Obvestilo o odprtju poslovalnic

 

 

Odprti smo od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro (https://www.generali-investments.si/obiscite-nas/).  Za termine izven navedenega delovnega časa se je treba obvezno predhodno dogovoriti.

 

Z namenom preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa v Sloveniji delovni čas naših poslovalnic sproti prilagajamo.

Še vedno pa svetujemo, da naše poslovalnice obiščete samo v nujnih primerih in se za vse opravljanje storitve poslužujete naših digitalnih kanalov.

 

Obisk poslovalnice je mogoč samo v ob striktnem upoštevanju navodil zaposlenih glede osebnega stika in varnostne razdalje. Vstop v poslovalnice je mogoč le posamično, obvezna je nošnja zaščitne maske in ohranjanje medsebojne razdalje 1,5 metra.

Vstop brez zaščitne maske ni dovoljen.

 

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 80 24 ali na nasvet@generali-investments.si.

 

Hvala za razumevanje.

Generali Investments d.o.o.

 

 

Dolgoročna filozofija gospoda trga

 

 

Od leta 1928 je bila povprečna letna donosnost velikih ameriških delniških družb malo boljša od 9,5 odstotka. V istem časovnem obdobju je donosnost t. i. varnih, torej kratkoročnih (trimesečnih) državnih dolžniških vrednostnih papirjev (zakladnih menic), katerih ročnost je manj kot eno leto, znašala približno 3,4 odstotka. Na prvi pogled se razlika med njima morda ne zdi tako pomembna, vendar ko oba primera pogledamo iz drugega zornega kota, postane razlika velika – 100 ameriških dolarjev, vloženih v trimesečne ameriške zakladne menice v letu 1928, bi do konca leta 2016 zraslo na 1.928 dolarjev, a če bi istega leta vložili 100 ameriških dolarjev v košarico delnic takratnih najboljših ameriških družb (sedaj v indeks S&P 500), bi do konca leta 2016 vplačani znesek bil vreden osupljivih 301.239 dolarjev.

Rekli bi, da je vse lepo in prav. Vendar pa je resnica gospoda trga ta, da tako gospodarska, kot tudi politična in v zadnjem obdobju tudi zdravstvena dogajanja po svetu lahko skoraj vsako leto vlagateljem poženejo »kri po žilah«, kar bi lahko brez težav primerjala celo z vožnjo z vlakom smrti. Dogajajo se torej vratolomnimi vzponi in spusti (padci) in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcije delniškega trga. T. i. korekcije na trgih pa za vlagatelje niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Zadnjo takšno vožnjo smo doživeli slaba dva meseca nazaj, zaradi pandemije korona virusa, ko so se svetovni delniški trgi od vrha, doseženega sredi februarja, prvič v zgodovini v samo štirih tednih, do 23. marca, spustili za okoli 35 odstotkov. In če se vrnem k naložbi 100 dolarjev v omenjene delnice najboljših ameriških podjetij, bi vas le-te v zadnjih 88 letih (1928-2016) do omenjene vrednosti popeljale po precej divji vožnji vzponov in padcev, medtem ko bi vam naložba v trimesečne zakladne menice prinesla dolgčas in spanec, vendar z doslednimi (čeprav majhnimi) donosi, leto za letom.

Ljudje postanemo veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu – to je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic in posledično cene točk vzajemnih skladov znižajo za 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa v večini primerov povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. V takšnih turbulentnih časih so najbolj nagrajeni vlagatelji, ki vztrajajo in imajo dolgoročen pogled na naložbo, ter ne taktizirajo, ker enostavno težko premagaš muhastega gospoda trga.

Kaj torej lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga?

• Ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »sell offs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno (preudarno) odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenje v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube, dolgoročno prinesla največ.
• Bodite realni in ne trudite se nadvladati gospoda trga, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev v teh prizadevanjih tudi uspeva.
• Naj je vaša naložba razpršena. Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija edino »brezplačno kosilo«, ki ga lahko dobite pri investiranju.
• osredotočite se na svoje dolgoročne cilje. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego svojih ciljev.
nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo. Popravki gospoda trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja.

Naj končam današnje javljanje z mislijo znanega finančnika Warrena Buffeta: »Ko dež je zlato, postavi vedro in ne naprstnik.«

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije se v Evropi in ZDA pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. V Evropi je na mizi predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pri tem evropski politiki ciljajo predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč očitno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev. Tudi v ZDA še naprej krepijo monetarne in fiskalne ukrepe. Guverner FED-a Powell je napovedal, da ima FED še precej orožja s katerim se lahko zoperstavi krizi, na kar se je trg odzval z močno rastjo tečajev delnic. Tudi situacija na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se zelo lepo popravlja. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Večina podjetij je že razkrila svoje poslovanje v prvem kvartalu in rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj beleži rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dalj. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi, vidimo, da napoved cepiva lahko trg premakne za 10 % v pozitivno smer, enako se lahko zgodi v nasprotno, če se bodo te napovedi izkazale za preuranjene ali celo nepravilne. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

 

 

Kako se soočiti s popravki na trgih?

 

 

Večini vlagateljev se ob popravkih na kapitalskih trgih zgodi, da začnejo dvomiti o svojih naložbah in začne jih skrbeti za vložene prihranke. Naravni odziv na ta strah je lahko zmanjšanje oziroma odprodaja delniških naložb, z namenom, da bi preprečili nadaljnje izgube in pomirili svoje strahove. Vendar, če pogledamo dolgoročnejše, mogoče to ni najboljša rešitev. Žal, se v praksi prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelji z izstopom s kapitalskega trga ob povečani nihajnosti ne upošteva enega od osnovnih nenapisanih finančnih pravil, ki pravi »ne prodajaj poceni«.

Namesto, da smo zaradi nestabilnosti trgov zaskrbljeni, je bolje, da smo na nestabilnost pripravljeni. Pomembno je, da imamo dobro razpršen portfelj, ki je usklajen z našo osebno nagnjenostjo k tveganjem in, da smo osredotočeni na dolgoročne cilje. Vse to nam bo kot vlagatelju vlivalo potrebno samozavest, da ne bomo v času popravkov na kapitalskih trgih reagirali prehitro.

Imejte naložbe, ki vam ustrezajo

Če vas povečana volatilnost na trgu preveč obremenjuje, stopnja tveganja vašega portfelja mogoče ni primerna za vas. Če ste naklonjeni korekcijam oziroma nihanjem navzdol, potem ni smiselno imeti večjega dela vaše naložbe razporejenega v delnice ali delniške sklade tudi, če imate na voljo še dovolj časa oziroma varčujete za dosego dolgoročnih finančnih ciljev in si teoretično lahko privoščite višje tvegan delniški portfelj.
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nam preveč konservativna strategija morda ne omogoča take potencialne rasti, ki jo potrebujemo za doseganje zastavljenih ciljev. Smiselno je torej, da poskrbimo za primerno mešanico naložb, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede. S tovrstno razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost portfelja, saj se v različnih obdobjih trga različne naložbe odzivajo različno.

Najslabše pa je, da se ob popravkih na trgu iz strahu pred izgubami v celoti umikamo iz visoko tveganih naložb v nizko tvegane naložbe. Veliko težje je namreč prenesti naložbe na varno, kot pa jih pravočasno vrniti na kapitalske trge. Vlagatelji, ki sredstva umaknejo v varne naložbe namreč slej ko prej iščejo novo priložnost za vstop nazaj na delniške trge, vprašanje pa je, ali bodo s prodajo in ponovnim nakupom ustvarili višjo donosnost, kot če umika v varne naložbe ne bi bilo. Takšni vlagatelji, običajno prodajajo, ko je že prepozno, še bolj pozno pa se vračajo na trge. Po teoriji se prehajanje za dolgoročne vlagatelje niti ne splača.

Popravki na trgih so lahko priložnost za pregled vaših naložb, če so v skladu z vašo naložbeno strategijo in razmislek o spremembi sestave vašega portfelja. Predvsem v smislu izpostavljenosti določenim trgom ali naložbenim razredom, glede na profil vlagatelja. Dejavniki, ki vplivajo na sestavo vaše naložbe, se namreč sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo občasno preveriti, ali je naložba še vedno ustrezna in ali dosega vaša pričakovanja.

Vlagajte postopno in bodite dosledni

Postopno mesečno varčevanje je najboljši način, da izkoristimo nihanja trgov v svojo korist. Namesto, da poskušamo ugibati, kdaj je najprimernejši trenutek za vstop na trg, je bolje, da naredimo naložbeni varčevalni načrt, ki se ga dosledno držimo, ne glede na trenutno dogajanje na trgih. Če skozi daljše časovno obdobje vlagamo redno mesečno oziroma v enakih periodah, enake zneske, se izognemo nevarnosti napačnega vstopa na kapitalski trg. Hkrati pa z nakupi tudi v času, ko so tečaji nizki, znižamo povprečno nabavno ceno enoti in s tem hitreje začnemo ustvarjati donose, ko se trgi obrnejo navzgor. Zelo pomembno je, da se v obdobju nestanovitnih razmer znamo upreti skušnjavi, da bi z mesečnim varčevanjem oziroma vlaganjem prenehali.

Za dolgoročnega vlagatelja je najboljše, da se drži svoje strategije investiranja in ohrani dolgoročni pregled, ker nihanja na trgih pridejo in minejo. Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel samo na kratek rok, ker vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga.

 

Kam s svojimi prihranki v tem času

 

 

SLOVENCI SMO VARČNI, VENDAR PREMALO RAZPRŠIMO NALOŽBE

Povprečno slovensko gospodinjstvo razpolaga kar s 70 tisoč evri prihrankov, kar nas uvršča med prvih 15. najbolj varčnih držav OECD in s tem tudi med najbolj varčne države na svetu. V primerjavi z drugimi evropskimi državami pa imamo precej več, kar polovico prihrankov v denarju in v bančnih depozitih (ta delež je v evroobmočju 30-odstoten), precej naložb imamo v lastnih nepremičninah. Zaostajamo pa pri vlaganjih v življenjska in pokojninska zavarovanja (le 14 odstotkov prihrankov) in pri varčevanju v vzajemne sklade, kjer bi se lahko naš denar bolje obrestoval.

ZA VEČJE DONOSE VARČUJMO POSTOPNO IN DOLGOROČNO

Varčevanje v bankah že dlje časa prinaša zelo nizke obresti. Nasprotno pa vlagatelji v delnice kljub stalnim in v zadnjih mesecih velikim nihanjem zaradi korona krize dolgoročno beležijo lepe dobičke. »Če 30 let varčujemo 80 evrov mesečno v nogavici, privarčujemo 28.800 evrov, na kapitalskih trgih (predpostavimo delniški sklad s 6 % pričakovanim donosom) pa kar 80.361 evrov. Pri tem ne smemo pozabiti na inflacijo, ki pomembno vpliva na stanje našega premoženja in se bo srednjeročno povišala,« med drugim izvemo v primeru, ki ga je v pregledu finančnega dogajanja v času korona krize, na webinarju predstavil Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja družbe za upravljanje Generali Investments.

Oglejte si trenutno dogajanje na kapitalskih trgih in nasvete, kako varčevati.

 

KDAJ KUPUJEMO IN KDAJ PRODAJAMO NALOŽBE?

Najbolj donosno bi bilo, da bi prodajali naložbe v času največje evforije na trgu, kupovali pa takrat, ko je na trgu depresija in indeksi padejo najnižje. Žal pa formule, kdaj nastopi ta trenutek, ne moremo poznati.

  • Bolje je izkoristiti možnost postopnega in razpršenega varčevanja na kapitalskih trgih, ki jo nudijo vzajemni skladi, in povprašati za nasvet izkušene upravitelje.

Naše varčevanje na ta način zastavimo dolgoročno. Tako ublažimo posledice nihanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih, kot se je zgodilo marca letos, se izognemo paniki in ne prodajamo naložb v strahu pred izgubo.

  • Upravitelji premoženja svetujejo, da svoj portfelj naložb vedno razpršite na način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila.

Zadnja kriza je zelo prizadela letalsko industrijo, turizem, gostinstvo … nekatere panoge so prizadete manj, visoke donose v zadnjem četrtletju pa imajo podjetja s področja zdravstva in informacijske tehnologije.

REDNO PREVERJAJMO SVOJE FINANČNE CILJE IN POTREBE

Zastavimo si cilj, koliko denarja želimo privarčevati in v kakšnem času. Vedeti moramo, kakšna so naša pričakovanja glede donosnosti in opredeliti svoj naložbeni cilj. Pomembno je, kdaj bomo potrebovali denar, torej kakšen čas smo si določili za varčevanje in kakšen je naš odnos do tveganja. Na podlagi tega se odločamo, v kakšne naložbe vlagati, da naših prihrankov ne izpostavljamo prevelikemu tveganju, predvsem takemu, ki si ga ne moremo privoščiti.

  • Svoje naložbe skrbno spremljajmo, saj je od njih odvisen vsak pomembnejši korak v našem življenju.

Vsaj enkrat na leto preverimo, ali še ustrezajo našim potrebam in načrtujmo svojo varčevalno strategijo. Razmislimo, koliko lahko dajemo mesečno (ali v priložnostnih enkratnih zneskih) na stran za varčevanje. Bi mesečni znesek lahko povišali, ko imamo višje dohodke?

KO VARČUJEMO V VZAJEMNIH SKLADIH, UPOŠTEVAJMO DVA VIDIKA

Prvi je, kje smo na krivulji življenjskega cikla. Temu prilagodimo obdobje varčevanja. Varčujemo v predvsem v aktivni dobi, po upokojitvi bomo zagotovo imeli manjše dohodke in bomo potrebovali svoje prihranke. Kakšen tip vlagatelja smo, pa je drugi pomemben dejavnik, od katerega je odvisna naša naložbena strategija.

Na dolgoročno uspešnost našega varčevanja bo namreč vplival tudi naš odnos do tveganja, saj se moramo zavedati, kakšna tveganja lahko prenesemo (kakšno finančno zalogo imamo), da nas nihanja preveč finančno ne prizadenejo. Ni vse za vsakogar. Nekaterim se zdi varnost pomembnejša od višine donosa. Drugi se odločajo drzneje, pripravljeni so tudi na nekoliko večje padce vrednosti svojih naložb, če ocenjujejo, da bodo tako dolgoročneje zaslužili več. Prav zato je priporočljivo naložbe prilagoditi svojemu odnosu do tveganja in redno preverjati njihovo ustreznost glede na svoje finančne cilje.

»Če imamo v svojem naložbenem portfelju bolj tvegane naložbe, naj bo naš cilj, da se ob padcih ne odzovemo panično, temveč racionalno. V takih trenutkih je treba sprejeti prave odločitve. Največkrat je najbolje, da se držimo zastavljenega varčevalnega načrta. Prav zato so pomembna postopna mesečna vlaganja v daljšem časovnem obdobju, da si razporedimo prihranke in jih postopno investiramo na trg,» še poudarja Luka Flere, nosilec priznanja naj upravitelj premoženja 2018 po izboru revije Moje Finance.

Želite povečati svoje prihranke, a nimate dovolj znanja in izkušenj? Vsekakor se obrnite na izkušene svetovalce in upravljavce, ki vam pri tem lahko pomagajo. Upravljavci Generali Investments so že nekaj let med najuspešnejšimi v Sloveniji, tako lahko veste, da svoje premoženje zaupate najboljšim.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija gre po izjavah politikov počasi h koncu. Ukrepi se pospešeno odpravljajo, tudi naši otroci se bodo naslednji teden deloma vrnili v vrtce in šole. Na prve strani medijev prihajajo tudi novice, ki niso povezane s pandemijo. A pandemija in predvsem začasna ustavitev življenja ter gospodarstva je pustila globoke posledice v svetovni ekonomiji. Napovedi pričakovanj se popravljajo iz tedna v teden in ocena je, da smo v najhujši recesiji po veliki depresiji iz 30-ih let preteklega stoletja. V Evropi bo upad BDP v 2020 verjetno nekaj nad 10 %, v ZDA sicer nižji, okoli 6 %, a vseeno so to številke, ki vzbujajo skrb. Nekatere panoge, in s tem podjetja, se ne bodo hitro pobrale in vrnile na stara pota, za nekatere bo prihodnost bistveno drugačna od preteklosti. Ta negotovost, povezana z vprašanjem, kaj bo jeseni, ko se po svetu in pri nas iztečejo neposredne podpore podjetjem ter zaposlenim zaradi zmanjšanega obsega dela, vzbuja skrb. Države zato še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za blažitev padca, kar drži visoko zaupanje vlagateljev v delniške trge, na drugi strani se v nekaterih dejavnostih krepi optimizem, saj spremenjeni trendi krepijo ali pa celo močno povečujejo obseg poslovanja.

– Ta zadnja trditev je lepo opazna tudi v rezultatih podjetij za prvi kvartal ter napovedih za drugi. Večina največjih podjetij je že razkrila svoje poslovanje ter zelo previdna pričakovanja za preostanek leta in trend je več kot jasen. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti ter prosi za državno pomoč. Na drugi strani so prehrambena podjetja doživela obrat nekaterih trendov in s tem rast poslovanja. Vidimo krepitev on-line nakupov ter s tem pozitivna presenečenja praktično pri vse on-line trgovcih, tudi na IT podjetja je kriza vplivala pozitivno. Zmagovalec krize so zaenkrat podjetja iz sektorja zdravstva, saj vsa beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična. Kar naenkrat visoke cene zdravil, ki so zaposlovala ameriško predvolilno kampanjo, niso več težava.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej ponujajo trgom. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 temveč še precej dlje. Čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje sedanjosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

Nasvet za vlagatelje:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, trenutno ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju le-teh.

 

 

Delničarji bodo za zavarovalnici predlagali dividendo

 

Pred vrati so finančna poročila, ki bodo pokazala kako so v resnici poslovale borzne družbe v prvem tromesečju letos. Karantena, ki je bila uvedena sredi marca, je odvzela zadnja dva tedna normalnega poslovanja, saj je večina podjetij svoje delavce poslala na delo od doma, na čakanje ali pa celo med brezposelne. Družbe so bile do zdaj razmeroma skope pri ocenjevanju poslovne škode, ki je nastala zaradi koronavirusa, tako da bomo prihajajoči teden lahko prvič realno ocenili posledice in dobili jasnejšo sliko o tem kako, je covid-19 prizadel bilance slovenskih družb.

V četrtek, 14. maja, bomo začeli s finančnimi rezultati banke NLB in Zavarovalnice Triglav, naslednji teden pa nadaljevali s Savo Re, Krko in Petrolom. Rezultati obeh zavarovalnic bodo še posebno zanimivi z vidika odločitve o (ne)delitvi dividend za leto 2019. Sava Re in Zavarovalnica Triglav sta kljub rekordnim dobičkom od Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) dobili priporočilo, naj se dividenda za lani zaradi tveganega poslovnega okolja letos ne izplača najmanj do konca septembra.

Koliko je to priporočilo na utemeljeno, obstajajo različna mnenja, borzni analitiki pa mislijo da zaradi odlične finančne kondicije in visokega presežnega kapitala po merilu Solvency 2 priporočilo ni potrebno. Poleg tega je Sava Re na svoji spletni strani objavila tudi rezultate stresnih testov, ki so pokazali, da je tudi v času, ko so bili delniški tečaji marca na najnižji ravni, raven kapitala še vedno močno presegala minimalni zahtevani količnik.

Upravi obeh zavarovalnic sta priporočilo AZN upoštevali in tako iz sklica letošnje skupščine delničarjev umaknili predlog delitve dobička. Ker pa gre za priporočilo in ne prepoved, bo zanimivo kaj se bo zgodilo skupščinah.

Društvo VZMD, ki združuje male delničarje, je za obe objavilo nasprotni predlog, v katerem predlaga dividendo – 1,05 evra bruto za delničarje Save Re in 2,5 evra bruto za delničarje Zavarovalnice Triglav.

To je višina, ki je v skladu z dividendno politiko obeh družb in bi jo po vsej verjetnosti predlagali tudi upravi. Ali bo ta predlog sprejet, je težko napovedati, glavne niti odločitve bodo seveda v rokah paradržavnih skladov. Pri Savi Re sta to Slovenski državni holding (SDH) in Modra zavarovalnica, v Triglavu pa SDH in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Zadnja imata skupaj 62,5 odstotka glasovalnih pravic v Triglavu, kar pomeni, da brez državnih glasov uprava Triglava dividende ne more izplačati. V Savi Re pa ta možnost obstaja, saj imajo paradržavni skladi namreč skupaj manj od 50 odstotkov kapitala in tako obstaja teoretična možnost, da bi mali delničarji državo lahko preglasovali.
Nekaj dni za obema zavarovalnicama letošnje poslovanje v prvem tromesečju razkrivata tudi Krka in Petrol. Prva po oceni uprave posluje odlično tudi v pandemiji medtem ko se bo Petrol zaradi zdravstvene krize in uvedbe karantene verjetno soočal z močnim upadom prihodkov.

 

 

Mesečno poročilo za april 2020

 

Mesečno poročilo za mesec april 2020

 

Naložbeni komentar – april 2020

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu je bilo konec aprila že skoraj pozabljeno. Tečaji so se od najnižje točke, merjeno v evrih, do konca aprila povišali kar za 27 %. Tako se je skozi april nadaljevalo okrevanje delniških trgov, saj so se tečaji v aprilu v povprečju okrepili za 10,9 %. Globalni delniški trgi so bili tako od začetka leta pa do konca aprila okoli 10 % v minusu.

Po zelo slabih makroekonomskih podatkih, ki jih beležimo v zadnjih tednih, pa se je pokazala luč na koncu tunela. Večina držav je svojo ekonomijo v obdobju virusa popolnoma ustavila. To kažejo praktično vsi podatki, ki jih posamezne države objavljajo. Posledično je povsod začela naraščati brezposelnost. Obenem pa se je epidemija začela umirjati. Dnevni prirast novo okuženih je v večini držav vedno manjši. Še vedno pa se zadeve niso začele umirjati v ZDA in v Veliki Britaniji. V nekaterih državah, kot so Brazilija, Argentina, Rusija itd., pa število okuženih še vedno narašča. Obenem se izvaja vedno več raziskav o samem virusu. Tako podatki kažejo, da je okuženih precej več kot kažejo uradne številke. Raziskave kažejo, da od 20 pa kar do 70 krat več. Večina teh okuženih virusa sploh ne zazna, so asimptomatski, oziroma imajo zelo blage znake prehlada. Kar posledično pomeni, da je smrtnost precej nižja od do sedaj objavljenih številk. Vseeno je virus zelo nalezljiv, kar pomeni, da za t.i. prekuženost potrebujemo precej večjo številko od do sedaj okuženih. Vseeno se zdi, da se epidemija, tudi na podlagi ukrepov, umirja in da bodo nova spoznanja o samem virusu prinesla bolj kontrolirano prihodnost. Kar pomeni, da bo zdravljenje in preprečevanje uspešnejše ter da zaenkrat ne gre pričakovati še močnejšega drugega vala. Obenem se razvijajo tudi zdravila in cepivo. Slednje bi bilo lahko na voljo, po najbolj optimističnem scenariju, okoli novega leta. Do takrat pa bo potrebno ekonomijo povrniti v dokaj normalno stanje, saj je trenutno stanje nevzdržno. Višja brezposelnost prinaša več negotovosti, depresij, finančnih težav posameznikov. Ta dejstva pa povečujejo zdravstvene težave tudi drugih prebivalcev. Kako krmariti med čermi, pa je težko vprašanje in vsaka država se ga loteva kot sama misli, da je najbolje za vse. Gre pa trenutno večina držav v umik ukrepov in rahljanje karantene, kar pomeni, da se stvari normalizirajo. Glavno vprašanje pri vsem je, kako uspešne bodo posamezne države in kako so se na nove razmere prilagodila podjetja in posamezniki. Dejstvo je, da je že pred nastopom krize potekala transformacija gospodarstva. Nekatere panoge in podjetja so bila že vrsto let v upadu in nastajali so novi poslovni modeli, ki so s krizo dejansko še pridobili na hitrosti implementacije. To se kaže tudi na delniških trgih, kjer cene delnic posameznih podjetij že kotirajo na nivojih izpred krize, posamezna podjetja pa se še naprej soočajo z izredno težkimi razmerami. Imamo pa tudi podjejta, ki jim je pred krizo šlo odlično in so sedaj doživela strukturno spremembo, ki bo trajala kar nekaj časa.

Gledano po posameznih regijah, so pri rasti prednjačili delniški trgi v ZDA. Ti so se v aprilu okrepili za 13,3 %, kar je dobrih 7 odstotnih točk več, kot so se okrepili delniški trgi v Evropi. Če pogledamo sektorske spremembe pa vidimo, da so določeni sektorji skoraj že na nivojih izpred pandemije. Omenimo lahko zdravstveni in tehnološki sektor. Delniške trge žene tudi nizka cena denarja. Zdi se, da bo ta ostala nizka tudi v bližnji prihodnosti. Omenimo lahko, da se zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice še vedno nahaja v območju okoli 0,6-0,7 %. Nemška pa vztraja v negativnem območju okoli 0,5 %. Cena nafte je še naprej izredno nizka in je konec aprila znašala okoli 19 dolarjev za sodček.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ja prav tako v aprilu odbil in porasel za 9,4 %. Regijski trgi pa so se v povprečju okrepili za 7,2 %.

 

 

Z varčevalnim načrtom do lepše prihodnosti

 

 

Večina vlagateljev ne prihaja iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.
Če želite postati uspešen in zadovoljen varčevalec, potrebujete torej dober načrt.

Imejte varčevalni načrt
Ustrezen varčevalni načrt, ki nas bo pripeljal do zastavljenih ciljev, si lahko ustvarimo z varčevanjem v vzajemnih skladih, ki nam nudijo maksimalno razpršenost premoženja. Vzajemni skladi so nam bolj, kot katerakoli druga oblika varčevanja, približali in omogočili dostop do finančnih trgov oz. naložb v vrednostne papirje in druge finančne naložbe. So odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev. In kar je najpomembnejše – varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Konkretno opredelite cilje
Če se le da, konkretno opredelite cilj. Odločitev v smeri: »v čim krajšem času zaslužiti čim več« je napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za naš denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Vsak mesec si redno odtegnite znesek, ki ga namenite varčevanju
Zelo pomembno je, da si damo na stran znesek, ki se mu lahko odrečemo, resnično vsak mesec in ne le takrat, ko ga ne potrebujemo. Zato si naredimo varčevalni načrt, pri katerem nam mesečno odtegujejo denar iz bančnega računa. Tako nam ne bo potrebno več ničesar razmišljati in presenečeni boste, kako hitro se privadimo, da omenjen znesek, brez večjega odrekanja, namenimo za varčevanje.

Bodite sistematični in disciplinirani
Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite precejšnje premoženje! Določiti si morate okvirni časovni plan vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas vaš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

Družbe za upravljanje nudijo svojim vlagateljem številne ugodnosti pri izbiri varčevalnih paketov. Mesečne zneske lahko kadarkoli poljubno spreminjate in jih prilagajate svojim željam in potrebam. In kaj je največja prednost? Denar vam je na razpolago v vsakem trenutku.

Zato si zastavite svoj varčevalni načrt čimprej. Določite si časovno obdobje, v katerem boste uspeli doseči željen privarčevani znesek, kajti le tako boste uspeli dosledno in usmerjeno k rezultatom, izpolniti vaše želje.

 

Virus ostaja, življenje teče dalje

 

Prvi šok je povzročil kolaps na različnih področjih. Razpočilo se je kar nekaj finančnih produktov in bojazen je bila, da se bo kroženje denarja, ki je bistveno za zdajšnji sistem, popolnoma ustavilo. Vstopile so centralne banke in zagotovile neomejeno likvidnost. To je povzročilo, da so obrestne mere padle oziroma ostale rekordno nizke. Delniški trgi, ki so bili v marcu preprodani kot že dolgo ne ter je bila v njih vračunana podobna količina strahu kot leta 2008, so se normalizirali. Ko so ustaviti padanje domin, pa je bilo treba razmišljati, kako naprej.

Države so trenutno v različnih fazah epidemije. V večini držav je vrh epidemije minil, nekaterim pa število okuženih še vedno narašča. Dejstvo je, da pred virusom ni varna nobena država, so samo različne poti, kako se z njim spopademo. Zadnji podatki nakazujejo, da je okuženih precej več, kot so jih identificirali s testiranjem. Različne raziskave so pokazale, da je teh od 40- pa tudi do 80-krat več, kot so jih ugotovili s testi. Kar seveda pomeni, da je brez znakov oziroma so ti zelo blagi okoli 60 do 80 odstotkov vseh okuženih. Ker imajo ljudje oslabljen imunski sistem, pa še vedno relativno veliko število ljudi posledicam vstopa novega virusa v telo podleže. Vseeno pa je smrtnost precej nižja od prvih ocen tako WHO kot tudi drugih ocen, ki so jih strokovnjaki z epidemiološkega področja sporočali na začetku. Seveda se ta od države do države razlikuje, razlogov za to pa je več. Glede na te, bolj »optimistične« podatke glede nevarnosti virusa, pa se pojavlja vedno več apelov, da je trenutno stanje tako ekonomije kot družbe na daljši rok nevzdržno ter da bo kolateralna škoda, ki pa je ne vidimo tako jasno, lahko celo večja. Države gredo v rahljanje ukrepov, ekonomija pa se počasi vrača v stare tirnice. Naučiti se bo treba živeti z virusom, pridobiti o njem čim več znanja ter upati na uspešno cepivo. V vmesnem času pa je treba predvsem zaščititi ogrožene posameznike in skrbeti, da se virus čim počasneje širi med populacijo. V primeru drugega vala pa se zdi, da bomo vsi bolje pripravljeni in se bomo lahko uspešno soočili z njim.

Na globalnih delniških trgih je zaznati, da bo okrevanje prišlo. Vendar bo to zelo različno po panogah oziroma posameznih podjetjih. Zavedati se je treba, da je že nekaj let potekala transformacija ekonomije ter da so zdajšnje razmere to dodatno pospešile. Spreminja se način dela, način nakupovanja in samega poslovanja. Vidimo, da so zmagovalci krize trenutno tehnološka podjetja, ki sploh omogočajo, da svet tudi v karanteni teče naprej. Kdor do zdaj še ni uporabljal videoklica, spletnega nakupovanja, sestankov na daljavo, učenja na daljavo itd., se je bil zdaj s tem prisiljen soočiti. Kdor pa bo dobro prakso obdržal tudi v prihodnosti in spremenil svoj poslovni model, bo lahko na tem jadral še nekaj let. Vsaka kriza je namreč priložnost, ki prinese nove zmagovalce.

Panoge, podjetja ter tudi države, ki so bili zdaj najhuje prizadeti, pa so bili že pred tem kar vrsto let v zahtevnem položaju in se niso dovolj osredotočali na prihodnost. Trenutne razmere pa so jih s tem dejstvom soočile v zadnjih dveh mesecih. Kot posamezniki pa tudi lahko veliko pripomoremo k manjšemu prenosu virusa in seveda tudi boljšemu lastnemu imunskemu sistemu.