Srečno 2021!

                                                                                                       
OGLEJTE SI NAŠE NOVOLETNO VOŠČILO

 

Boštjan Jurečič v Generali galeriji z novo razstavo SLIKE 151617

 

 

Vabimo vas, da si ogledate virtualno razstavo SLIKE 151617 akademskega slikarja Boštjana Jurečiča in video pogovor z njim ter likovnim kritikom Miho Colnarjem, ki predstavi slikarjev edinstven način dela in odnos do ustvarjanja.

Boštjan Jurečič ne preseneča samo s svojo edinstveno tehniko izpiranja, temveč z mnogoplastnimi slikarskimi strukturami, ki odlikujejo vse slike z razstave. Pot po galeriji vas vodi od največje slike Glave iz leta 2015, ki osupne z mračnimi figurami skupine čikaških gangsterjev, mimo drobne, intimne slike z naslovom Dotik, pa vse do zanimive Ma-ni-tu. V drugi sobi, polni živopisnih slik, se boste srečali s podobo para za kultnim stolom Rex in dinamičnim platnom Akcija, utrinkom z nogometne tekme.

 

V Generali galeriji so bile v preteklosti obiskovalcem na ogled številne odmevne razstave, ki so zdaj na voljo v virtualni galeriji, med drugim tudi:

– Prince of Pop/ Fotografija + kostumografija (avtor Claudi Sovre)
– Pozabljene podobe moje Indije (avtor Arne Hodalič),
– Vse, kar je … Slike 2018–2019 (avtor Andrej Jemec),
– Pastirji – življenje, ki izginja (avtor Jošt Franko),
– Divji v srcu: poglej lisjaku v oči … (avtorji Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan).

————————————————————————————————————————————-

Zavarovalnica Generali s svojo galerijo podpira umetnost in predvsem sodobne slovenske umetnike. Družbeno odgovornost izkazuje tudi z negovanjem likovne dediščine. Bogata zbirka Generali galerije z več kot tisoč umetniškimi deli navdihuje z moderno likovno umetnostjo, ki jo dopolnjujejo kiparska dela. Galerija na Dunajski cesti 63 v Ljubljani od leta 2015 redno gosti razstave uveljavljenih sodobnih vizualnih umetnikov in podpira mlade ustvarjalce.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
December 2020 nam bo ostal v spominu kot precej drugačen praznični mesec od preteklih. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov v svetu ostaja na rekordnih ravneh. Strah pred močnejšim širjenjem virusa zaradi božično-novoletnih praznikov države sili v ostrejše ukrepe, ki se bodo ponekod vlekli vse do 15. januarja 2021. To ne prinaša olajšanja storitvenemu sektorju in trgovini, medtem ko industrijske dejavnosti poslujejo dokaj normalno in vsaj podatki iz tega dela gospodarstva so relativno vzpodbudni. Vzpodbudno je, da je drugi val očitno dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se je stanje tam izboljšalo, skrbi pa slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer novi omejitveni ukrepi močno zavirajo rast. Kapitalski trgi še naprej optimizem gradijo na cepivu, kjer so s Pfizerjevim cepivom že zaceli cepiti v Veliki Britaniji in ZDA, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugod. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP v luči zadnjih napovedi zaostritev preveč optimistične. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav.

A vlagatelji pozornost večinoma usmerjajo na cepiva, ki v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala. Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, npr. Kitajska, vidimo nadaljnjo hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. To je vzpodbudno in vnaša optimizem na trge. Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v koronsko najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj neznank v poslovanju ostaja odprtih še naprej veliko.

Elektorji so Bidna potrdili za novega ameriškega predsednika in s tem Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris, kar je trgu všeč. Pogovori o stimulusu so trenutno na mrtvi točki a pričakujemo lahko premik v začetku naslednjega leta, saj se krepi tudi pritisk znotraj republikanske stranke, da se stimulus sprejme. Nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni nivoji 1,21 dolarja za evro bi po napovedih analitikov do konca 2021 upadel na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo negativen vpliv na evropsko gospodarstvo. Analitiki se vse bolj pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP-je, dobičkov in poslovanja. Pri pogledu dovolj daleč v prihodnost, trenutne skrbi in stanje izgubita svojo pomembnost in vpliv.

Kapitalski trgi so zadnji teden večinoma v rdečem, a premiki so zelo majhni. Čuti se, da vlagatelji komaj čakajo konec leta, saj naj bi 2021 prineslo delujoče cepivo ter s tem okrevanje in optimizem. Tudi podjetja so zadnje dno manj aktivna pri objavah, vidimo pa več napovedi prevzemne aktivnosti, kar je znak da je likvidnost še naprej zelo dobra. Ukrepi centralnih bank torej delujejo. Pozornost se je zadnje tedne iz tehnološke delnice preusmerila na nekatere druge sektorje kot so industrija, infrastruktura, tudi v koroni bolj prizadete panoge turizma, gostinstva in zdravstvo. Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na račun optimizma zaradi začetka cepljenja, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, se pravi prehodom na okoljsko bolj sprejemljiv način življenja, so trenutno najbolj vroče zgodbe. Tudi EU bo financirala okrevanja po korona krizi skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja, zato se zdi, da je to postal eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Kapital se vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice zelo drage. Čeprav so nekatere bolj »modne« naložbe zaradi visokih vrednotenj neprivlačne, pa na drugi strani še ostaja precej zanimivih investicijskih priložnosti, ki se jih izplača izkoristiti.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno zaradi cepiva verjetno dosegla nek vrh, saj se bodo stopnje rasti poslovanja umirile in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. A dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo. Njihova težava, da so te delnice drage, ostaja, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Zaradi cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a spremenila se bo struktura rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Lahko se trend v 2021 iz največjih tehnoloških podjetij prenese v druge, zgoraj omenjene panoge. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili. Tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Prvi decembrski teden in Sv. Miklavž državam po svetu nista prinesla odrešitve. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov se bliža 700.000, število dnevno umrlih pa 13.000. Vzpodbudno je, da je drugi val dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se stanje tam izboljšuje. Skrbi slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer bodo novi omejitveni ukrepi močno zavrli rast. Optimizem kapitalski trgi gradijo na cepivu, kjer so z najbolj obetavnim Pfizerjevim cepivom že zaceli cepiti v Veliki Britaniji, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugod. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP preveč. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. S tem rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji.

Trgi še naprej vidijo to kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala. Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, npr. Kitajska, vidimo nadaljnjo hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. To je vzpodbudno in vnaša optimizem na trge. Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v koronsko najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj še  naprej ostaja odprtih veliko neznank v poslovanju.

Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris in trg se na to pozitivno odziva. Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta in nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni nivoji 1,21 dolarja za evro bi po napovedih analitikov do konca 2021 upadli na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo precejšen negativen vpliv na evropsko gospodarstvo. Še naprej so za vlagatelje trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021 nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP-je, dobičkov in poslovanja. Svet se kljub rastoči neenakosti še posebej v ZDA gleda skozi rožnata očala.

Kapitalski trgi so zato tudi zadnji teden rastli, sicer bolj zlagoma a vseeno splezali na nov rekord. Res pa da tokrat niso bile v ospredju glavne tehnološke delnice ampak industrija, oskrba, v koroni bolj prizadete panoge in zdravstvo. Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na rovaš optimizma zaradi prihajajočih cepiv, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Tako se še naprej krepijo industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, se pravi prehodu na okoljsko bolj sprejemljivim načinom življenja. Glede na podoben plan EU, kjer bodo prav tako financiranje okrevanja po korona krizi financirali skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja se zdi, da vse, kar je povečano s čistejšim, kot eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Zato se tudi kapital vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice že zelo drage. A kot smo videli pri Tesli, meja je nebo in trgi so lahko iracionalni dalj časa kot vlagatelji lahko to pričakujejo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da v 2021 ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga, manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Kot vlagatelji na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali kaj se dogaja z gozdom. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

Mesečno poročilo za november 2020

 

Mesečno poročilo za november 2020

 

Naložbeni komentar – november 2020

 

Novembra je optimizem vlagateljev poskrbel za močne rasti delniških indeksov na globalni ravni. Tako so vsi pomembni svetovni delniški indeksi končali trgovanje v zelenih številkah. Ameriški delniški indeks Dow Jones je prvič presegel mejo 30.000 indeksnih točk in obenem beležil največjo mesečno rast po letu 1987. Razloge optimizma lahko pripišemo novicam o novih, uspešnih cepivih proti covid-19, ki so jih napovedala podjetja Pfizer/BioNTech, Moderna in AstraZeneca/Oxford. Cepivo Pfizer/BioNTech naj bi bilo 90 %, Moderne 95 % in AstraZeneca/Oxford 70 % učinkovito. Pozornost je sedaj na registraciji, proizvodnji, distribuciji in uporabi zdravila za množično uporabo. Ameriške volitve so kljub napovedim o pomembnosti teh volitev na začetku leta 2020 minile brez pretresa na borzah. Zaradi pandemije je bilo oddanih ogromno število glasovnic po pošti, kar je podaljšalo preštevanje glasov. Zmaga je pripadla demokratu Joe Bidnu, ki bo tako postal 46. ameriški predsednik. Trenutni predsednik Trump je skušal s sodnimi odločbami ustaviti štetje glasov v posameznih zveznih državah, ampak neuspešno. Predaja poslov in imenovanje nove administracije se je začela. Biden naj bi tako vnesel bolj diplomatski pristop pri reševanju zunanje političnih zadev skupaj z ostalimi zahodnimi državami in se skušal izogniti trgovinskim vojnam. Obenem je napovedal ponovni pristop ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu, kar bo pomembneje vplivalo na globalno oblikovanje zelenih politik in gospodarsko okrevanje v 2021.

V Evropi se je zaradi obnovljenih omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa spet povečal razkorak med okrevanjem proizvodnih dejavnosti in storitvenega sektorja. Tako se je PMI za predelovalne dejavnosti znižal za 1 točko, na 53,8, medtem ko je PMI za storitveno dejavnost padel za 4,9 točke, na 41,3, kar nakazuje na krčenje aktivnosti. Na politični fronti EU sta Madžarska in Poljska vložili veto na proračun EU in sklada za okrevanje po pandemiji. Kot razlog navajata da vladavina prava ne more biti pogoj za črpanje sredstev. Saga o Brexitu se je nadaljevala s pogajanji in je še vedno brez dogovora. Če dogovora ne bo do konca letošnjega leta, bo to pripeljalo do carin in s tem precejšnjih ovir pri trgovini.

Še naprej prihajajo pozitivne novice s kitajskega gospodarstva, ki nadaljuje s počasnim, a konstantnim okrevanjem. Kitajski PMI predelovalnih dejavnosti se je zvišal za 1,3 točke ,na 54,9, kar je najvišje po novembru leta 2010. Kitajski delniški indeks je pridobil več kot 20 % merjeno v evrih.
Dolar je v primerjavi z evrom izgubil na svoji vrednosti kot posledica zmanjšane negotovosti po ameriških volitvah.

Obvezniški trgi zadnji mesec niso prinesli velikih sprememb. Razmiki (»spread«) državnih obveznic evropskih držav glede na nemški bund so se dodatno znižali. Tako so zaradi ugodnih razmer in podpore centralnih bank podjetja in države letos izdale že za 9,7 bilijona (9.700 milijard) dolarjev novega dolga. Celotni dolg podjetij in držav globalno naj bi ob koncu leta znašal 277 bilijonov dolarjev, kar predstavlja rekordnih 365 % svetovnega BDP.

 

Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 30. 11. 2020 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

  1. Vlagatelji, fizičnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
  • Indic nerezidentstva pri vlagatelju (OECD indicator)
  • Vlagatelj na dan 30. 9. 2020 nima sredstev v Generali Krovnem skladu
  • Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2019
  • Družba za upravljanje nima podatka o veljavnem osebnem dokumentu vlagatelja (podatek je zastarel oziroma osebni dokument ni več veljaven)

 

  1. Vlagatelji, fizičnimi in pravnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
  • Vlagatelj na dan 30. 9. 2020 nima sredstev v Generali Krovnem skladu
  • Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2015.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

 

Tudi zdaj smo tu za vas – NA DALJAVO

 

SVETOVANJE NA DALJAVO

Oddaljenost ni več ovira, pridemo na posvet tudi na dom – virtualno seveda!
Omogočamo vam povsem varen osebni stik – svetovanje na daljavo, ki ga opravimo prek video klica.

ELEKTRONSKI PRISTOP IN POSLOVANJE IZ UDOBJA DOMAČEGA NASLONJAČA

Spletna poslovalnica
Kjerkoli in kadarkoli: 24 ur na dan, vse dni na leto.

Predstavitev spletne poslovalnice

Pristop z video identifikacijo
Iz udobja domačega naslonjača, hitro, varno in enostavno

Pristop z video identifikacijo

Elektronski podpis dokumentacije
Obstoječi vlagatelji lahko z uporabo elektronskega podpisa z oddaljenim dostopom uredite vse transakcije.

Pokličite in uredite s svetovalcem

Brezplačna telefonska številka
Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 24.

E-pošta
Pišite nam na nasvet@generali-investments.si in skupaj bomo našli najboljšo rešitev.

Pošljite sporočilo

Imejte pregled nad naložbami
Brezplačna mobilna aplikacija vsem nudi pregled nad aktualnimi informacijami družbe Generali Investments.

Prenesite mobilno aplikacijo

 

Generali Investments – soustvarjamo in izboljšujemo okolje, v katerem delujemo in živimo – tudi s podporo slovenske umetnosti

 

Avtor: Claudi Sovre – Sleeping Beauty

 

Trenutno v Generali Galeriji gostuje vizualni umetnik in izvrsten fotograf Claudi Sovre z razstavo Prince of Pop / Fotografija + kostumografija. Razstavo si lahko ogledate tukaj.

Podpiramo umetnost in podpiramo inovativne, tehnološko napredne rešitve, ki naslavljajo največje izzive današnjega časa in k nam pripeljejo to, k čemur bi v drugem času šli sami.

Claudi Sovre je mlad umetnik, ki je samosvoj, razpoznaven in izviren. Pogumno hodi po svoji poti in si bliskovito utira mesto v umetniškem prostoru. Na njegovi razstavi avtorskih fotografij Princ popa so na ogled najvidnejša dela njegovega sedemletnega ustvarjalnega obdobja od leta 2013 do danes. Osrednja nit razstave se vije od antične zgodovine prek 18. in 19. stoletja, kjer se dotakne časa Marije Antoinette v ciklusu petih del z naslovom »Let Them Eat Cake« in bratov Grimm z zgodbo o Trnuljčici (»Sleeping Beauty«), do 20. stoletja ter vse do današnjih dni.

Zavarovalnica Generali prek svoje galerije podpira umetnost in predvsem sodobne slovenske umetnike. Svojo družbeno odgovornost izkazuje tudi z negovanjem likovne dediščine. Bogata zbirka z več kot tisoč umetniškimi deli navdihuje z moderno likovno umetnostjo, ki jo dopolnjujejo tudi kiparska dela.

V sklopu Generalijeve galerije so bile v preteklosti obiskovalcem na ogled številne razstave, med drugim tudi:
– Pozabljene podobe moje Indije (avtor Arne Hodalič),
– Vse, kar je … Slike 2018–2019 (avtor Andrej Jemec),
– Pastirji – življenje, ki izginja (avtor Jošt Franko),
– Divji v srcu: poglej lisjaku v oči … (avtorji Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe, Jurij Kalan in Matej Čepin).

Več o Generali Galeriji in Sovretovi razstavi najdete na tej povezavi.

 

Prejmite dodatnih 30 EUR, ob sklenitvi varčevanja, samo do konca decembra 2020

 

 

Novi vlagatelji, fizične osebe, ki bodo pristopili h Generali Krovnemu skladu do 31. 12. 2020, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR.

Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje.

 

 

*Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d. o. o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2020 po 0:01 uri in do 1. 1. 2021 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Kakšen obrat. Samo en teden je minil, pa se je zgodilo več kot pred tem v pol leta. Sovpadli so trije momenti in vsi trije so bili zelo pozitivni za trg. Volitve so prinesle obrat, a vseeno očitno republikanskemu senatu obljubljajo relativno majhne spremembe. Včerajšnja objava o 90 % preliminarni učinkovitosti cepiva, ki ga razvija Pfizer, je daleč najbolj optimistična novica o cepivu do sedaj. Poleg tega so rezultati za tretji kvartal, in napoved za zadnji kvartal, ter pogled v leto 2021 pri večini podjetij boljši od pričakovanj, zato vlagatelji z vsemi tremi novicami v prihodnost gledajo precej bolj optimistično. A poglejmo prvi dve novici malo podrobneje. Volitve, ki kljub vsemu še niso zaključene, saj pričakujemo sodno bitko, se vseeno nagibajo močno v korist Bidna. To po mnenju vlagateljev prinaša nov veter predvsem v zunanjo politiko in odnos do sveta, še posebej Kitajske in Evrope. Na drugi strani kot kaže senat ostaja v rokah republikancev, čeprav nas volitve za 2 mesti čakata še januarja, kar bo še vnašalo negotovost. Kongres ostaja demokratski, čeprav se je prednost demokratov lepo stopila. Vse to nakazuje, da je verjetnost vnovične vrnitve davkov na nivoje pred Trumpovo davčno reformo, močna reforma zdravstva in znižanje marž, razbitje IT monopolov itd., manj verjetno. Nadaljevanja statusa Quo je po mnenju vlagateljev najboljši možen scenarij in odzvali so se temu primerno. Trg je močno dodatno podžgala včerajšnja novica, da Pfizerjevo cepivo kaže 90 % preliminarno učinkovitost. Glede na to, da je FDA postavila mejo za pospešen postopek registracije pri 50 % učinkovitosti, so podatki odlični in nakazujejo, da bi, če bo tudi v nadaljevanju kazalo podobno učinkovitost, cepivo lahko imeli že spomladi. Tehnično bo sicer trajalo še precej dlje, da bo cepljene dovolj populacije, a trgi so že vračunali, kakšen svet bo spet po koroni. Na tej točki je vseeno potrebno ostati racionalen, saj se je do sedaj v zadnjih mesecih že večkrat pokazalo, da je bil optimizem pretiran. Pandemija COVID-19 se nezadržno širi, vse številke, tako okuženih, hospitaliziranih in umrlih, so globalno rekordne, zato nas čaka zelo težka zima, tako gospodarsko kot tudi s povsem človeške plati. Ob teh zasukih v zadnjem tednu je vprašanje o pričakovanem stimulusu nekoliko zdrsnilo v ozadje, a dejstvo ostaja, da trg vračunava velik stimulus vseh največjih centralnih bank in držav, ki bo pomagal podjetjem in posameznikom prebroditi težko obdobje do pomladi.

– Trgi so zadnji teden močno ozeleneli in predvsem novica o začetni uspešnosti cepiva je močno premešala karte. Zmagovalci korone so postali poraženci, saj so vlagatelji prodajali delnice e-trgovine in podjetij za delo od doma ter sredstva investirali v dosedanje poražence. Največjo rast so tako beležile najbolj tvegane delnice letalskih prevoznikov, turističnih in hotelskih podjetij, energije itd. Rotacija iz t.i. stare rasti, ki jo definirajo IT podjetja, v t.i. novo rast, podjetja, ki bodo rastla v pokoronskih časih je bila silovita, hitra in nenadna. Dejstvo je, da je treba te silovite premike gledati tudi v luči velikosti posameznih podjetij in že odprodaja majhnega deleža največjih podjetij, iz npr. FAANG skupine, predstavlja velik priliv v delnice prej omenjenih tveganih segmentov trga. Posledično tudi veliki premiki. A rotacija med panogami je močno prepletena tudi z volitvami. Vse kar je povezano s čisto energijo je nadaljevalo z močno rastjo iz predvolilnih časov, na drugi strani se strateško gledano odpirajo nova vprašanja pri bolj umazani tehnologiji. Zato je potrebno vse te tržne premike gledati tudi z zrnom soli in zdravega razuma. Reakcija ob potencialnem cepivu pri IT podjetjih je bila logična in pričakovana, saj poleg prelivanja denarja v druge sektorje predstavlja tudi izgovor vlagateljem, da realizirajo del letos res visokih dobičkov. Na drugi strani pa se moramo vprašati, ali cepivo prinaša pri katerem izmed segmentov gospodarstev nove ali drugačne trende. E-trgovina ostaja in se bo krepila naprej, tudi dela od doma bo v prihodnje v vsakem primeru več. Zato ti veliki premiki ne pomenijo nujno sprememb trenda ampak predvsem opozorilo vlagateljem, ki so preveč stavili v eno ali drugo smer, da je potrebno portfelje stalno uravnavati. Uteži so pomembne in razpršitev zmanjšuje divja nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Končno nekoliko spreminjamo stara priporočila. Ameriške volitve so bolj ali manj za nami. Tehnološka panoga je kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegla nek vrh, še posebej delnice FAANG, in pozornost se bo nekoliko bolj usmerila tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še vedno dragi, zato bodo vlagatelji nekoliko bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delnice in zaradi pozitivnega razpleta ta teden je vlaganje v delnice nekoliko lažje. A ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so od danes še nekoliko bolj privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa lahko nadaljuje, le struktura se bo nekoliko spremenila. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge, kjer se jim kaže lučka na koncu tunela. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.