadaljnjo rast cen, kar sicer pritiska na marže, a vseeno podjetja dvigujejo tudi cene končnih izdelkov.

Jesensko dogajanje je močno odvisno tudi od aktivnosti centralnih bank, ki naj bi na novo začrtale novo (ali pa ohranile staro) politiko konec meseca na sestanku v Jackson Hole v ZDA. Novih informacij o spremembah politike obrestnih mer ni, vseeno pa vlagatelji čakajo, kako bodo centralne banke komunicirale umik super sproščenih likvidnostnih ukrepov. Obvezniški trg postaja nekoliko nervozen in s tem bolj nihajen, saj obrestne mere ostajajo rekordno nizke. Do nemških volitev je še sedem tednov in situacija se je s slabim PR nastopom po volitvah zakomplicirala. Krščanski demokrati Angele Merkel in njenega naslednika, kandidata za novega kanclerja, Lascheta izgubljajo, pridobivajo pa socialdemokrati, zeleni in liberalci. Kombinacija slednjih verjetno ni slaba za trg in gospodarstvo, medtem ko bi le socialdemokrati in zeleni lahko prinesli pretres med evropska podjetja zaradi drugačnega pristopa zelenih k razvoju gospodarstva.

Kitajske oblasti so zadnji teden omilile retoriko in delujejo bolj spravljivo, kar so trgi nagradili s pozitivnim odzivom, a zaupanje vlagateljev ostaja skrhano in vlagatelji ocenjujemo, da presenečenj še ni konec. Gospodarska vojna med ZDA ter Evropo na eni strani in Kitajsko na drugi se bo nadaljevala, kar prinaša povečano nihajnost ter predvsem zmanjšanje zaupanja v kitajski delniški trg in podjetja sama.

Na valutnih trgih zadnji teden večjih sprememb ni bilo, smo pa videli malo večjo pocenitev surove nafte, saj je strah pred širitvijo pandemije in posledično manjšo porabo zaradi zapiranja zopet opravil svoje.

Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike in dobrih rezultatov za 2. četrtletje 2021. Napovedi so sicer nekoliko previdne, a vlagatelji v pomanjkanju alternativ, ko so obveznice zelo drage in nosijo le majhen donos, nepremičnine pa so na rekordnih vrednostih in v obliki najemnin tudi ponujajo zelo malo, ostajajo v delniških naložbah.

Pretekli teden smo zaradi okrepljenih pričakovanj o spremembi denarne politike oziroma zaradi pričakovanj hitrejšega dviga obrestnih mer zopet videli rotacijo v finančne, predvsem bančne delnice. Nekaj večjih presenečenj pri rezultatih poslovanja je prineslo manjše spremembe na trg in ohranilo pozitivno dinamiko. Močno je tako presenetil danski farmacevt Novo Nordisk, ki je novo zdravilo za hujšanje v ZDA razprodal. Družba je že sedma največja v evropskem indeksu. Čisto po tiho se je na drugo mesto v istem indeksu prebilo nizozemsko tehnološko podjetje ASML, največji svetovni izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov, in zdaj »grozi«, da bo prehitel Nestle, ki kraljuje na lestvici že vrsto let.

Tudi v ZDA je zadnji teden prinesel pozitiven donos predvsem velikim tehnološkim podjetjem, ki za vlagatelje ostajajo še naprej zelo privlačna. Kitajska tehnološka podjetja so po omiljeni retoriki regulatorjev in centralne oblasti lažje zadihala in povrnila del izgubljenega, a gre le za manjši obliž na rane, saj je zaupanje močno skrhano in vlagatelji so še naprej previdni, saj vlada prepričanje, da nas čakajo nova »presenečenja« v režiji partije in centralne oblasti.

Velja omeniti tudi dogajanje v regiji, še posebej v Sloveniji, kjer počasen, a konstanten dotok denarja na borzo zaradi negativnih obrestnih mer v bankah skrbi, da cene delnic rastejo. Tečaji najprometnejših delnic so praktično že dosegli nivoje pred izplačilom dividend, kar pomeni, da so vlagatelji v le mesecu ali dveh dosegli odličen pet in več odstoten donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in te delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav moramo biti previdni pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 25. 6. 2021 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

Vlagatelji – pravne osebe javnega prava (občine), ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Vlagatelj na dan 25. 6. 2021 nima sredstev v Generali Krovnem skladu

• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2020

• Družba za upravljanje ocenjuje, da nima vseh potrebnih podatkov.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

Mesečno poročilo za junij 2021

 

Mesečno poročilo za junij 2021

 

Naložbeni komentar – junij 2021

Globalni delniški trgi so junija doživeli visoke rasti, saj je globalni delniški indeks pridobil skoraj 5 %. Delniški trgi so spet dosegali nove zgodovinske vrhove.

Če se je v osrednji Evropi situacija okoli virusa Covid-19 izboljševala, se je na globalnem nivoju pojavil strah pred različico Delta in Delta+, ki se hitro širi iz Indije po Aziji in tudi po Angliji ter na Portugalskem (tudi med že cepljenimi in prebolevniki). Omenjeno vnaša določeno previdnost pred normaliziranjem javnega življenja.

Iz tega naslova sta Ameriška in Evropska centralna banka ohladili pričakovanja po zniževanju super stimulativne denarne politike. Veliko investitorjev je namreč z nejevoljo spremljalo cenovno dogajanju. Objavljena inflacija za mesec maj,  je junija presegla 5 %, trend rasti pa se lahko zavleče krepko v poletje. A za na novo usmeritev denarne politike bo treba verjetno čakati vse do srečanja centralnih bankirjev v idilični gorski vasi Jackson Hole konec meseca avgusta.

Odgovore, kaj se dogaja v podjetjih in posledično v gospodarstvu, bomo dobili po objavah rezultatov podjetij za polletje. Zdi pa se, da odpiranje gospodarstva pozitivno vpliva na energente, saj se je sodček nafte podražil za 8,3 %, na 73 dolarjev konec meseca junija.

Na drugi strani pa so se vrednosti rasti materialov v mesecu juniju nekoliko umirile in je interes vlagateljev usmerjen v izvrševanje planiranih infrastrukturnih projektov v Ameriki in Evropi.

Še največje kislo jabolko je kitajski trg (-2,2 %), kjer je kitajska vlada ob pripravi na praznovanje 100-letnice obstoja kitajske komunistične partije, nadaljevala s strategijo zmanjševanja relativne pomembnosti velikih vodilnih podjetij. Z različnimi administrativnimi omejitvami si želijo več konkurenčnih podjetij kot velike monopoliste. Taki ukrepi pa plašijo investitorje.

Regijski trgi so beležili minimalne rasti, saj so investitorji v pričakovanju izplačila dividend ter odločitvah finančnih inštitucij, da dovolijo upravam finančnih družb ponovno absolutno svobodo pri določanju dividendne politike.

Omenimo lahko še zelo zanimiv podatek s kapitalskih trgov, saj so prilivi v delniške sklade na rekordnih nivojih glede na pretekle mesece in leta.

Obvezniški trgi pa so junija po zadnji korekciji po dolgem času doživeli stabilizacijo svojih tečajev in so pod vtisom ohranjanja super stimulativne politike centralnih bank ter izjemno visoke likvidnosti vlagateljev, pridobivali in končali z lepo rastjo 0,4 %.

Je bil pa pod vtisom centralnih bank močno izpostavljen ameriški dolar. Tako je samo nasproti evru pridobil dobre 3 %, kar daje neko dodatno podporo evropskemu gospodarstvu in dodaja novo obliko kompleksnosti v odločanje o prihodnji denarni politiki.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Vse od začetka pandemije so poslovni rezultati ameriških podjetij konstantno presegali napovedi analitikov, kar nam pove, da so analitični modeli krepko podcenili moč in robustnost gospodarskega okrevanja, kar se je odrazilo v prekomerno pesimističnih napovedih glede rasti dobičkov podjetij. V luči prihajajočih objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje 2021 lahko pričakujemo nadaljevanje trenda pozitivnih presenečenj na področju objav glede rasti dobičkov ameriških podjetij. Večina analitikov ocenjuje, da ključ rasti dobičkov leži v robustnosti neto profitnih marž. Rast prihodkov naj bi se nadaljevala do konca leta, podjetja pa se bodo soočala s pritiskom na stroškovni strani zaradi motenj v dobavni verigi in rasti stroškov dela, kar pomeni, da bodo podjetja za ohranjanje dobičkonosnosti prisiljena v dvigovanje cen storitev in proizvodov, kar bo še dodatno okrepilo inflacijski pritisk. Slednje lahko prisili Ameriško centralno banko (FED) v predčasni obrat v denarni politiki (dvig obrestnih mer), kar bi lahko upočasnilo gospodarsko aktivnost v državi in širše. V kolikor pa podjetja ugotovijo, da je povpraševanje po njihovih izdelkih relativno elastično, kar pomeni, da bi rast cen negativno vplivala na količino prodanih proizvodov in storitev s strani potrošnikov, kar bi posledično vodilo v upad poslovnih prihodkov, bodo morala poiskati alternativne scenarije za ohranjanje dobičkonosnosti (ne zgolj preko dviga prodajnih cen), oziroma lahko pričakujemo, da se bodo marže podjetij začele postopoma zniževati, kar pomeni, da bi se do konca leta trend rasti dobičkov podjetij nekoliko umiril.

Podobno kot na drugi strani Atlantika, je večina analitikov presenečena nad močjo gospodarskega okrevanja in rasti dobičkov evropskih podjetij. V prvem četrtletju letošnjega leta so evropska podjetja, na letni ravni, objavila več kot 95-odstotno rast dobičkov (izračun na podlagi podatkov 306 podjetij iz delniškega indeksa Stoxx 600). Rast dobičkov je bila še posebej močna v cikličnih sektorji gospodarstva, kot so industrijska podjetja, banke in avtomobilska industrija ter široka potrošnja, ki so najbolj občutljiva na ponovno odpiranje ekonomij v post-covid okolju.
Angleška centralna banka je na svojem junijskem zasedanju presenetila z nekoliko bolj previdno izjavo glede naraščajočih inflacijskih pritiskov v državi, vendar kljub nedavni močnejši inflaciji od pričakovane še vedno pričakuje, da bo ta prehodna. Od zadnjega sestanka banke v maju se je gospodarska aktivnost še naprej močno povečevala, skupna inflacija pa se je maja medletno zvišala na 2,1 %. Analitiki pričakujejo, da bo inflacija v prihodnjih mesecih še naprej presegala ciljno stopnjo 2 %, s čimer pod vprašanje postavljajo tezo o prehodni naravi inflacije, zaradi česar naj bi se angleška centralna banka v drugi polovici leta 2022 soočala z vse večjim pritiskom na zvišanje obrestnih mer.

Pozitivne novice prihajajo s Kitajske, kjer so močno pospešili cepljenje prebivalstva zoper covid-19. Do zdaj je vsaj dve tretjini prebivalstva (skoraj milijarda ljudi) prejelo vsaj en odmerek cepiva, v skladu s cepilno strategijo pa naj bi oba odmerka do konca julija prejelo 40 odstotkov prebivalstva (kar pomeni 20 milijonov odmerkov cepiva dnevno). S tem tempom jim bo uspelo predčasno (v tretjem četrtletju 2021) uresničiti zastavljeni cilj vsaj 80-odstotne precepljenosti prebivalstva do konca leta 2021. Kitajska upa, da bo s pospešenim cepljenjem prebivalstva uspešno zajezila vnovičen nastop pandemije covid-19 in posledično ponovno omejevanje gibanja in “zapiranje” ekonomije, kar je zagotovo pozitivna novice, ne zgolj za Kitajsko, ampak posledično za ostale države v razvoju in nenazadnje za celoten svetovni gospodarski ustroj. Večina analitikov pričakuje, da bodo kmalu kitajskemu vzoru sledile tudi ostale države v razvoju (tesneje povezane s Kitajsko in v veliki meri odvisne od kitajskih cepiv), saj bodo Kitajci, potem ko bodo zaključili s cepljenjem domačega prebivalstva, bistveno bolj dovzetni za izvoz svojih cepiv in medicinskega osebja. To bo še posebej pozitivno za segment domače potrošnje, ki je zaradi omejevanja druženja in zapiranja določenih segmentov ekonomije v tem delu sveta še posebej na udaru.

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Naložbeni komentar – maj 2021

Globalni delniški trgi so v mesecu maju doživeli manjšo korekcijo, vseeno pa se je trgovanje konec meseca zaključilo pri rekordnih vrednostih. Nekoliko bolj pod pritiskom so bila hitrorastoča podjetja, kjer vrednost sloni na daljši prihodnosti, kot pri nekaterih drugih. Vseeno pa so tudi omenjena podjetja proti koncu meseca že začela pridobivati na vrednosti.

Še naprej se je izboljševala epidemiološka slika. Cepljenje se odvija praktično po vsem svetu in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo dovolj cepiva za večino zahodnega sveta. Prav tako se začenja cepiti tudi mlajše, cepivo Pfizer-BioNTech se lahko uporablja tudi za otroke stare od 12 do 15 let. Posledično se izboljšujejo tudi makroekonomski podatki, saj se vedno več dejavnosti odpira in kroženje denarja se ponovno povečuje. To sicer povečuje inflacijo, kajti povpraševanje trenutno presega ponudbo na kar veliko področjih. Delno zato, ker se ni pričakovalo tako močnega okrevanja.
V mesecu maju se je zaključila sezona objav rezultatov za prvo četrtletje, ki je bila na globalni ravni zelo dobra. Pozitivno je presenetila predvsem Evropa, kjer so podjetja objavila zelo dobre rezultate, ki so nekoliko presenetili analitike. Posledično so pridobile tudi cene delnic v Evropi, ki je od začetka leta eden izmed močnejših kapitalskih trgov na svetu.

Vsi ti dobri podatki še naprej pritiskajo na cene surovin. Cena ameriške nafte se po dolgem času ponovno premika proti 70 dolarjev za sodček. Baker je v maju ponovno dosegel novo rekordno vrednost. Nekoliko so se umirile cene soje, koruze in ječmena, vseeno pa so ti nivoji okoli 70 odstotkov višji kot so bili leto dni nazaj. Centralne banke sicer pričakujejo, da se bo inflacija, ki je trenutno v ZDA okoli 4 odstotke na letni ravni, po tem inflacijskem šoku umirila nazaj na 2 odstotka. To nekako kaže tudi njihov obvezniški trg. Vseeno pa je med vlagatelji prisotna negotovost ali lahko višja inflacija vztraja z nami več časa ter zapademo v nekakšno inflacijsko spiralo. Trenutno se vseeno zdi, da kaj bolj dramatičnega ne gre pričakovati. Poleg tega imajo centralne banke v obrestni meri zelo dobro orožje, ki ga lahko uporabijo pri hitreje naraščajočih cenah. Tako se zdi, da bo trenutni manjši inflacijski šok nekako vztrajal nekaj mesecev, nato pa se bodo razmere umirile.

Omenimo lahko še zelo dobre podatke iz nepremičninskega trga v ZDA, tam je naprodaj namreč samo odstotek do dva vseh hiš, kar pa je najmanj od kar beležijo te podatke. Za primerjavo, v krizi 2008/09 je bilo praznih dobrih 15 odstotkov vseh hiš v ZDA.

 

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi s strani ameriške centralne banke Fed prihaja potrditev, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v maju krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa. Okrepil se je za slaba dva odstotka.

 

 

Družba Generali Investments ponovno med najboljšimi

 

Revija Moje finance je že enajstič zapored razglasila najboljše vzajemne in pokojninske sklade v Sloveniji. Na prireditvi, ki je ponovno potekala virtualno, je družba Generali Investments prejela priznanje za najboljši sklad:

  • Generali Bond, obvezniški – EUR, v kategoriji delniški korporativni in agregatni obvezniški za tri- in desetletno obdobje,
  • Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v kategoriji denarni EU za desetletno obdobje.

 

Iskrene čestitke upravljavcu obeh skladov, Primožu Cenclju, CFA, ki je bil letos med finalisti izbora za naj upravljavca minulega triletnega obdobja. Cencelj je bil ob lanski desetletnici podelitev izbran za naj upravitelja desetletja.

Družba Generali Investments je v enajstih letih, kolikor poteka prireditev, prejela kar 34 priznanj in se redno uvršča med najštevilčnejše prejemnike. Kar šestkrat smo prejeli naziv Naj upravljavec vzajemnih skladov v Sloveniji, Primož Cencelj je postal tudi naj upravljavec desetletja (od 2010 do 2019). Družba prejema tudi mednarodne nagrade med drugimi je Mednarodno poznana in neodvisna agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ki odličnost upravljanja družbe spremlja od leta 2015, je v prvem četrtletju leta 2021 Generali Investments uvrstila med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu.

Številne prejete nagrade predvsem pa zaupanje strank, dolgoročni odnosi, preudarna naložbena politika, kakovostni produkti, vrhunska ekipa z zmagovalno miselnostjo in strokovnost ter tudi mednarodnost so zagotovo motivatorji, ki poganjajo to najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji in ekipo ter hkrati dokazujejo, da so na pravi poti. Cilji, ki jih uspešno dosegajo vsako leto zapored, pa dokazujejo, da kot družba vedno pozitivno izstopajo.

 

 

INVESTICIJE V NEGOTOVIH ČASIH – STRAH JE VEDNO SLAB SVETOVALEC

 

 

Kako naj se investitorji odzovejo na borzne vzpone in padce?

V takšnem položaju je najboljša taktika, da se na nihanja tečajev ne odzovete impulzivno, ker so vzponi in padci del normalnega borznega delovanja in dolgoročno ne bodo imeli vpliva na vaše premoženje. Dejstvo je, da so kapitalski trgi vedno bili in bodo podvrženi volatilnosti, kar pomeni, da vrednost vaše naložbe nenehno niha. To še posebej velja za delnice in obveznice, s katerimi se vsak dan trguje na borzi. Pri ciljno usmerjeni naložbeni strategiji velja rek, da je strah slab svetovalec. Kdor ob padcih tečajev panično prodaja svoje naložbe, skoraj zagotovo to počne z izgubo. Takšni vlagatelji pogosto tvegajo, da ne bodo investirani, ko bodo tečaji ponovno rasli. S takšnim načinom investiranja boste na kapitalskih trgih deležni le slabih faz borznih trgov: prodajate z izgubo, ko tečaji padajo in znova kupite delnice, ko se cene zvišajo. Vlagatelji, ki tudi v slabih fazah trga niso investirani, imajo na dolgi rok zagotovo veliko nižji donos kot, če bi ostali investirani.

Pred sabo imejte cilj svoje naložbe

Za vse, ki želijo uspešno investirati, je pomembno, da ostanejo mirni in imajo pred očmi svoj cilj. Dolgoročna naložba, kot je npr. varčevanje za pokojnino, hišo, potovanje ali za otroka, bo dolgoročno okrevala v skladu z razvojem trga. Preteklost nam kaže, da po vsakem padcu, tečaji vedno okrevajo. Zato je dolgoročno razmišljanje najboljša strategija za vašo naložbo. Razvoj kapitalskih trgov skozi leta, nam na splošno kaže pozitivno sliko.
Investitorji, ki so spomladi 2020 izkoristili trend upadanja na trgu za dodatne naložbe, sedaj, kljub nihanju na borzi, beležijo visoke donose. Takšno vlaganje imenujemo proticiklično. To je priznana strategija, ki jo že dolga leta uporabljajo izkušeni vlagatelji.

Z mesečnim varčevanjem pridobite tudi v času krize

Vlagatelji, ki mesečno varčujejo v vzajemnih skladih, ne glede na borzno situacijo, na dolgi rok zagotovo pridobijo. V času padanja tečajev boste za enak mesečni znesek pridobili več enot premoženja in tako v prihodnosti imeli, ko bodo trgi okrevali, koristi od poceni pridobljenih enot vzajemnih skladov. Ne glede na trenutno situacijo na trgih morate biti disciplinirani in res redno mesečno odvajati znesek v sklade. Tako se vam bo čez čas oblikovala povprečna cena vaše naložbe.

Izkoristite prednosti globalnih portfeljev

Trenutne razmere na borzah kažejo, kako pomembna je dobra razpršenost naložb, ki jo lahko dosežemo z vlaganjem v globalne delniške sklade. Tisti vlagatelji, ki svojega denarja ne nalagajo v posamezne delnice oz. panoge ali regije, temveč ga razpršijo tako rekoč po vsem svetu, so lahko tudi v kriznih razmerah veliko bolj mirni in sproščeni.
Borzni guru Kostolany za uspeh svojih naložb pravi:« Dva krat dva ni štiri, ampak pet minus ena. In preprosto moraš imeti živce, da zdržiš minus ena.«

Da bo vaša naložba dobro zdržala tudi korona krizo, je zelo pomembno, da imate globalno razpršen portfelj, jasno zastavljen cilj in na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje.

 

 

Mesečno poročilo za april 2021

 

Mesečno poročilo za april 2021

 

Naložbeni komentar – april 2021

 

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo, že tretji mesec zapored. Ekonomski podatki, objave poslovanja podjetij za prvo četrtletje in zagotovila ECB ter FED o nadaljnji podpori monetarne politike ter spodbudni podatki o cepljenju v najpomembnejših ekonomijah sveta so nudila dodatno spodbudo za rast delniških indeksov.

Mesec april je tradicionalno v znamenju objav rezultatov poslovanja družb za 1. četrtletje. Poročala je več kot polovica družb, ki so vključene v ameriški indeks S&P 500, podobna slika velja tudi za evropski indeks Stoxx 600. Kar 87 % družb v ZDA in 70 % v Evropi, ki so poročala, je preseglo pričakovanja analitikov. Izstopajo predvsem sektor financ, IT sektor in sektor diskrecijske porabe.
Makroekonomski podatki o gospodarski rasti v ZDA so zelo spodbudni, z rastjo 6,4 % na letni ravni. Medtem je evroobmočje beležilo upad 1,8 % glede na enako obdobje lani. Evro območje je tako v tehnični recesiji (dve zaporedni negativni četrtletji). V najpomembnejši ekonomiji evroobmočja, Nemčiji, so beležili upad 3,3% glede na enako obdobje lani, na kvartalni ravni upad 1,7 % kot posledica ukrepov zajezitve širjenja novega virusa v začetku leta.

Proizvodni indeks PMI v evroobmočju je 62,9, kar je najvišje po letu 1997, ko so začeli izračunavati indeks in nakazuje na močno ekspanzijo v proizvodnem sektorju. Prav tako je tudi storitveni indeks PMI najvišje po osmih mesecih na 50,3 in nakazuje na rahlo rast tudi v storitvenem sektorju.

Kitajska ekonomija je v prvem četrtletju porasla za 0,6 % glede na enako obdobje lani z bolj uravnoteženo razdelitvijo med sektorji. V prihodnje naj bi bila domača potrošnja glavno gonilo rasti, saj bodo fiskalni in monetarni ukrepi postali bolj uravnoteženi v svoji politiki podpore gospodarstvu. To lahko privede do upočasnitve naložb v infrastrukturo in financiranje lokalnih uprav.
Zdravstvena kriza covid-19 v Indiji se je aprila tragično poslabšala in poudarila potrebo po hitrem širjenju cepljenja v nastajajoči svet. Pritisk na zdravstveno infrastrukturo se je okrepil in razmerja smrtnih primerov so se od sredine februarja več kot podvojila. Medtem so v ZDA in VB cepili 44 % oz. 55 % populacije z vsaj enim odmerkom, kar omogoča začetek trajnega odpiranja njihovega gospodarstva. V Evropi je po slabem začetku cepljenja le prišlo do znatnega pospeška cepljenja in se tako dnevno v evroobmočju cepi med 0,6 % in 0,8 % prebivalstva.

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi FED je potrdil, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v aprilu krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa, ampak kot posledice pričakovane višje inflacije v ZDA.