Borzna letargija in drugi val

 

Čas kislih kumaric, kot pravimo obdobju brez pomembnejših novic, letos poteka v znamenju političnih odstopov in drugega vala okužb z novim koronavirusom. Odstopa notranjega ministra in šefa policije za borzo seveda nista pomembna, pridržanje ministra za gospodarstvo ter odstop glavnega upravljavca državnega premoženja pa tudi ne. Da na Ljubljanski borzi na začetku drugega polletja vlada popolna letargija kažejo delniški tečaji, ki se ne odzivajo več na nabor slabih novic. Podobni občutki borzne komentatorje prevzemajo ob pogledu na svetovne borze. Tečaji ameriških delnic so blizu rekordov, in to kljub temu da se več deset tisoč Američanov vsak dan na novo okuži in kljub zaostanku sedanjega predsednika Donalda Trumpa za izzivalcem Joeom Bidnom po trenutnih javnomnenjskih anketah. Biden napoveduje ponovno zvišanje korporativnih davkov, ki jih je Trump v svojem mandatu znižal, in tako poskrbel za prvo večjo borzno veselico po izvolitvi pred štirimi leti.

Pa se vrnimo v domače borzne loge. Rahel padec borznega indeksa je v zadnjem tednu povzročila le novomeška Krka, ki je vstopila v tako imenovano tiho obdobje, v katerem ne kupujejo lastnih delnic. Manjše povpraševanje je tako tečaj spustilo s 85 na dobrih 82 evrov, kar je za seboj potegnilo manjši zdrs indeksa SBI TOP. Krka ima namreč največjo utež v indeksu, to je slabih 30 odstotkov. Skupščina delničarjev v prihodnjih dneh naj bi med lastnike razdelila polovico bilančnega dobička za leto 2019. Dividenda naj bi znašala 4,25 evra ali dobrih pet odstotkov bruto. Malo več, in sicer 6,5-odstotno donosnost delnice, naj bi letos potrdila skupščina Petrola, kar bi pomenilo 21 evrov bruto za delnico. Zmagovalka letošnje zelo okrnjene dividendne sezone pa je Cinkarna Celje, dividenda bo desetodstotna. Odlično poslovanje celjske družbe, ki kljub težkim razmeram v panogi zadnjih nekaj let razveseljuje lastnike, bo zanimivo spremljati v prihodnjih letih. S čela družbe se poslavlja dolgoletni direktor Tomaž Benčina, ki ga bo nadomestil predsednik nadzornega sveta Aleš Skok.

Zavarovalnici Triglav in Sava Re ter Nova Ljubljanska banka dividend za letos ne bodo izplačali. Vsaj dokler bodo veljale uredbe Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije bo tako. Pretekli dobički bodo v bilancah v rubriko zadržano čakali na čas po koronavirusu.

 

 

Poceni denar, zahtevna prihodnost

 

Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.

Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?

Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.

 

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika

 

 

Skrivnost ustvarjanja bogastva je dolgoročna

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika, ki želi na dolgi rok priti do finančne svobode. Slovenci spadamo med najbolj varčne v Evropi. Najpogosteje varčujemo zaradi zagotavljanja sredstev za nepričakovane dogodke (okvara avtomobila in večje okvare s sistemi v domu, izgube službe, nepričakovana zdravstvena storitev …).

Slovenska gospodinjstva so sicer še vedno zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja – kot so pologi na varčevalni račun brez vezave in depoziti. Ker pa so obrestne mere na depozite nizke, številni iščejo alternative, saj želijo varčevati na dolgi rok in ob tem svoj denar oplemenititi.

Tudi z malo denarja se da

Vsi, ki so danes na začetku investiranja in imajo na voljo zgolj nekaj evrov za vložek, morajo vedeti, da je skrivnost ustvarjanja bogastva vedno dolgoročna. In kot je za dolgo pot vedno potreben prvi korak, je podobno tudi pri investiranju. Zaželeno je, da začnete tudi, če se vam zdi, da imate premalo denarja, da bi sploh začeli.

Vsekakor so vzajemni skladi eden izmed najprimernejših finančnih instrumentov, ki jih lahko uporabite pri dolgoročnem mesečnem varčevanju, saj postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da vlagatelj ob širši razpršitvi in nižjem tveganju na dolgi rok doseže učinek dobrega povprečja ali v obliki enkratnih vložkov. Priporočljivo je uporabljati oba načina, mesečne vložke za zniževanje povprečne nakupne cene in brez skrbi glede trenutka vstopa na trg ter enkratne vložke za tiste naložbe, ki imajo v danem trenutku velik potencial oziroma so objektivno gledano podcenjene.

Mesečno varčevanje

Osredotočili se bomo bolj na mesečno varčevanje. Veliko strank zanima, ali naj pri mesečnem varčevanju izberejo bolj konservativne sklade (obvezniški ali globalni mešani skladi) ali bolj dinamične (ozko usmerjene, delniške sklade). Pri bolj nepredvidljivih naložbah je nemogoče ugotoviti pravi trenutek vstopa, zato je mesečno varčevanje v tem primeru bolj smiselno. Velika prednost mesečnega varčevanja je tudi ta, da si večina vlagateljev laže privošči postopno varčevanje z nižjimi zneski kot varčevanje z enkratnimi vplačili višjih zneskov. Vsekakor lahko trdimo, da v primeru velikih nihanj mesečno varčevanje večinoma omogoča doseganje ugodnih končnih rezultatov. Zato strankam pri mesečnem varčevanju običajno priporočamo bolj ozko usmerjene delniške sklade. Mesečnega varčevanja v obvezniških skladih pa ne priporočamo, saj je nihajnost premajhna, zaradi česar je nizka tudi končna donosnost.

Začnite čim prej

Pri varčevanju je najpomembnejši faktor čas. Bolje je vsekakor, da začnete čimprej varčevati, pa čeprav z majhnimi zneski, kot da še nekaj let čakate in potem investirate več. Tudi daljše obdobje, ki si ga lahko privoščimo za investiranje, naredi tudi tvegane investicije veliko bolj varne. Ciklusi na finančnih trgih se namreč ponavljajo in statistično gledano vsaki dolgotrajni rasti sledi vmesni padec in obratno. Zato je lahko varčevanje na daljše obdobje veliko varnejša opcija za doseganje dobrih donosov. Zato pogumno, pričnite čimprej in zaposlite tudi manjše zneske. Le tako lahko na dolgi rok pričakujete dober finančni rezultat in mirno plovbo do vaših finančnih ciljev.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Zadnji teden je prinesel nove skrbi glede razvoja pandemije koronavirusa. Če se je pred tedni zdelo, da je vrh dosežen, pa se je sedaj pokazalo, da so manj razvite države, in tiste, kjer se ljudje »težje« držijo navodil postale nov vir globalnega širjenja okužb. Močno rast tako vidimo na jugu in zahodu ZDA, v Latinski Ameriki, Afriki ter Bližnjem vzhodu. Tudi Balkan je postal vir okužb, ki prinaša drugi val nazaj v Evropo in Slovenijo. Nekatere države še naprej sproščajo ukrepe, a na drugi strani imamo primere, ko se ukrepi za omejitev pandemije zopet zaostrujejo. Med zadnjimi je tudi Slovenija. Podobna zaustavitev kot marca in aprila je zelo malo verjetna, a omejitve bodo zopet zelo negativno vplivale na storitveni sektor, predvsem turizem, gostinstvo in potovanja. Države in centralne banke zato nadaljujejo s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic. Ta teden je FED razkril obveznice katerih podjetij je kupoval, obenem pa nekateri analitiki pričakujejo, da bo ob morebitnem močnem drugem valu pričel tudi z nakupi delnic. Pozitivni signali pa še naprej prihajajo iz gospodarstev. Makroekonomski podatki so zelo solidni in nad pričakovanji, zadnji podatki iz Kitajske so zopet v pozitivnem območju in kažejo na rast, tudi okrevanje na stari celini je hitrejše od pričakovanj. To je zopet oživilo pričakovanja, da mogoče vseeno vidimo okrevanje v obliki črke »V«. Na drugi strani vidimo krepitev napetosti, ki so kljub koronavirusu ostale nerazrešene. Novo vrelišče v Aziji postajajo odnosi med Kitajsko in Indijo, trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko še naprej delujejo po principu toplo – hladno, brexit se zapleta predvsem zaradi britanskih notranjepolitičnih razprtij, čeprav tudi odnos na relaciji Berlin-Pariz kaže občasne znake šibkosti.

– Zmerni optimizem vseeno prevladuje na borzah, čeprav vidimo povečano negotovost in zopet nekoliko višjo nihajnost, ki se bo po naši oceni še okrepila. Tečaji za premik na višje nivoje potrebujejo več optimizma in miselnosti, da je pandemija pod nadzorom ter verjetno še dodatno likvidnost, čeprav je prosti denar pri vlagateljih na rekordnih nivojih, institucionalni vlagatelji pa so le zmerni optimisti glede delnic. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih dveh mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos, a še hitreje rastejo nivoji privarčevanega denarja. Zadnji teden je prinesel ohladitev v najbolj špekulativne oz. prizadete panoge, saj se je pokazalo da v marsikaterem primeru hazardiranje nima nikakršne realne osnove. S tem se je pretirana evforija v določenem segmentu delniških trgov umirila in zopet so postale privlačnejše delnice podjetij s stabilnejšim poslovanjem. Glede na vse dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se še naprej stabilizira, a tempo okrevanja je počasnejši od optimističnih pričakovanj, kar vnaša negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je umirila, saj v ospredje zopet prihaja pospeševanje epidemije v nekaterih predvsem južnih zveznih državah ZDA ter Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Globalno pandemija še ni dosegla vrha, na drugi strani pa je Južna Koreja razglasila začetek drugega vala pandemije. Tudi podatki iz Evrope so ta teden malenkost manj vzpodbudni, kar nakazuje da epidemija tudi v Evropi še ni premagana, čeprav se ne pričakuje več karantene takih razsežnosti kot v spomladanskih mesecih. Politika in centralne banke še pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti enega trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED odkupuje visoko tvegane korporativne obveznice in s tem krepi likvidnost v delu gospodarstva, ki težje dostopa do novih posojil, japonska centralna banka krepi stimulativne ukrepe in podaljšuje njihov čas delovanja. V Evropi vidimo vse večjo pripravljenost tako evropske politike kot politike posameznih držav k večanju proračunskih deficitov. Evropske države, predvsem Nemčija, še naprej krepijo podporo »zeleni politiki in zeleni industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz posameznih držav so boljši in kažejo solidne trende rasti, a okrevanje je bolj podobno »razpotegnjeni kljukici« kot odboju v obliki črke »V«. Meje so se znotraj Evrope odprle, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov iz severa na jug, predvsem v srednjo in jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so se ta teden še nekoliko umirile, a eskalacija je oddaljena le en tvit.

– Zmerni optimizem prevladuje na borzah, a tečaji potrebujejo za premik na višje nivoje več optimizma v smislu da je pandemija dosegla tudi globalni vrh. Na drugi strani velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki preprečuje velike popravke tečajev navzdol. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Zadnji teden je optimizem v teh najbolj tveganih panogah in delnicah sicer nekoliko splahnel, a če primerjamo tečaje z negotovostjo v teh dejavnostih so po našem mnenju tečaji teh podjetij oz. panog še vedno neupravičeno visoko vrednoteni. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki so postale zmagovalci krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe z komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pred štirinajstimi dnevi videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Kako doseči optimalno razporeditev sredstev

 

 

Gre torej za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev je torej naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti oziroma zmanjšati tveganja ob doseganju pričakovane stopnje donosa (t. i. nagrade za tveganje) glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja.

Trije glavni razredi sredstev
Poznamo torej tri glavne razrede sredstev (delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti), ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Torej ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov. Dejstvo torej je, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Kaj naj vlagatelj naredi, ko vzpostavi zanj pravilno strategijo razporeditve sredstev (na primer 60 % delnice in delniški skladi ter 40 % obveznice, obvezniški skladi in denar) vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju spremeni? Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj in to posamezniku omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila zanj določena že na začetku.

Kako lahko Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR
Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 % v sklad denarnega trga in 40 % v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 % ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 %) in denarne naložbe (9 %). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja. Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – dejstvo, ki ga razkrivajo vsi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 % ali več kot 75 %. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje izreči kot realizirati, saj so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami z fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se z strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganja na enoto pričakovanega donosa.

 

Generali Investments utrjuje svoj položaj v Severni Makedoniji

 

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska 63, Ljubljana je v postopku podpisa pogodbe o nakupu družbe Ilirika FM AD Skopje, preko postopka združitve z Generali Investments AD Skopje, odvisne družbe Generali Investments Slovenija, s čimer povečuje svoj tržni delež v Severni Makedoniji na 26 %.

Generali Investments AD Skopje je bila ustanovljena leta 2008 in upravlja 4 investicijske sklade s 31,3 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Po združitvi z ILIRIKA FM AD SKOPJE se bodo sredstva v upravljanju povečala na skupaj 46 milijonov evrov in 3900 vlagateljev.

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je ob tem povedal: »S to transakcijo utrjujemo svoj položaj v Severni Makedoniji. Vizija Generali Investments je postati eden izmed največjih upravljavcev premoženja v Jugovzhodni Evropi. Pod okriljem Skupine Generali so meje našega delovanja odprte, delamo v globalnem okolju, ki zagotavlja podporo, in izkoriščanje priložnosti s ciljem izkoristiti jih v dobro naših vlagateljev.«

Globalno ima Generali Investments, del skupine, ki pokriva upravljanje premoženja, v upravljanju 630 milijard evrov sredstev, v državah CEE pa 23 milijard evrov sredstev, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Generali d. d., ki je v Sloveniji prisotna od leta 1997, je vodilna mednarodna zavarovalnica v Sloveniji in del Skupine Generali. Generali je eden največjih svetovnih ponudnikov zavarovanj in upravljanja premoženja. Ustanovljena je bila leta 1831 v Trstu, danes je prisotna v 50 državah sveta, s skupnim prihodkom od premij, ki je v letu 2019 presegel 69,7 milijard evrov. S skoraj 72.000 zaposlenimi po vsem svetu in 61 milijoni strank ima Skupina vodilni položaj v Evropi in vedno bolj pomembno pozicijo na trgih Azije in Latinske Amerike. V Avstriji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Rusiji deluje Skupina preko svoje regionalne pisarne v Pragi. V 13 državah je ena izmed treh glavnih zavarovalnic. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve zahvaljujoč edinstveni distribucijski mreži.

 

 

Obvestilo o podpisu pogodbe o nakupu družbe Ilirika FM AD Skopje

 

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte objave@generali-investments.si.

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o.
Uprava

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se po karanteni še naprej popravlja, a tempo okrevanja je počasnejši od nekaterih pričakovanj, kar je pretekli teden vneslo negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je nekoliko umirila, na drugi strani pa vidimo, da politika in centralne banke pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti 1 trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED je okrepil nakupe visoko tveganih korporativnih obveznic, japonska centralna banka pa je okrepila stimulativne ukrepe in napovedala, da bodo trajali dalj časa, kot je trg pričakoval. V Evropi je Španija v ponedeljek razgrnila načrt pomoči avtomobilski industriji v višini 3,5 mrd evrov, Nemčija pa še naprej krepi podporo »zeleni politiki in industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz Kitajske so boljši in kažejo solidne trende rasti, a so bili manjše razočaranje, saj bolj kot na okrevanje v obliki črke »V« kažejo na razpotegnjen »U«. Zadnje dni je izbruh primerov okužb na tržnici v Pekingu okrepil strah pred drugim valom okužb, saj so trendi okužb v svetu zelo raznoliki, na splošno pa lahko rečemo, da so trendi rasti okužb v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in ponekod v ZDA zaskrbljujoči. Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan še naprej odpravljajo zadnje omejitvene ukrepe, meje se odpirajo, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod nemških turistov predvsem v srednjo in Jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Tudi trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so si ta teden vzele predah, kar je pomenilo lep prirast tečajev kitajskih delnic na tedenskem nivoju.

– Skrhani optimizem na kapitalskih trgih s konca preteklega tedna se je po ukrepanju FED-a in japonske centralne banke zopet obrnil v optimizem. Dejstvo ostaja, da velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Situacija spominja na obdobja iz dot.com mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih neke prave alternative ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, nasilni protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pretekli teden videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Generali Investments z najboljšim upravljavcem desetletja

 

 

Revija Moje finance vsako leto razglasi najboljše vzajemne in pokojninske sklade ter najboljšega upravljavca premoženja v Sloveniji. Na prireditvi, letos je prvič potekala prek video povezave, je revija podelila tudi prestižni naziv za Naj upravljavca desetletja, ki ga je prejel Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj iz družbe Generali Investments.

Primož Cencelj, ki upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM, je že leta 2014, s komaj 29. leti, osvojil naziv najboljšega upravljavca premoženja, ta prestižni naslov pa je prejel še dvakrat, in sicer 2016 in 2018. Njegov obvezniški sklad je dobil v vseh treh obdobjih (tri-, pet- in 10-letnem) pet zvezdic in tri kipce za najbolje upravljani sklad v Sloveniji. Naziv najboljšega upravljavca je ekipa Generali Investments, ki ima dolgoletne izkušnje na domačem in regionalnih kapitalskih trgih ter dobre mednarodne povezave, v desetletnem obdobju prejela kar šestkrat, 2011, 2014, 2016, 2017, 2018 in 2019.

Na prireditvi so podelili tudi zvezdice skladom za tri-, pet- in desetletno obdobje, kar predstavlja najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:
– Za triletno obdobje, za petletno obdobje in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški: Generali Bond, obvezniški – EUR
– Za desetletno obdobje v kategoriji delniški informacijska tehnologija: Generali Tehnologija, delniški

V kategoriji naj upravljavec petletnega obdobja od 2015 do 2019 je Primož Cencelj zasedel drugo mesto, postal pa je tudi naj upravljavec desetletja – od 2010 do 2019. V isti kategoriji je David Zorman zasedel četrto mesto, prav tako iz družbe Generali Investments.

Primož Cencelj, CFA, je ob prejemu nagrade za najboljšega upravljavca premoženja po izboru revije Moje Finance zadnjih deset let, ki mu jo je izročil Andrej Šircelj, Minister za finance, povedal: »Hvaležen sem svoji ženi za vso podporo in svojim kolegom, šefom sedanjim in preteklim. V naslednjem desetletju si želim, da bi bilo to obdobje prilivov v vzajemne sklade in da bi Slovenci prepoznali naložbene priložnosti, ki jih ta industrija ponuja.«

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments pa je poudaril: »Ponosen sem na ekipo, in če sem iskren, nisem presenečen, da smo prejeli nagrado za Naj upravitelja zadnjih deset let. Že večkrat smo s številnimi domačimi in tujimi nagradami dokazali, da delamo z vrhunsko ekipo, ki ima zmagovalno miselnost.«