Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– rast števila okuženih z virusom Covid-19 v večini sveta upada. Med večjimi državami je dnevni prirast novo okuženih še vedno visok v Veliki Britaniji, Kanadi, Indoneziji in tudi v ZDA. Še vedno pa dnevna rast števila okuženih narašča tudi v Rusiji, Argentini, Mehiki, Braziliji, Egiptu, Čilu, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah. Vidimo, da ni imun noben del sveta. Posledično je podobna tudi slika o številu umrlih, skupno število umrlih se trenutno giblje okoli 250.000 tisoč, vendar se dnevni prirast umrlih znižuje že od sredine aprila. Trenutno na svetu dnevno za posledicami virusa podleže okoli 4000 ljudi. Posledično se epidemiološki sliki prilagajajo tudi posamezne države. Zavedati se je potrebno, da je večina držav ekonomijo dobesedno ustavila. Sedaj se ti ukrepi umikajo, vendar določene omejitve še vedno veljajo. Previdnost in negotovost je med ljudmi še vedno prisotna, kar vpliva tudi na hitrost ponovnega zaganjana ekonomije in hitrost kroženja denarja. Zdi se, da bo v večini sveta, kljub koncu epidemije, še vedno prisotnih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo gospodarsko rast. Posledično bo tudi okrevanje počasno. Pojavlja pa se tudi strah in negotovost pred t.i. drugim valom okužb, kajti prekuženost v večini držav ni dovolj velika, da bi preprečili širjenje virusa brez določenih ukrepov, ki po eni strani preprečujejo širjenje, na drugi pa znižujejo gospodarsko rast in povečujejo brezposelnost.

– na drugi strani države sprejemajo ukrepe, ki blažijo posledice ustavitve gospodarstva. Centralne banke so omogočile izredno nizko ceno denarja. Brezposelni živijo od državne pomoči. Krediti podjetij se reprogramirajo. Podjetja, ki so bila najhuje prizadeta – turizem, letalske družbe, restavracije – prav tako rešujejo svoje bilance. Nekateri dobivajo državno pomoč, drugi nove lastnike, tretji odprodajajo premoženje. Zdi se, da bodo določeni segmenti gospodarstva čutili dolgoročne posledice, nekateri celo strukturne premike s spremenjenimi navadami ljudi in poslovnih subjektov. So pa v vsaki krizi tudi zmagovalci. Dejstvo je, da je v svetu pred krizo potekala transformacija ekonomije. Spreminjal se je način dela, poslovne poti, komunikacija zaposlenih, preference potrošnikov. Ta kriza pa je to preoblikovanje še pospešila. To trenutno vidimo tudi v cenah delnic, kjer vlagatelji v določenih segmentih še naprej vidijo rast prihodkov in dobička v prihodnjih letih ter v določenih, kjer bo ta rast občutno manjša kot v preteklosti. Še naprej pozitivno preseneča IT sektor. Prav tako se dobro držijo podjetja iz sektorja zdravstva. Najdemo pa tudi podjetja iz preostalih panogah, ki so bila dobro pripravljana oziroma so se na nove razmere hitro prilagodila.

– kapitalski trgi se še naprej glede na situacijo držijo zelo dobro. Izjemna likvidnostna pomoč ter nizka donosnost obvezniških trgov delajo delnice relativno privlačne. Napovedi centralnih bank pa kažejo na to, da bo cena denarja kar nekaj česa ostala izjemno nizka. Ob ponovnem zagonu gospodarstva je začela pridobivati tudi cena nafte. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. V ameriškem indeksu S&P 500 najdemo kar nekaj podjetij, katerih cene delnic so na vrhovih izpred krize ali pa so te že presegli. Tukaj lahko omenimo Amazon pa tudi Google, Microsoft, Apple in Facebook, ki od rekordnih nivojev niso zelo oddaljeni. Je pa dejstvo, da smo v krizi od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni oziroma brez njih v trenutni situaciji niti ne bi mogli poslovati in »se družiti«. Ljudje nakupujejo po spletu (Amazonu), za iskanje/pošto uporabljajo Google na Applovem telefonu in si stvari zapisujejo v Wordu in Excelu ter vmes poklepetajo s sodelavci ali prijatelji preko Facebooka.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Kaj storiti po borznih padcih?

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in na njih je smiselno gledati kot na obdobje »popustov« na borzi. Prepogosto se dogaja, da investitorji na investicijo gledajo iz popolnoma drugega zornega kota kot pa recimo na nakup nekega drugega izdelka. Tudi pri naložbah moramo pogledati, kakšna je kakovost in to primerjati s ceno. Ko se kakovost ne spremeni, cena na trgu pade, je to odličen trenutek za nakup naložbe.

Kaj storiti ob korekciji na delniških trgih?

Pomembno je, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje. V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi prizmo celotnega premoženja. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Vendar pa se je smiselno vprašati tudi ali je padec tudi razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se namreč noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju (čezmernim nakupom delniških naložb pod vtisom evforije in prekomernim prodajam v primeru panike).

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo? Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni. V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Pridružite se nam na spletnem dogodku Osebne finance v trenutni situaciji

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

Pridružili smo se zavarovalnici Generali in želimo z našim znanjem ter izkušnjami pomagati, da na trenutno situacijo pogledamo bolj optimistično, svoje ravnanje in vedenje pa prilagodimo zavedanju, da je #Najboljše zavarovanje naše ravnanje, tako v času, ko ostajamo doma, kot tudi zatem.

 

Tako bomo skupaj pripravili spletni dogodek OSEBNE FINANCE V TRENUTNI SITUACIJI, ki se bo odvil 7. maja 2020 ob 11. uri. Govorec bo mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja Generali Investments.

 

Govoril bo o tem, na kaj moramo biti v trenutnih razmerah pri osebnih financah pozorni? Kako se pravilno odločiti?
Vabljeni, da poiščite odgovor skupaj z nami.

 

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato države pospešeno delajo na strategiji izhoda iz karantene. Tempo je različen, prednjačita Danska in Avstrija, najbolj zaostajajo Italija in Španija. Tudi v ZDA je tempo različen in predvsem odvisen od posameznih zveznih držav. Kot se sedaj kaže, bo proces odpiranja počasnejši, kot se je zdelo na začetku krize. Določene dejavnosti bodo, še posebej kjer pride do srečanja večjega števila ljudi (turizem, restavracije, letalski promet itd.), odprte z velikim zamikom in s tem bo vpliv na ekonomijo negativen dalj časa od prvotnih ocen. V najboljšem primeru lahko tako pričakujemo okrevanje v obliki črke U, čeprav je veliko nejasnosti kako bo gospodarska aktivnost izgledala v drugi polovici leta.

– Države še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za podporo gospodarstvu. Podobno kot v Sloveniji tudi drugod po svetu pomagajo najbolj prizadetim panogam, tako bodo denimo največje evropske letalske družbe kot so Lufthansa ali proizvajalec športne opreme Adidas prejeli milijarde evrov ugodnih kreditov in drugih oblik pomoči, ki bi jim pomagali preživeti naslednjih nekaj mesecev. Po drugi strani podjetja objavljajo rezultate za prvi kvartal 2020 in dajejo večinoma zelo previdne napovedi za drugi kvartal ter drugo polovico leta. Rezultati se gibljejo v okviru pričakovanj, za prvi kvartal so še vedno relativno dobri, medtem ko so napovedi za drugi kvartal v povprečju precej slabše kot v enakem obdobju lani, a vseeno niso bistveno slabše od pričakovanj vlagateljev. Zaenkrat pozitivno presenečajo predvsem v panogah zdravstva in IT, negativno pa predvsem finančna, letalska industrija, avtomobilisti in nekatera industrijska podjetja.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Verjetno gre večji del zasluge pripisati izdatni likvidnostni pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih, čeprav z nakupi na obvezniških in nekatere tudi na delniških trgih sporočajo, da je njihova moč neomejena. Tako je v začetku tedna dodatne nakupe obveznic sporočila japonska centralna banka. Nekoliko se je umirilo tudi dogajanje na naftnih trgih, čeprav cena nafte ostaja izredno nizko in bo verjetno tu ostala še kak mesec ali dva, da se ekonomije zopet začnejo prebujati in da oživi poraba ter s tem povpraševanje. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. Bolj skrbi največja utež največjih pet delnic v ameriškem indeksu S&P, saj Amazon, Google, Microsoft, Apple in Facebook predstavljajo kar 22 % indeksa S&P, ta utež pa je celo večja od podobnega razmerja v času začetka velike depresije v 30-ih letih. Te delnice so tudi glavni razlog za hitro okrevanje ameriških indeksov, zato previdnost na tej točki ni odveč.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo

 

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v na primer vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga dejansko lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred odločitvijo o naložbi priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči z naložbo in kolikšne vmesne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca.

Kaj je pravzaprav tveganje?

Tveganje pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše naložbe odstopal od pričakovanega. Odstopanje pa je lahko v pozitivni smeri, torej v povečanju sredstev oziroma premoženja, ali v negativni smeri, torej v zmanjšanju sredstev oziroma premoženja.

Kaj pa toleranca glede tveganja?

Ta je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo precej nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane naložbe, kot so recimo delnice ali delniški skladi, ki nam lahko nudijo večje možnosti za dolgoročnejšo rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti oziroma nihajnosti.

Kaj storiti z naložbami z vzajemne sklade, ko delnice padajo in se na delniški trg vrača povečana nihajnost?

Izkušnje kot tudi zgodovina nas učijo, da se je najbolj pametno ob padcu trga izogniti paniki. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, pride do tveganja, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne (čustvene) odločitve imajo lahko dolgoročne negativne posledice za vaš portfelj. Povsem običajno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo varčevanja in z upoštevanjem dejstva, da so obdobja volatilnosti ali nihajnosti normalna, da se vsi trgi gibljejo ciklično, torej da rastejo in padajo ter da na kratek rok ni samo poti navzgor. Do pozitivne perspektive varčevanja lahko pridete na dolgi rok, zato se vztrajnost in potrpežljivost poplača.

Imejte svojo strategijo, ki naj bo dolgoročna in se je držite čim dlje. Dokler ne prodate vaše naložbe, ne realizirate vmesne izgube. In če ste v precepu, kaj ob visoki nihajnosti narediti, imate dve možnosti, lahko prodate naložbo in sprožite izgubo ali pa se držite svoje naložbene strategije in sledite prihodnjemu okrevanju. Pred seboj imejte dejstva in se jih držite, saj zgodovina kaže, da vsaka kriza mine. Vedno je po padcih na trgu sledilo popolno okrevanje in sčasoma dosežen tudi novi vrh. Ob tem vam je seveda v pomoč diverzifkacija ali razpršenost portfelja, ki lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublaži skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo. Ko trg pade (kar se dogaja v zadnjih dveh mesecih), le-ta padec na vašo naložbo ne bo imel dolgoročnega vpliva, razen, če naložbo sedaj prodate in tako realizirate izgubo. V nasprotnem primeru gre samo za izgubo na papirju. Vi še vedno imate enake delnice, enake obveznice, enake vzajemne sklade, torej enake naložbe. In če naložbo sedaj prodate, je na drugi strani nekdo, ki to naložbo kupi. In kdo so ti ljudje, ki kupujejo, ko vi prodajate? Verjetno modri vlagatelji, ki razumejo dolgoročnost naložb in ki razmišljajo o priložnostih na delniškem trgu. Vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, je lahko dobra nakupna priložnost. Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato se države pospešeno posvečajo izhodu iz karantene. Danska je tako že deloma odprla šole, Nemčija podobno, odpirajo se določene panoge in trgovska dejavnost. Tudi v Sloveniji. A kljub vsemu je omejitev še vedno veliko, še posebej v najbolj prizadetih panogah transporta, gostinstva in turizma. Nekatere države so močno odvisne od turizma (Grčija, Hrvaška), kjer turizem predstavlja 20 % BDP, a tudi v Španiji in Italiji je ta delež visok, zato prihaja v ospredje vprašanje, kaj bo z letošnjo turistično sezono, in če je ne bo oz. bo zelo omejena, kakšni bodo ukrepi na nivoju EU, da se bo močna recesija omilila.

– Države uvajajo dodatne ukrepe za premostitev sheme, jamstvene sheme in garancije za najbolj izpostavljene posameznike in podjetja. To krepi optimizem na trgu, a številke v drugem kvartalu bodo neizprosne. Pričakujemo lahko zelo velik upad gospodarske aktivnosti, v zadnjem tednu so se te napovedi še nekoliko poslabšale. Zato se hiti z izhodno strategijo in zadeve se spreminjajo iz dneva v dan. Skupen imenovalec izhodnim ukrepom v zadnjih 14 dneh je, da se situacija z virusom umirja nekoliko hitreje od pričakovanj, zato so tudi izhodni ukrepi nekoliko hitrejši od pričakovanj, kar vliva nekaj optimizma za tretji in četrti kvartal ter omogoča hitrejši povratek k normalnemu življenju.

– Če lahko Kitajska ponudi informacije kako svet izgleda po odpravi ukrepov, potem lahko bolj optimistično zremo v svet. Po odpravi omejitev se je močno povečal nakup letalskih kart za prvomajska potovanja, tudi turistične zmogljivosti se lepo polnijo. Ljudje si po mesecih karantene želijo spremeniti okolje in doživeti nekaj novega. Po drugi strani vidimo krepitev digitalnih, online prodajnih kanalov, kar pomeni dodaten pritisk na fizično trgovino. Lahko ocenimo, da je to ena izmed trajnih sprememb, ki jo prinaša ta koronavirus kriza.

– Največji izziv ostajajo azijske države in države s slabšim zdravstvenim sistemom, a med njimi so nekatere zelo velike in pomembne države trgov v razvoju kot so Indija, Rusija in Južna Afrika. Tam vrh koronavirusa še ni bil dosežen, zato se omejevalni ukrepi nadaljujejo, kar ima močan negativen vpliv na trge v razvoju kot celoto. Tako stanje lahko pričakujemo še vsaj teden ali dva.

Vpliv na kapitalske trge:

– Trgi so tudi pretekli teden končali v zelenem, saj optimizem krepi zaupanje vlagateljev. Začele so se prve objave rezultatov podjetij. V ZDA so v ospredju banke in IT panoga. Banke so razočarale, predvsem zaradi oblikovanj dodatnih rezervacij zaradi pričakovanih odpisov in slabih kreditov. Trg se je na te objave odzval negativno in kot panoga so finance beležile enega slabših rezultatov. Po drugi strani so prva IT podjetja nakazala solidne rezultate, čeprav glavnina objav največjih podjetij še pride v prihodnjih dneh. A to ni ustavilo Amazona in Netflixa pri doseganju novih vrhov, saj njun poslovni model očitno prosperira v teh kriznih časih. Tudi prva podjetja iz panoge zdravstva nakazujejo dobre rezultate, še bolj pa razveseljujejo njihove napovedi za celo leto, saj pričakujejo pospešek poslovanja.

– Podatki družb, ki raziskujejo tržne trende in nakupovalne navade za marec in april kažejo, da so ljudje usmerjali nakupe predvsem v nujne potrošne dobrine, kot so prehrana in sredstva za gospodinjstva. Kupce v času karantene privlači tudi online zabava. Po drugi strani smo videli močan padec prodaje pri večjih enkratnih nakupih, kot so veliki gospodinjski aparati in avtomobili. Ker je avtomobilska industrija pomemben del evropskega in nemškega gospodarstva (s tem tudi slovenskega, saj predstavljajo skoraj 20 % slovenskega izvoza), se pričakujejo vzpodbude za nakup novih avtomobilov, podobno kot v obdobju 2009-2010. V ta namen je 5. maja sestanek nemških avtomobilistov z nemško vlado. To bi bil lahko trenutek za večji premik tečajev v Evropi.

– Dogovor OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte je le na kratko dvignil ceno nafte. Ukrepi so na kratek rok premajhni, da bi uspeli nevtralizirati upad porabe nafte zaradi karanten in posledično manjše gospodarske aktivnosti ter transporta. Zaradi velikega kratkoročnega presežka ponudbe nafte v ZDA je cena tako upadla pod 0, saj so se predvsem špekulanti in finančni vlagatelji želeli znebiti pogodb za dobavo nafte (futures-ov) v maju in kupiti daljše pogodbe na eni strani, na drugi strani pa se znebiti dejanske fizične dostave. Te nizke cene nafte imajo sicer vpliv na trge, a če pogledamo malo dlje, v jesen, ko lahko pričakujemo normalizacijo dogajanja v svetu, je cena dobave ameriške nafte WTI v septembru lahko približno 30 dolarjev. So pa nizke cene nafte dobre za vse energetsko odvisne države in velike uvoznice, Kitajsko, Evropo in Slovenijo.

– Obvezniški trgi so stabilni in centralne banke imajo trden »nadzor« nad trgom. Likvidnost je dobra in razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (t.i. spread-i) so zopet normalne. Države še naprej hitijo z izdajo novih obveznic in menic, saj tako financirajo nadaljnje ukrepe za boj s koronavirusom. Povečano ponudbo pričakujemo še nekaj časa, zato bodo centralne banke še naprej budno spremljale dogodke in po potrebi ukrepale z dodatno likvidnostjo.

Nasvet za vlagatelje:

– Trgi so še nekoliko zrasli v zadnjem tednu, tako da padci od začetka leta ne izgledajo več dramatično. Nekatere delnice so že presegle ne samo nivoje iz začetka leta, ampak so celo šle na nove najvišje vrhove. Posledično je čas za razmislek o prilagajanju portfelja v smislu manjšega zmanjšanja delniške izpostavljenosti za vlagatelje, ki imajo trenutno pretežni del portfelja v delnicah. V prihajajočih tednih bodo rezultati in napovedi firm ter strategije izhoda iz karantene dali boljšo sliko glede prihodnjega razvoja gospodarskih dogodkov, zato je priporočljivo zmanjšati tveganje. Vlagatelji, ki imajo zelo konzervativno naravnane portfelje (vključno z depoziti) pa naj z manjšimi koraki povečajo delniško izpostavljenost, saj tvegajo, da ob dobrem razpletu dogodkov zamudijo nadaljnjo rast.

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce ohranjamo priporočila nespremenjena. Ostanite na začrtani poti. Leto 2021 izgleda precej bolje in koronavirus naj bi imel le še majhen vpliv na ekonomijo. Vlagatelj naj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. Poplava novo ustvarjenega denarja krepi dolgoročno privlačnost delnic, v škodo predvsem bančnim depozitom.

– Najprivlačnejše panoge ostajajo zdravstvo, prehrana, osnovne komunalne dobrine in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, npr. Generali Rastko Evropa ima skoraj 18 % portfelja naloženega v evropska IT podjetja. Ohranjamo ključno priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije. Naložbe npr. v delnice energetskih (naftnih) podjetij naj predstavljajo do 10 % portfelja in ne pretežni del portfelja. Te delnice so lahko začimba portfelju, nikoli ne bi smela biti začimba glavna jed.

– Za konec bi radi še opozorili glede vlaganja v nafto, saj se pojavlja vse več vprašanj na to temo. Delnice naftnih podjetij niso isto kot nafta. Tudi vsa nafta ni ista. Imamo veliko vrst nafte z zelo različnimi cenami. Tudi ista vrsta nafte nima istih cen, saj se cene močno razlikujejo od kraja in časa dobav. Tako je cena za dobavo zahodno teksaške lahke nafte (WTI) v maju padla po 0, cena iste nafte za dobavo v septembru in oktobru pa ostaja nad 30 dolarji za sodček. Posledično tudi ETF-i, ki vlagajo v nafto trgujejo z množico teh finančnih instrumentov. Ko je ETF prodal majske pogodbe in kupil junijske, je ob tem ustvaril veliko finančno izgubo za vlagatelje. Zato je gibanje teh ETF-jev lahko povsem drugačno od pričakovanj. Vsem vlagateljem, ki ne poznajo področja trgovanja z nafto, svetujemo, da se oddaljijo od kratkoročnih špekulacij in se držijo dolgoročne naložbene strategije, ki je usklajena s profilom vlaganja.

 

 

Prihaja pomoč prijateljem iz Teksasa

 

Dogodki zadnjih tednov so me še enkrat opomnili, kako nepredvidljivo je življenje in kako nerobustni in – roko na srce – v večini primerov neuporabni so ekonomski modeli pri napovedovanju gospodarskih kriz. Na dogajanje na naftnih trgih pa ni vplivala zgolj pandemija koronavirusa. Zaradi nje se je dobesedno ustavilo svetovno gospodarsko kolesje in zaradi tega je strmoglavilo povpraševanje po energentih. Cestni prevozi in industrijska proizvodnja so usahnili do te točke, da v najbolj onesnaženih delih sveta prebivalci znova vidijo modro nebo podnevi in zvezde ponoči. Že samo to bi bilo dovolj, da bi se cena surove nafte na trgu znižala za polovico. Da je bil ta upad še večji, pa se lahko zahvalimo Savdski Arabiji (in najverjetneje tudi Rusiji). Ta ne bi mogla izbrati boljšega trenutka za zaritje bodala v srce ameriški naftni industriji, ki je zadnja leta s svojo renesanso naftne industrije trn v peti naftnemu kartelu Opec. Po nekaterih ocenah naj bi trenutna agregatna presežna ponudba na trgu znašala od 10 do 20 milijonov sodov surove nafte na dan.

V preteklosti bi takšne šoke uravnaval Opec z zniževanjem lastne proizvodnje in s tem vzdrževal ceno nafte na trgu, zadnja leta pa ni več tako. Člani kartela želijo z nizko ceno nafte izčrpati ameriške tekmece in jih izriniti s trga. Ne pozabimo, da je večina nekonvencionalnih proizvajalcev nafte v ZDA močno zadolžena, zaradi nizke cene nafte pa se pod vprašaj postavlja njihova zmožnost odplačevanja dolga. Da so stvari resne, kaže tudi Trumpov poziv k rešitvi spora, ameriški predsednik se namreč do zdaj ni hotel pogovarjati z Opecom. Slednjega je še pred tedni imenoval za kriminalno organizacijo, s katero se ZDA ne bodo pogajale. Bogati darovalci za njegovo predsedniško kampanjo iz Teksasa (prestolnice ameriške naftne industrije) postajajo nestrpni, saj verjetno tudi njih bančniki cukajo za rokav in sprašujejo kako bodo odplačali posojila. Prišel je trenutek, ko je treba vrniti uslugo. Že govorice o morebitnem zgodovinskem sestanku med ZDA, Rusijo in Opecom so poskrbele za odboj cene črnega zlata, od uspešnosti pogajanj pa bo odvisno, kaj se bo na naftnih trgih dogajalo v prihodnjih mesecih.

 

Identifikacija preko video klica

Storitev predstavlja prilagojen način pregleda stranke v skladu s 87. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in vključuje postopek za identifikacijo fizične osebe s pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z video povezavo, tj. preko spletne video in avdio povezave v obe smeri in v realnem času med uporabnikom in izvajalcem takšne identifikacije. Za izvajanje storitve identifikacije preko video klica se uporablja program ClickMeeting. Program je uporabniku brezplačno dostopen na spletu. Rezultat postopka je ugotavljanje in preverjanje istovetnosti fizične osebe, pridobitev potrebnih podatkov, in podatek, da je identiteta osebe bodisi potrjena bodisi ni potrjena.

 

Za začetek izvajanja storitve identifikacije preko video klica najprej pokličite finančnega svetovalca, ki vam bo posredoval vso potrebno dokumentacijo za začetek video klica.

 

Postopek identifikacije preko video klica poteka po naslednjih korakih:

  • Uporabnik svoje podatke najprej vpiše v obrazec, ki ga prejme po elektronski pošti s strani finančnega svetovalca družbe.
  • Uporabnik pred pričetkom video klica preko elektronske pošte prejme Splošne pogoje za izvedbo identifikacije preko video klica, ter z odgovorom potrdi prejem in strinjanje s temi splošnimi pogoji.
  • Uporabnik izjavi, da sklepa poslovno razmerje in opravlja video klic in identifikacijo preko video klica prostovoljno pod svobodno voljo in da ni pod vplivom tretjih oseb, pod prisilo, grožnjo ali v zmoti.
  • Uporabnik opravi s finančnim svetovalcem družbe video klic s programom ClickMeeting. Uporabnik prejme povezavo na spletno stran, kamor vnese svoje ime in elektronski naslov in se pridruži klicu. Uporabnik naj uporablja brskalnik Chrome.
  • Nato finančni svetovalec uporabnika vpraša, ali poslovno razmerje sklepa in ali video klic ter identifikacijo preko video klica opravlja prostovoljno pod svobodno voljo in ali je slučajno pod vplivom tretjih seb, pod prisilo, grožnjo ali v zmoti.
  • Ne glede na določbe prejšnjih petih alinej se šteje, da uporabnik pristaja na te splošne pogoje in soglaša z izvedbo identifikacije preko video klica ter hrambo zvočnega ter video posnetka celotnega postopka in morebitnih posnetkov zaslona že s sprejemom video klica (odgovorom na video klic) in sodelovanjem v takšnem video klicu. Prav tako se šteje, da s pritrdilno izjavo na vprašanja vlagatelj poslovno razmerje sklepa in video klic ter identifikacijo preko video klica opravlja prostovoljno pod svobodno voljo in da ni pod vplivom tretjih oseb, pod prisilo, grožnjo ali v zmoti.
  • Uporabnik se s Splošnimi pogoji tudi obvezuje, da bo takoj ko bo mogoče oziroma najkasneje v roku, določenem s strani družbe, oziroma najkasneje v rokih, ki jih opredeljuje 87. člen ZIUZEOP, opravil osebno identifikacijo.
  • Uporabniku se pred pričetkom postopka identifikacije postavi določena vprašanja in preverja način in hitrost njegovih odgovorov ter njegov odziv na vprašanja.

Za začetek izvajanja storitve identifikacije preko video klica najprej pokličite finančnega svetovalca, ki vam bo posredoval vso potrebno dokumentacijo za začetek video klica.

Splošni pogoji za izvedbo identifikacije preko video klica

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 


Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa in karantene so v tem trenutku uspeli zajeziti eksponentno širitev virusa. Število novo okuženih in umrlih upada praktično povsod. Po prvih ocenah so vrhovi doseženi skoraj povsod po Evropi. Ta teden bo vrh verjetno dosežen še v Veliki Britaniji in ZDA. V Italiji upada tudi število ljudi na intenzivni negi. Pozornost se tako iz ukrepov za zajezitev pandemije usmerja na ukrepe za oživljanje gospodarstva ter sproščanje javnega življenja. Prve ukrepe vidimo ta teden, v Avstriji in na Danskem, tudi v Sloveniji. Sproščanje bo postopno in se bo vleklo v poletne mesece, družbeno distanciranje bo ostalo še nekaj časa, saj zdravila in cepiva verjetno ne bo še naslednjih 12 mesecev

– Kitajska kot prva država s karantenami, tudi prva vrača življenje v normalne tirnice. Podatkov ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo presodili, kako hitro se bo stanje normaliziralo, a če sodimo po nekaterih podatkih (npr. število letalskih poletov, potniki, promet in zastoji, itd.) bo normalizacija trajala dlje od pričakovanj, kar nas vrača k recesiji oblike črke »U«.

– V preteklem tednu smo videli, da so analitiki največjih svetovnih bank postali še nekoliko bolj pesimistični v svojih napovedih o gibanju posameznih BDP-jev. Pričakovanja gredo, zaradi počasnejšega sproščanja ukrepov ter ohranjanja politike družbenega distanciranja, v recesijo oblike »U«. Po najnovejših pričakovanjih naj bi svetovni BDP letos upadel med 1 % in 2 %. Pričakovanja za ZDA so upad nad 3 %, upad v Evropi bo verjetno še enkrat večji. Eden prvih ključnih podatkov stanja svetovne ekonomije bo objavljen ta petek, 17. aprila, ko bo Kitajska objavila svoj BDP za prvi kvartal. Ker je Kitajska praktično celoten kvartal preživela v karanteni, bodo številke zelo zanimive.

– Pretekli teden so centralne banke in države nadaljevale s sprejemanjem ukrepov v boju zoper koronavirus. FED je tako okrepil likvidnost z dodatnimi 2.300 milijardami ukrepov v podporo manjšim podjetjem, lokalnim in zveznim vladam, za nakupe tveganih obveznic in nekaterih drugih finančnih instrumentov. Tudi EU je v petek uspela doseči dogovor o pomoči najbolj prizadetim državam skozi evropski reševalni mehanizem ESM v višini 540 milijard eur. Ukrepi pomagajo, a vprašanja, ki se pojavljajo so, problem visoke zadolženosti nekaterih držav ter kaj bo jeseni, ko se velik del ukrepov izteče.

 

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi držav in centralnih bank so dokončno stabilizirali trge. Val denarja je pomiril strah pred likvidnostno krizo, zato so se panične prodaje umirile. Kot smo videli najhitrejši padec v medvedji trend v zgodovini, tako smo videli najhitrejši, več kot 20 %, odboj trgov v zgodovini. Trgi so tako dosegli nivo začasnega ravnovesja, ki pa ga že ta teden lahko premaknejo prve objave rezultatov poslovanja za prvi kvartal. Začela bodo ameriška podjetja, predvsem banke, a lakmusov papir bodo predvsem tehnološka podjetja, ki predstavljajo največjo utež v globalnih indeksih.

– Pretekli teden smo videli pospešek pri komuniciranju podjetij. Kot po tekočem traku vsa umikajo napovedi za 2020 in jih popravljajo močno navzdol, obenem pa poudarjajo, da je okolje preveč negotovo, da bi lahko imeli visok nivo zaupanja v nove napovedi. Dejstvo je, da je leto 2020 z vidika rasti izgubljeno, zato se tudi analitiki vse bolj ozirajo v 2021 in poizkušajo oceniti, katera podjetja bodo najhitreje okrevala, katera pa bodo tudi še naslednje leto v težavah, zaradi počasnega okrevanja ali pa spremembe navad potrošnikov.

– Dogovor OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte bo nekoliko zmanjšal presežek ponudbe nafte na trgih, a dejstvo je, da presežek zaradi ukrepov karantene ostaja in je zgodovinsko gledano še vedno ogromen. Ukrepi OPEC+ na kratek rok lahko nekoliko pomagajo pri stabilizaciji cen nafte, pomembnejši pa je dogovor za daljše obdobje, saj če se ga bodo držali in bo črpanje nečlanic zaradi nizkih cen zmanjšano za daljše obdobje (zaradi nerentabilnosti novih investicij), lahko pričakujemo predvsem proti koncu 2020 in v 2021 stabilizacijo cen nafte na precej višjih nivojih kot je cena sedaj. A ker imajo vsi ti dogovori zelo veliko pogojnikov, na kratek rok krepkejšega okrevanja cen nafte ni za pričakovati.

– Obvezniški trgi so stabilni in centralne banke so zopet prevzele »nadzor« nad trgom. Likvidnost se je sprostila in razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (t.i. spread-i) so se zaprle. Poplava novih izdaj na obvezniških trgih se nadaljuje. Države hitijo z izdajo novih obveznic in menic, saj tako financirajo ukrepe za boj s koronavirusom. Med temi državami je tudi Slovenija, ki je prejšnji teden izdala za 2,25 mrd evrov obveznic. V naslednjem mesecu gredo pričakovanja v smeri stabilnih donosov, da centralne banke s svojimi operacijami (predvsem nakupi) kontrolirajo premike na obvezniških trgih.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce ohranjamo priporočila nespremenjena. Ostanite na začrtani poti. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. Poplava novo ustvarjenega denarja krepi dolgoročno privlačnost delnic v škodo predvsem bančnim depozitom.

– Logika glede unovčevanja dobičkov ostaja podobna tisti iz preteklega tedna. Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna lahko del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v odboju od dna znašajo okoli 20 %, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel. Vsi tisti, ki so dno zamudili naj ohranjajo strategijo enakomernih vstopov na trg. Prihajajoči tedni in meseci bodo še ponudili priložnost za dobre nakupe, potrebna pa bosta trdna volja in preudarnost.

– Najprivlačnejše panoge ostajajo zdravstvo, prehrana, osnovne komunalne dobrine in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije. V naslednjih 30 dneh bo veliko podjetij objavilo svoje napovedi za 2020, zato bo po tem obdobju lažje ločiti zrnje od plev.

– Trg bo v naslednjih tednih zaradi rezultatov postal bolj nepredvidljiv. Pričakujemo lahko večja nihanja, v primeru zelo slabih napovedi in rezultatov, mogoče celo testiranje dna, na drugi strani bi ob boljših napovedih lahko videli trenutne nivoje kot močno oporno točko. Centralne banke in države so ustvarile močno presežno likvidnost, ki sama po sebi ne ustvarja gospodarske rasti, lahko pa močno dvigne tečaje delnic, kar smo videli v obdobju po zadnji krizi. Zato časi niso primerni, da je večina kapitala v delnicah, pa tudi ne v bančnih depozitih. Razpršenost med naložbenimi razredi ostaja osnovno vodilo varčevanja.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

Naložbe v kriznih časih

 

 

Kaj vse to pomeni za naložbe vlagateljev?

Vlagatelji na kapitalskih trgih morajo vedno pričakovati zlom borze. 30 ali 40 odstotne izgube so pogoste. V takšnih razmerah se je treba zavedati, da takšni zlomi borz obstajajo že od nekdaj in bodo še naprej. Dolgoročni vlagatelji dobro vedo, da so takšna nihanja del borz in jih je treba sprejeti. Trenutna situacija je še toliko posebna, ker jo je sprožil nov pojav – virus, ki je ni možno napovedati. Vlagatelji si pravzaprav niti v sanjah niso predstavljali tako množične učinke virusa na naše vsakdanje življenje, gospodarstvo in borzne tečaje in v tako kratkem času.
Za vlagatelje je to seveda, gledano kratkoročno, neprijetno in iz psihološkega vidika težko obdobje.

Kako se naj vlagatelji obnašajo?

Če vlagatelji sledijo dolgoročni strategiji kupi in drži, naj ostanejo investirani. Veliko pomembneje je, da vlagatelji redno preverjajo, ali je njihova sestava naložb še ustreza zastavljenim ciljem in strategiji in si svoj portfelj po potrebi prilagajajo. V času, ko pride do krize, je torej najboljše, da ne storijo ničesar. Če imate sklenjen mesečni varčevalni načrt, redno nadaljujte z vplačili, presežna likvidna sredstva pa namenite ugodnim nakupom dodatnih vrednostnih papirjev. Svetujem, da dodatna sredstva plasirate na trg postopno, kajti nihče ne more napovedati kdaj bo dejansko dosežena najnižja točka.

V nasprotnem primeru, če se boste panično odločili za prodajo, pa izguba ne bo le na papirju, temveč bo tudi dejansko realizirana. Hkrati pa obstaja tveganje, da boste ob ponovnem zvišanju tečajev, zamudili pravi čas za ponovni vstop na delniške trge in boste s tem tudi zamudili dobršen del rasti tečajev oziroma donosov. Obstaja torej nevarnost, da boste ponovno vstopili na trge po višjih tečajih kot ste prodali.

Kaj narediti, če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z velikimi nihanji tečajev?

Ker se tržno taktiziranje, oziroma prodaje in ponovni nakupi ob tako imenovanih pravih časih, izide le v redkih primerih, to ni pravi način, da bi se izognili nihanju cen.

Če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z veliko volatilnostjo borznih tečajev, je rešitev v ustrezni alokaciji naložbenega portfelja. Večji delež delniških naložb si lahko privoščijo dolgoročni vlagatelji, ki uspejo sprejeti tržna nihanja. Vlagatelji, ki pa nihanja tečajev niso sposobni sprejeti brez večjih pretresov, pa morajo bistveno zmanjšati delež delniških naložb. Že 50 ali bolje 30 odstotni delež v delniških naložbah, vam bistveno zmanjša nihajnost vašega portfelja.

Razen vlagateljeve sposobnosti soočanja z nihanji, je za izbran odstotek delniških naložb še zelo pomemben časovni horizont. Več kot imate časa do datuma, ko boste želeli dostopati do prihranjenih sredstev, večji delež delniških naložb si lahko privoščite in lažje boste prebrodili faze padanja tečajev.

Kaj se bo dogajalo v prihodnje?

Vsekakor lahko sklepamo, da bo tudi ta kriza, tako kot prejšnje, minila in da se bo svetovno gospodarstvo slej kot prej okrepilo. V trenutni korona krizi bo čas okrevanja odvisen tudi od tega, kdaj bodo razvili učinkovito cepivo in omogočili široko dostopnost do njega.

Večina vlad in centralnih bank bo storila vse, kar je v njihovi moči, da bi ponovno vzpodbudili gospodarstvo. Centralne banke, kot sta ameriški FED ali Evropska centralna banka (ECB), znižujejo obrestne mere ali sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje likvidnosti bank in podjetij in s tem stabilizirajo finančni sistem.

Če so borzni tečaji dosegli že dno, je težko napovedati, vsekakor pa se za vlagatelje pojavljajo številne priložnosti, ki jih je smiselno izkoristiti.

In nasvet vlagateljem?

V fazi okrevanja po borznem zlomu, imajo koristi tisti vlagatelji, ki ne izgubijo živcev in se izognejo panični prodaji. Vlagatelji, ki so se v preteklosti držali strategije kupi in drži, so bolje prebrodili krize kot večina aktivnih vlagateljev.

Meni je trenutno zelo všeč borzni rek Warrena Buffetta: “Bodite pohlepni, ko se drugi bojijo. In bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni. ” ali pa od Kostolanya: “Če delnic nimaš, ko padejo, jih nimaš, ko se dvignejo.”

Trenutne razmere so torej odlična priložnost za vse obstoječe in nove vlagatelje, zlasti za mlade , ki imajo naložbeno obdobje 30 ali več let, saj se je vstopna točka občutno znižala. Zato ne razmišljajte predolgo, da ne zamudite priložnosti za ustvarjanje bodočih donosov.

Srečno in ostanite zdravi.