Mesečno poročilo za marec 2020

 

Mesečno poročilo za marec 2020

 

Naložbeni komentar – marec 2020

Globalni delniški trgi so v marcu nadaljevali s padanjem tečajev. Če so se februarja pokazale prve razpoke, pa so delniški trgi marca doživeli pravi potres. Globalni delniški trgi so samo v marcu izgubili dodatnih 13,5 %. Vedeti pa je potrebno, da so bili znotraj meseca kar 25 % v minusu. Za nižji padec je »kriv« močan odboj konec meseca, ko so tečaji od dna poskočili za okoli 15 %. Zanimivo je bilo spremljati tudi obvezniški trg, ki je mesec prav tako zaključil v minusu. Tudi tu so se pokazale prve razpoke. Globalni delniški trgi so tako od začetka leta v minusu slabih 20 %.

Glavni in skoraj edini razlog za strm padec je širitev virusa Covid-19, praktično po celem svetu. Vlade posameznih držav se z njim v prvi fazi borijo predvsem s priporočili oziroma kasneje tudi odredbami, da je večina prebivalcev doma. Mestne ulice, parki, šole itd. so prazni. Poslujejo samo najbolj nujne storitve. Prebivalci večinoma nakupujejo po spletu, kdor lahko, dela od doma. Vlade so sprejele ukrepe za ljudi, ki od doma težko delajo, da jim pripada državno nadomestilo. Vseeno se je velik del gospodarstva ustavil, BDP-ji posameznih držav pa so na mesečni ravni upadli tudi do 50 %. Nepredstavljive številke za kogarkoli. Prebivalci tako denar porabljajo samo za najbolj nujne dobrine, vse kar ni nujnega pa trenutno preživlja izredno zahtevne čase. Centralne banke ter državne institucije se trudijo ohraniti status quo in delajo vse, da se ne začne negativna spirala (odpuščanje ljudi, zmanjšanje porabe, upad cen, povečanje števila stečajev, banke bi imele slabe kredite in bi ponovno potrebovale dokapitalizacije itd). Zaenkrat se zdi, da so stanje uspeli zamrzniti, vendar se bo slej kot prej potrebno vprašati, kako naprej. Kdaj se trenutni ukrepi končajo, kako bo svet izgledal potem? Skoraj gotovo je, da virusa ne bomo popolnoma uničili ter da bo krožil naprej. Ali se v vmesnem času lahko dovolj dobro pripravimo, da ob novem izbruhu ne bomo potrebovali ustaviti celotne države ali ne, pa je trenutno glavno vprašanje, kateremu sledi, kako dolgo bodo trenutni ukrepi trajali? Dejstvo je, da ti s seboj prinašajo tudi veliko kolateralno škodo, ki na prvi pogled ni tako opazna. Vendar brezposelnost, osamljenost, strah, neizvajanje ne nujnih zdravstvenih pregledov itd., tudi prinašajo svoj davek in ta je lahko celo večji kot sam virus, če se zadeve ne povrnejo v dokaj normalno stanje.

Gledano po posameznih regijah so delniški tečaji povsod upadli približno enako. Je pa dejstvo, da je vsaka kriza tudi priložnost in kdor se bo prvi prilagodil na nove razmere in si bo manj časa zatiskal oči, bo tudi prvi splaval. Potrebno je narediti reze, kjer so ti potrebni. Tako se zdi, da so vseeno na krizo med bolje pripravljenimi ameriška podjetja, kjer je digitalizacija ekonomije najdlje v svojem procesu. Ta kriza namreč še dodatno pospešuje transformacijo ekonomije, ki smo je bili deležni v zadnjih letih.

 

 

Tako ključno vprašanje trenutno ostaja, kako hitro se bomo na nove razmere prilagodili? Kdo je za nove čase najbolje pripravljen in kdo bo vse trenutne ukrepe tudi plačal? Cena denarja sicer ostaja zgodovinsko najnižja, poleg Evrope je sedaj na ničelnih obrestnih mera tudi ZDA. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je tako v marcu dosegla 0,4 %. Nemška pa je v marcu dosegla nivo pod – 0,8 %. Glede na ustavitev ekonomij na globalnem nivoju je strm padec doživela tudi nafta. Cena sodčka je v marcu padla pod 20 dolarjev.

Slovenski borzni indeks SBITOP ni bil izjema in je v mesecu izgubil več kot 19 %. Tudi ostali trgi v regiji so postali cenejši. Padec je bil najvišji v Bolgariji.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa v večini držav delujejo. V najbolj prizadetih državah: Italiji in Španiji se okužbe stabilizirajo, tako se zdi tudi za večino evropskih držav. Vrh v Veliki Britaniji in ZDA bo verjetno dosežen v sedmih do desetih dneh. Tako se pozornost sedaj počasi usmerja na načrt počasne odprave ukrepov. Prve države že razkrivajo podrobnejše terminske načrte ponovnega odprtja nekaterih industrij ter ponovnega zagona gospodarstva in javnega življenja na sploh. V tem prednjačita Avstrija in Danska, optimizem se krepi tudi v Sloveniji.

– Pozornost vlagateljev se iz virusa seli na grožnjo recesije. Človeštvo bo virus premagalo, pojavlja pa se vprašanje, kako globoka bo recesija in predvsem, koliko časa bo trajala. Ob tem pa se še ugiba, ali se lahko jeseni ponovi nov val okužb in kakšna bo reakcija držav v tem ponovnem valu. Odgovor na to je verjetno precej enostaven, saj po naši oceni zaprtje, kot je bilo uveljavljeno sedaj, zaradi gospodarske škode ni več na mizi.

– Vpliv pandemije na gospodarstva po svetu v 2020 bo velik in večji kot v finančni krizi 2008/2009. Upad gospodarske rasti v ZDA bo po najnovejših podatkih več kot 6 %, za Evropo in Nemčijo se te številke približujejo 10 %. V Sloveniji lahko pričakujemo upad kot v Nemčiji ali nekaj več, zato je v preteklem tednu večina držav napovedala še dodatne ukrepe za blažitev krize. Vpliv vseh teh ukrepov bo viden v naslednjih mesecih, a zmerni optimizem ostaja, viden tudi iz pozitivne reakcije na trgih.

– Podjetja zadnje dni pospešeno umikajo napovedi za 2020 in tudi 2021, saj je nejasnosti okoli gospodarskega okrevanja in zagona po pandemiji enostavno preveč. Nekatera podjetja so tudi ustavila izplačila dividend, del teh je povezanih tudi s pomočmi državam zaradi pandemije. V naslednjih 14 dneh se začnejo objave rezultatov za 1. kvartal 2020, ki bo dal bolj jasno sliko, kaj se dogaja s prodajo, dobički in maržami. Še pomembnejše bodo napovedi za 2. kvartal in ocene za celo leto, saj se bo dalo iz njih izluščiti ocene podjetij, kako vidijo razvoj dogodkov do konca leta. Zanimive bodo predvsem panoge, ki so bolj prizadete, saj bomo mogoče dobili osnoven okvir, kako vzpostaviti nazaj modele vrednotenj teh podjetij.

– Veliko pozornosti je usmerjene na Kitajsko, ki je v zadnjih desetih dneh močneje sprostila ukrepe in posledično so nekatere gospodarske aktivnosti zelo hitro oživele. Tudi ostali svet upa na kitajski scenarij, saj bi le-ta prinesel dodatni optimizem na trge.

 

Vpliv na kapitalske trge

– Centralne banke so uspele stabilizirati trge, skupaj z ukrepi držav pa so poskrbele za optimizem na trgih. Po najhitreje nastalem medvedjem trgu smo sedaj videli še najhitrejši obrat trenda v zgodovini, in sicer je še zelo težko delati zaključke, a če je okrevanje v obliki črke V, smo praktično že v bikovskem trgu. Razvoj dogodkov je bil neverjetno hiter in večina potencialnih vlagateljev je vse to opazovala iz »varne« distance.

– Osnovno vprašanje, ki si ga vlagatelji zastavljajo po tako močnem odboju je, ali sledi nova korekcija oziroma, ali bomo videli dvojno dno (oblika črke W). Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Če sodimo po borzni zgodovini bi bil odgovor na vprašanje o dvojnem dnu pozitiven. Trg bi najbrž šel ponovno testirat dno. A po drugi strani so vse države in centralne banke sveta v zadnjih dveh mesecih ustvarile novih 10.000 milijard dolarjev povratnih in nepovratnih ukrepov, kar je enormna številka, ki lahko spreminja borzno zgodovino in močno zmanjšuje verjetnost dvojnega dna. Po drugi strani pa bi močno negativno presenečenje o globini krize lahko zopet prineslo bolj negativne številke tudi na borzni trg.

– Vedno bolj postaja viden različen vpliv na posamezne segmente gospodarstev. Zadnji podatki kažejo lepo rast v panogi osnovnih potrošnih dobrin, saj so vsi kupovali prehrano, čistila ter ostale potrošne dobrine. Podobno je v sektorju zdravstva ali pa oskrbe z osnovnimi komunalnimi storitvami ter IT podjetjih. Delnice teh podjetij so padle precej manj in v odboju so se nekatere že povsem približale starim nivojem, nekatera so za letošnje leto že v pozitivnih številkah. Po drugi strani vidimo zadnje dni precej optimizma tudi v najbolj prizadetih segmentih gospodarstev (potniške križarke, letalska industrija turizem, hotelirstvo itd.), kjer je tempo sproščanja ukrepov nejasen in okrevanje nemogoče napovedati. Nekatere od teh delnic so močno zrastle, kar daje signal, da je špekuliranje spet živo in da so se časi »casino« investiranja spet vrnili.

– Stabilizacijo na obvezniških trgih izkoriščajo v polni meri tudi države in podjetja, saj v zadnjih desetih dneh vidimo poplavo novih izdaj obveznic, kar trgovcem daje priložnost, da zaslužijo nekaj iz naslova trgovanja in arbitraže, a za zdaj ne moremo pričakovat večjih premikov na obvezniških trgih, saj je večina obrestnih mer na nivoju okoli 0 %, centralne banke pa so v polni meri uporabile vso razpoložljivo orožje. Donos bo tako v tem segmentu minimalen, če sploh, po drugi strani pa naložba ohranja svoj atribut varnosti.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce se kaj bistveno ni spremenilo. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. V preteklih tednih so tisti malo pogumnejši imeli priložnost dokupiti dobra podjetja z diskontom, a bistveno se slika ni spremenila.

– Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna (čeprav so le-ti v izraziti manjšini) lahko danes del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v zadnjih desetih dneh se gibljejo med 10 % in 20%, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel.

– Še vedno ostajajo najprivlačnejše panoge zdravstva, prehrane, osnovnih komunalnih dobrin in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije.

– Pandemija in njen odsev na trgih sta pokazala, da ima pametna naložbena struktura velikansko prednost pred logiko »vse bom vložil v najhitreje rastočo naložbo«. Zato ponovno pozivamo vlagatelje, da se ne sme naložbe gledati zgolj skozi primerjavo absolutnega donosa, ampak tudi skozi prizmo tveganja (in nihajnosti), ki ga taka naložba prinaša. Kriza je za nekaj dobra, če se iz nje kaj naučimo.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja. Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h v živo pridružite na FB Live dogodku. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

Za konec vsem želimo lepe velikonočne praznike in ostanite zdravi.

 

Vsaka kriza je lahko priložnost

 

 

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Osnovno pravilo pri vlaganju je, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let.

Pravilo, ki je prav tako pomembno pri vlaganju je preučitev tveganja, ki ga posamezni vzajemni sklad prinaša. Vsak vlagatelj, ko se odloča za svojo naložbo oziroma naložbeni portfelj mora razmisliti o tem, koliko tveganja je pripravljen sprejeti oziroma kakšen odnos do tveganja ima.

Trenutno se tako kot v vsakdanjem življenju tudi na finančnih trgih vse vrti okoli koronavirusa covid-19. Trgi so skrajno občutljivi za potek pandemije, ki je sama po sebi zelo nepredvidljiva. Soočamo se s povišano lahko, bi rekli rekordno volatilnostjo – nihajnostjo, ko že najmanjše novice premikajo borzne indekse za kar nekaj odstotkov. Kadar finančni trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, sprožijo negotovost in strah vlagateljev. Vlagatelji se na tako hitre spremembe prevečkrat odzovejo čustveno, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.

Kaj narediti, ko so trgi volativni?

Zgodovina je že večkrat pokazala, da strah pri naložbah ni dober svetovalec. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti trezno glavo. Naložbe, ki jih ima v portfelju, naj zadrži. Vsakemu padcu na kapitalskih trgih slej kot prej sledi obrat navzgor. Zato vlagateljem priporočamo, naj ohranijo dolgoročni pogled.

V primeru, da morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najbolje, da umirite nihanje s prenosi sredstev v nižje tvegane naložbe oziroma zamenjate del najbolj tveganih naložb z bolj varnimi. To je treba storiti zelo premišljeno. Osredotočiti se je treba na dolgoročno držanje pozicij in se izogibati kratkoročnim nihanjem, ki so del življenjskega cikla vsakega trga.

Z dolgoročnega vidika pa so nižji tečaji (vrednotenja delnic so izjemno ugodna – nižja) za dolgoročne vlagatelje zelo ugodni, kar enostavno pomeni, da se delnice oziroma sklade kupuje po nižji vrednosti. Najboljši čas za investiranje (nakup) v delnice je takrat, ko med vlagatelji vlada največji pesimizem. Žal ne vemo, če smo ga že dosegli. Tistim vlagateljem, ki bi želeli izkoristiti nižje tečaje za nova vplačila, pa predlagamo, da znesek predvidenega vplačila razdelijo na nekaj zaporednih vplačil.

Po drugi strani pa tudi, ko tečaji dosegajo rekordne visoke vrednosti, je treba ostati miren in ne slediti evforiji.

Za konec naj povem, da bo tudi ta kriza minila. Življenje se bo vrnilo v normalne tire. Sama zgodovina nas uči, da se bo. Naj povzamem besede jeruzalemskega profesorja svetovne zgodovine in avtorja številnih knjižnih uspešnic Yuval Noah Hararija: »Vsaka kriza je tudi priložnost. Če izberemo globalno solidarnost, bo to zmaga ne le proti koronavirusu, ampak tudi proti vsem prihodnjim epidemijam in krizam, ki bi lahko napadle človeštvo v 21. stoletju.«

Ostanite zdravi!

 

Spremljajte dogajanje na kapitalskih trgih

 

 

Vsak torek v Komentarju ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje.

Vsak petek, ob 11. uri, nas lahko spremljate v živo na dogodku FB live, kjer bodo naši strokovnjaki komentirali aktualna dogajanja na kapitalskih trgih. Zastavite nam lahko vprašanja.

Lepo vabljeni!

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. marca do 31. maja 2020

 

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 3. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 6. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

 

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa se v večini držav, tako kot pri nas še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih v svetu strmo narašča. A položaj se slabša predvsem na zahodu, kjer v ospredje prihajata Velika Britanija in predvsem ZDA, in kjer vidimo močnejše zaostrovanje ukrepov šele zadnje dni. Posledično to še dodatno zavira gospodarsko aktivnost. Vse gre v smeri naše napovedi izpred tedna dni, da se bodo ukrepi stopnjevali oziroma ostali na zaostrenem nivoju še nekaj tednov. Prve sprostitve lahko pričakujemo okoli 1. maja.

Vidimo pa prve znake umirjanja v našem delu sveta. Spodbudni podatki prihajajo iz Lombardije, kjer je trenutno več kot 40 % vseh okuženih v Italiji, in najhuje prizadetih mest Bergamo, Brescia, Cremona. Včeraj so zabeležili upad števila aktivno obolelih (ljudi ki potrebujejo zdravstveno oskrbo) v primerjavi z dnevom prej. Število ozdravljenih je prav tako precej poskočilo. Lombardija s tem, upajmo, kot prva resno vstopa v 2. fazo (upadanje aktivno obolelih), kar bo razbremenjevalo zdravstvo in dajalo prepotrebno spodbudo za vse ostale.

Tudi v Sloveniji je situacija relativno stabilna v primerjavi z državami na zahodu.

– Vse jasnejši je vpliv ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na gospodarske aktivnosti. V prvem in drugem kvartalu pričakujemo močan upad gospodarske aktivnosti, za ZDA se te številke za drugi kvartal sedaj gibljejo na nivoju med 20 % in 25 %. Recesija naj bi bila še nekoliko močnejša v Evropi. A centralne banke in države G20 (skupine 20 največjih gospodarstev na svetu) so za ukrepe proti koronavirus recesiji namenile že 5 trilijonov dolarjev. Sodelujejo tudi manjše države, med njimi tudi Slovenija s 3 milijardami vrednim paketom pomoči, kar predstavlja dobrih 6 % BDP. Ti ukrepi naj bi podjetjem in zaposlenim premagali prebroditi najhujše obdobje do začetka junija, ko naj bi se življenje začelo vračati v normalne tirnice.

– Virus in gospodarska kriza še nista dosegla vrhunca, a v svetu prevladuje optimizem, da se bo do poletja stanje normaliziralo, omejitveni ukrepi se bodo sprostili in gospodarstvo bo ponovno začelo počasi vzpostavljati pretrgane gospodarske vezi. Tako se v tretjem in četrtem kvartalu pričakuje močan odboj gospodarske aktivnosti, ki bo deloma nevtralizirala negativen efekt iz prvega in drugega kvartala. Vseeno leto 2020 izgleda izgubljeno, upad gospodarstev bo enak ali večji kot leta 2009.

– Osnova za optimizem je počasna odprava ukrepov na Kitajskem, ta teden se normalizira življenje tudi v Wuhanu, epicentru izbruha bolezni. A nekatere omejitve ostajajo, še posebej za tiste, ki se vračajo na Kitajsko. Zato je okrevanje počasnejše kot so pričakovali pred nekaj meseci. A pomembno je, da se je okrevanje gospodarstva začelo. Ko se bodo čez kakšen mesec začeli sproščati tudi ukrepi v Evropi in ZDA, bo okrevanje dobilo nov zagon. Vseeno pa svet po koronavirusu ne bo enak kot pred njim. O tem smo pisali v članku prejšnji teden. Več si preberite tu.

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi centralnih bank z zagotavljanjem likvidnosti in držav s poizkusom stabilizacije poslovnega okolja, kot kaže vsaj začasno delujejo. Tečaji in velika nihanja so se nekoliko umirili, tako da so premiki zadnji teden precej manjši, kot v tednu ali dvema pred tem. Videli smo odboj in porast tečajev z najnižjih nivojev. Tako smo bili v preteklem tednu priča tudi najvišji dnevni rasti indeksa Dow Jones po letu 1933. Pomembna je bila stabilizacija obvezniških in denarnih trgov, ki je v naslednjem koraku prinesla umiritev tudi na delniške trge.

– Podjetja in regulatorni organi zadnje dni pospešeno komunicirajo s trgom. Skupaj spreminjajo in gradijo nova pričakovanja vlagateljev. Skupna točka je, da je virus in z njim povezana gospodarska kriza še naprej velika neznanka, so pa že opazni vplivi na poslovanje podjetij. ECB tako svetuje premislek pri izplačilu dividend in odkupih lastnih delnic vsem podjetjem v finančni industriji. Države v zameno za pomoč in subvencije zahtevajo ustavitev izplačila dividend in odkupe delnic tudi od ostalih borznih podjetij. Posledično vse več podjetij umika napovedi poslovanja za 2020 in 2021 ter umika napovedi izplačila dividend ter nakupe lastnih delnic. Še posebej je to očitno v najbolj prizadetih panogah kot so turizem, letalska industrija, transport, finance itd.

– Manjša borzna nihanja in čas, da so vlagatelji lahko na novo ovrednotili naložbe in podjetja so pokazali na tržne priložnosti. Videli smo lahko, da so po obdobju nediskriminatornega prodajanja, ko so vlagatelji v iskanju likvidnosti bežali iz vseh naložb, nekatere naložbe zopet postale privlačne za selektivne vlagatelje. Odboj še zdaleč ni bil enak pri vseh naložbah, saj so nekatere delnice le še 10 % ali 15 % pod vrhom. Dobro poslovanje ter čvrste bilance so bile v odboju nagrajene. Tudi podjetjem, ki so si prihranila nekaj manevrskega prostora (in denarja) se odpirajo zanimive in ugodne priložnosti za prevzem tekmecev v slabši kondiciji.

Nasvet za vlagatelje:

– Poplava novega denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države, so zaenkrat uspele ustaviti padec tečajev delnic. Če ne bo bistvenega poslabšanja pričakovanj o recesiji, lahko v naslednjih tednih pričakujemo proces izoblikovanja dna. Vlagatelji, ki so zelo malo ali sploh niso izpostavljeni delniškim naložbam morajo na tej točki razmisliti, kako vstopiti na trg. V razmislek priporočamo metodo povprečne nakupne cene, ki pomeni postopen vstop z ne več kot 25 % vložka. Nato počakajte na razvoj situacije. V kolikor bo nihajnost trajala, se nadaljuje s postopnim vstopom ostalega 75 % deleža v tretjinah, po 25 %, pri vsakem večjem padcu.

– Trg bo verjetno še močneje zanihal v prihajajočih tednih in mesecih in predvsem premike navzdol je potrebno izkoristiti za dodajanje pozicij. Živimo v trenutku, ko je možno s preudarno razporeditvijo sredstev lepo nadgraditi povprečne dolgoročne donose.

– Za dolgoročneje naravnanega vlagatelja se s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima sedaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu še vedno veliko, a trenutno smer trga usmerja pretežno strah. Vseeno pa smo v zadnjem tednu videli, da so vlagatelji bolj pogumno stopili v nakupe stabilnih in trajnostno ter zdravstveno usmerjenih podjetij, katerim ustreza tudi naložbena struktura podsklada Generali Vitalnost.

– Pozorno spremljanje razvoja širjenja okužbe ima lahko blagodejen vpliv na donose portfeljev. Če bo razvoj pandemije podoben kot na Kitajskem, kar bi moralo postati jasno v dveh do treh tednih, lahko pričakujemo tudi buren odziv na trgu. Kreiranega je bilo nekaj trilijonov svežega denarja in del tega se bo prelil tudi na borzne trge.

 

 

Po koronavirusu

 

Pravilno pozicioniranje upraviteljev vzajemnih in pokojninskih skladov lahko prinese nadpovprečne donose in s tem vlagatelje nagradi za potrpežljivost. O čem govorim? Le redko so panoge izpred krize najdonosnejše v naslednjem ciklu po krizi. Zato so prilagoditve v portfelju nujne, to pa lahko ponudi le aktiven pristop k investiranju. V času pred zadnjo finančno krizo so bile borzne zvezde finančne institucije; najbolj so izstopale banke. V svetu so kotirale pri 2-kratniku knjižne vrednosti, lokalno pa je veljalo, da je vse, kar je pod 4-kratnikom, poceni. Kje smo bili zadnjih pet let? Kar ni propadlo ali bilo podržavljeno, se je gibalo na ravni 0,5-kratnika pa tja do 1-kratnika knjižne vrednosti, za najbolj učinkovite banke. Zvezde pred pokom dot.com balona leta 2001 so bili telekomi in nekatera IT-podjetja z absurdnimi vrednotenji. Nemški Telekom še danes kotira pri 10 odstotkih vrednosti iz leta 2000. Podobno je s slovenskim Telekomom.

Največja kriza 20. stoletja, druga svetovna vojna, je prinesla razpad imperijev, stotnijo novih držav, prerazporeditev globalne moči ter dokončno emancipacijo žensk. Koronakriza seveda ni druga svetovna vojna, a vseeno se zdi, da bo prinesla večje spremembe kot zadnji dve krizi.

Zadnja leta se je vse bolj poudarjala delitvena ekonomija, car-sharing in javni prevoz, Airbnb in podobne novotarije. Psihoanalitiki že ocenjujejo, da se bodo po krizi pri nekaterih pojavile določene motnje, podobne stresu, ki ga doživijo vojaki. Ljudje bodo dvakrat premislili, ali bi sedli v avto nekega tujca, ali se bodo vkrcali v omejen prostor na križarki še z drugimi 4000 potniki … Kitajska po karanteni odpira kinodvorane, vendar ostajajo prazne, ker si ljudje ne upajo v kino. Po drugi strani razcvet doživlja nakupovanje na medmrežju, zlasti tehničnega blaga, močno raste dostava hrane. Najnovejši hit so elektronske lekarn; standardi in regulatorne omejitve so najtrši oreh. A izkušnje kažejo, da se kupec, ko enkrat zamenja nakupni kanal, le redko vrne na prvotnega. Na Kitajskem so odkrili, da je bila gotovina eden od osnovnih prenašalcev virusa. Verjetno bo podobno v Evropi in ZDA. Zato se je okrepilo elektronsko plačevanje.

Podjetja v karanteni ugotavljajo, da se da posel voditi tudi preko interneta in medmrežja, da vsakokrat le ni potreben sestanek v živo. Manj bo poslovnih hotelskih nočitev in potovanj, ponudniki medmrežnih storitev pa bodo zaslužili več. Nabavne verige se bodo spremenile in prilagodile, več bo lokalne proizvodnje. Tukaj lahko pridobi tako Slovenija kot tudi preostale države Južne Evrope. Pričakujemo lahko selitev dela proizvodnje iz Azije v Evropo. Podjetja namreč ugotavljajo, da je poleg nizke cene pomembna tudi stabilnost dobavnih verig.

Največje spremembe pa gre pričakovati v zdravstvu. Gledanje izključno na dobiček se vrača kot bumerang. Rezanje števila postelj in aparatur se namreč maščuje. To nakazuje tudi poteza EU, ki je napovedala ustanovitev sklada, ki bo skrbel za medicinsko opremo in zdravila. Strateško in zdravstveno je bilo neodgovorno dopustiti, da sta se dve tretjini proizvodnje zaščitne medicinske opreme skoncentrirali na Kitajskem. Zato ker je bilo tam ceneje. Z rezanjem in pritiski na zdravstvene proračune so velika farmacevtska podjetja vlagala le v raziskavo zdravil, kjer so videla dobiček. V bodoče bodo morale države podpreti raziskave tudi v segmentih, ki morda tisti trenutek niso tržno najbolj zanimivi, so pa pomembni za ljudi. Vse te spremembe bodo močno vplivale na kapitalski trg, ki bo čez nekaj let izgledal drugače kot danes. Prišli bodo novi zmagovalci. Vlagatelj pa si mora zastaviti prava vprašanja ter poizkušati najti odgovore nanje, da bo uspešen. In če slovenska vlada resno misli izpeljati zdravstveno reformo, jo mora v šestih mesecih po krizi, ko bodo ljudje pripravljeni na spremembe. Z oddaljenostjo krize bo tudi volja za spremembe upadala.

 

 

ATVP svari pred nepremišljenimi naložbami

 

 

ATVP opozarja, da so tovrstne naložbe izredno tvegane, saj ne gre za finančne instrumente, urejene z zakonom o trgu finančnih instrumentov, trgovanje z njimi ni nadzorovano s strani ATVP, obljubljene donosnosti pa ne odražajo dejanskih realiziranih donosnosti.

Zaradi navedenega ATVP odsvetuje tovrstne naložbe in vlagateljem priporoča, da v primeru prejema tovrstnih ponudb ravnajo zelo previdno in upoštevajo vsebino tega sporočila.

ATVP vlagatelje ob tem opozarja na temeljna pravila vlaganja in sicer:
– poučite se o morebitnih tveganjih, povezanih z naložbo,
– preverite, ali ima družba dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti,
– posebej bodite pazljivi pri obljubah visokih donosov (tj. več od 5-odstotnega donosa),
– bodite pazljivi pri programski opremi, ki samodejno ustvarja transakcije namesto vas,
– predvsem bodite previdni, ko se od vas zahtevajo podatki o vaši kreditni kartici.

 

Vir: ATVP

 

 

Kako preboleti strah pred borzo in kdaj začeti investirati

 

Še nedavno, ob koncu zadnjega desetletja, smo res lahko nemočno spremljali zlom svetovne borze, ko se je v letu in pol svetovni delniški indeks več kot prepolovil. Ob tem se nam je dozdevalo, da smo se naučili pomembne lekcije, da enostavno ne investiramo na kapitalski trg. Vendar se mnogi – ne samo mladi ljudje, temveč tudi starejši, delavno aktivni ljudje – brez dodatne opore na kapitalskem trgu (to je kot dodatno varčevanje ali investiranje v finančne produkte), pogosto znajdejo v negotovem finančnem položaju. Kaj to pomeni? Če je vaš denar investiran samo v denarnih sredstvih na banki ali podobnih produktih, verjetno ne boste dosegali niti inflacije. Ob enem imajo mladi prednost pred svojimi starši, saj dlje ko »nalagajo« oz. plemenitijo denar, močnejši je njihov investicijski potencial. Razlika med varčevati in investirali dovolj zgodaj (sedaj) ali čakati na prihodnost, je lahko tudi do več 10.000 evrov. Milijoni so čutili posledice zadnjega zloma borze leta 2008 in če ste med tistimi, ki se še vedno bojite investirati, vam želim pojasniti, kako lahko premagate vaš strah in začnete varčevati.

Najprej je pomembno, da se vsaj deloma finančno izobrazite. Vendar pa naj izobraževanje ne temelji na poročilih medijev, saj se ti povečini nagibajo k senzacionalizmu kratkoročnih dogodkov na trgu – kdaj bo počil naslednji borzni balon, kakšna nepojmljiva kriza nas čaka ali katera je nova vroča naložba na trgu. Mediji naj ne bodo primarni vir za vaše izobraževanje. Kakšna knjiga pa le ne bo odveč. Lahko pa je že dovolj, da vam finančni svetovalec pojasni delovanje kapitalskega trga, kaj prinaša volatilnost oz. nihajnost, prednosti dolgoročnega varčevanja in investiranja, kateri načini varčevanja so primerni za vas, kako začeti in kako se lahko pripravite na razmere na trgu v prihodnosti.

Varčevanje je tek na dolge proge

Pristop k varčevanju ali investiranju je predvsem tek na dolge proge. Preden se zanj odločite, povprašajte kakšni so bili dolgoročni donosi na borzi (10, 15, 20 let), saj so enoletni donosi nepomembni. Ob tem bi želela poudariti, da kratkoročno (t. j. dnevno, tedensko, mesečno) spremljanje gibanje trga ali vrednosti točk skladov nima smisla, kajti na varčevanje morate gledati na dolgi rok, vsaj od 3 do 5 let in tudi več. Se strinjam, da je kapitalski trg veliko bolj volatilen/nihajen, kot je bil v preteklosti. Predvsem zaradi tehnološkega napredka v trgovanju, to je ob pomoči različnih algoritmov in umetne inteligence, ki lažje izvaja velike posle oziroma zaradi t. i. » highfrequencytrading-a«. Kljub temu pa, če pogledamo donose v daljšem časovnem obdobju in če se v bližnji prihodnosti še ne boste upokojili, lahko pričakujete dolgoročne koristi kapitalskega trga.

Začnite z manjšimi zneski

Zaradi trenutne visoke nihajnosti na delniških trgih, lahko začnete varčevati ali investirati z manjšimi zneski. To so lahko le mesečni minimalni zneski v varčevalni načrt, ki je sestavljen iz več vzajemnih skladov. Ob tem razpršite svojo investicijo po mesecih in tudi po različnih naložbenih politikah, ker s tem dosežete povprečje vrednosti nakupa in stroška investicije. Hkrati si ne belite glave, kdaj je najbolj primeren čas za vstop na kapitalski trg. Lahko začnete z enkratno investicijo v višini 1.000 EUR. Le-ta vas ne bo »uničila«, vam pa lahko ponudi izkušnjo, s katero postanete bolj samozavestni ob varčevanju ali investiranju. Torej velike stvari se začnejo s skromnimi začetki.

Emocije vodijo v napake

Razumite svojo strategijo in sebe. Če vas dela dogajanje na trgu nervozne je pomembno, da razumete, kako vzpostaviti bolj uravnoteženo ali konzervativno naložbo. Hkrati imejte svoje merilo o tem, kako bi se odzvali na 10, 20 ali več deset odstotni padec trga. Če ste nenaklonjeni korekcijam oz. nihajem navzdol, potem nima smisla, da bi imeli večji del vaše naložbe v delnicah ali delniških skladih, ne glede na vašo starost in seveda obratno.

In bodite dosledni. Če sprejmete strategijo sistematičnega investiranja z vnaprej določenimi intervali in skozi daljše časovno obdobje, t. i. metoda povprečnega stročka, investirate ne glede na gibanje kapitalskega trga. Z doslednim varčevalnim načrtom iz enačbe investiranja lažje odstranite emocije in potencialne napake.

Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel le na kratek rok. Res, da smo prav sedaj priča enemu večjih popravkov trga, vendar kljub temu, če gledate v prihodnost, vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga. Zato začnite sedaj, razpršite svojo investicijo, vstopajte z manjšimi zneski, ki vam znižajo tveganje ter plemenitite dolgoročno. Sedaj je lahko pravi trenutek.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled trenutnega dogajanja:

Ukrepi za zajezitev širitve virusa se v večini držav, tako kot pri nas, še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih globalno strmo narašča. Dovoljene so le osnovne gospodarske aktivnost, kot so odprte živilske trgovine, delovanje prehrambenih podjetij in podjetij, ki skrbijo za osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, telekomunikacije, zdravstvo itd). Ukrepi se bodo stopnjevali še nekaj tednov, saj se takrat pričakuje vrh epidemije, ukrep karantene na širitev virusa pa glede na inkubacijsko dobo deluje z zamikom 1 do 2 tednov.

Ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 imajo vse bolj negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Tako gredo ocene o upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v ZDA od -3 % pa do -5 %. Nemška vlada za leto 2020 pričakuje 5-odstotni upad BDP, za Slovenijo so ocene med 5 % in 10%, verjetno bližje 10 %. Dalj časa bo trajala karantena, močnejši bo upad gospodarske aktivnosti in hitrejši ter učinkovitejši bodo morali biti ukrepi držav, da se omeji recesijo.

Recesija ni več vprašanje, ampak dejstvo. Zato centralne banke in države sprejemajo vse konkretnejše ukrepe za omilitev gospodarske škode. FED je ta teden napovedal neomejeno kvantitativno sproščanje v obliki odkupov državnih obveznic, ki jih v zadnjih dneh odkupuje za 125 mrd dolarjev dnevno, napovedal pa je tudi odkupe preostalih obveznic. Napovedal je tudi vrsto ukrepov v vrednosti več 100 milijard za podporo velikim in malim podjetjem. Verjetno lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi korake v smeri odkupa podjetniških obveznic.

Tudi v Evropi so ECB in posamezne države sprejele vrsto finančno zelo pomembnih ukrepov. Tudi slovenska država. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, v vrednosti 700 milijard evrov, dokončno pa se je tudi odpovedala politiki uravnoteženega proračuna. Pritisk ustavljene proizvodnje in s tem povezane velike škode je enostavno prevelik. Večina evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, si večje državne izdatke lahko privoščijo, saj so v zadnjih letih uspeli precej znižati delež dolga v BDP.


Vpliv na kapitalske trge:

Vsi sprejeti ukrepi delujejo gasilsko. Centralne banke in države poizkušajo omiliti negativna pričakovanja in s tem stabilizirati trge, ki so po ciklu 11-letne rasti in z nivoja relativno visokih vrednotenj izgubili približno 30 % vrednosti v rekordno kratkem času. Ker so se pojavile likvidnostne težave na denarnih in obvezniških trgih, so močneje zanihale tudi državne obveznice. Zato je bil prvi cilj FED-a, ECB in Bank of Japan, da stabilizirajo denarni in nato obvezniški trg. Stabilizacija obeh je predpogoj, da lahko začnemo pričakovati umirjanje tudi na delniških trgih.

V zadnjih dneh vidimo nekoliko mirnejše dogajanje na denarnih in obvezniških trgih, kar je eden prvih pozitivnih signalov s kapitalskih trgov v zadnjem mesecu. Po drugi strani se zdaj med vlagatelji krepijo negativna pričakovanja o upadu BDP, kar kljub umirjanju na denarnih trgih negativno vpliva na delniške trge. Čeprav je o koronavirusu, COVID-19, vse več znanega in iz medicinskega vidika vse več stvari jasnih, pa je vpliv karantene na gospodarsko aktivnost šele v zadnjih dneh pokazal razsežnost krize. Zato smo ta teden videli povečano aktivnost vseh vlad v zagotavljanju podpore velikim in malim podjetjem.

Ukrepanje držav je prineslo malo manjšo volatilnost na kapitalske trge in s tem nekaj več miru. Čeprav so premiki 3 % – 5 % še vedno velikanski, pa vsaj niso več na nivoju 10 % izpred dobrega tedna dni. Vlagatelji so v tem obdobju imeli tudi čas narediti podrobnejše analize vplivov na posamezna podjetja. Vplivi bodo zelo različni, zato so se tudi posamezne delnice začele obnašati drugače kot na začetku, ko so vse padale enako. Ugibanja o tem, ali bomo na trgih videli krivuljo oblike črke V, U ali L se krepijo, a dejstvo ostaja, da to zaradi slabe vidljivosti ostajajo le ugibanja. Po drugi strani nas zgodovina uči, da običajno vidimo V ali U; L le izjemoma. Zato lahko ostanemo optimisti.

Veliko podjetij umika napovedi in pričakovanja za 2020. Negotovost je enostavno prevelika. Nekatera tudi odpovedujejo izplačila dividend in zadržujejo likvidnost. Na drugi stani vidimo podjetja, ki ne opažajo velikih sprememb, ali pa celo imajo in napovedujejo rast poslovanja (predvsem iz panog zdravstva in osnovne potrošnje – prehrana, pijače itd.) Pričakovanja o dobičkih so se v povprečju močno znižala, med 20 % in 25 %, a podjetja so še vedno relativno optimistična, saj pričakujejo odboj v drugi polovici leta, in povrnitev izgubljenega že v letu 2021.


Nasvet za vlagatelje:

Po 30 % padcu delniškega trga nas zgodovina oči, da je za umik v druge naložbene kategorije praktično že prepozno. Sedaj, ko gledamo nazaj, vemo, da je bil čas za to v 2019 in v začetku leta 2020. V krajšem roku naprej, pa lahko pričakujemo še velika nihanja, tudi 10 % premik v enem dnevu je mogoč, a verjetnost, da bo vlagatelj uspešno zadel pravi trenutek, vrh ali dno, je zelo majhna. Trgi nas učijo, da je treba loviti povprečja pri nakupih in prodajah, saj je ostalo bolj plod sreče kot znanja.

Zato se za dolgoročneje naravnanega vlagatelja s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima zdaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu ogromno, a trenutno smer gibanja trga usmerja predvsem strah. Ko se bo nivo strahu umirilo, bomo videli tudi bolj pozitiven trend na trgu.

Centralne banke ustvarjajo poplavo denarja in likvidnosti, s čimer se zoperstavljajo prihajajoči recesiji. Vlagatelj, ki je danes 100 % v denarju, se sicer počuti odlično, a se mora na tej točki začeti spraševati, kako bo izgledala prihodnost. Že bližnja preteklost nam pokaže, kaj se zgodi, če poplava likvidnosti zadane ob premajhen bazen delnic in obveznic.

Nenazadnje, vsa podjetja in panoge niso enako prizadete. Če govorimo o zaprtih hotelih in katastrofi v letalski industriji, pa farmacija in prehrambena podjetja delajo s polno paro. Mogoče pa lahko vlagatelj znotraj teh podjetij, kjer so vrednotenja v tej krizi postala tudi zgodovinsko gledano zelo privlačna, najde svojo priložnost. Pomembno je le, da ostanemo budni in pozorni ter spremljamo dogajanje, kajti priložnosti se bodo pojavile. A ne glede na to, nikoli ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja med naložbenimi razredi in prilagoditev le-teh svojemu vlagateljskemu profilu.

 

Vabimo vas tudi k prebiranju naše naslednje rubrike v petek, v časniku Dnevniku, kjer bo beseda tekla o priložnostih in spremembah, ki jih prinese vsaka kriza.