Generali Growth Equity Fund v procesu pridobivanja svoje naložbe v družbi LIT Tranzit d.o.o., Trzin

LIT Tranzit d.o.o. je globalno, visokotehnološko podjetje s sedežem v Trzinu in razvojnim centrom v Mariboru, ki razvija in integrira inteligentne rešitve na področju javnega transporta in mobilnosti. Njihovi produkti so uporabljeni na več kot 25.000 avtobusih in neposredno vplivajo na več kot 5 milijard potnikov letno na vseh celinah. Ponašajo se z implementacijami v mestih z najnaprednejšim javnim transportom na svetu, kot so Hong Kong, Singapur, Nagoja in Tel Aviv. Rešitve podjetja LIT Tranzit d.o.o. so razdeljene v štiri sklope:

  • platforma za operativno upravljanje javnega transporta v oblaku,
  • rešitve za upravljanje s plačilnimi sistemi za mesta in javni transport,
  • izračun in distribucija informacij za potnike ter
  • splošne rešitve na področju mobilnosti.

Njihova konkurenčna prednost je vertikalno integriran sistem z natančnimi in zanesljivimi algoritmi za napovedovanje prihodov v javnem prometu.

 

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v LIT Tranzit d.o.o. bo podjetju omogočena nadaljnja raziskovalno-razvojna dejavnost na področjih sodobnih izzivov mobilnosti in varovanja okolja z inovativnimi visokotehnološkimi programskimi rešitvami, ki ključno prispevajo k trajnostnemu razvoju.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo LIT Tranzit, programske rešitve, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

Sove delajo ponoči

 

Presenetilo me je, da si je tudi nova guvernerka Evropske Centralne banke, Christine Lagarde, ki se je sama oklicala za sovo, prizadevala, da bi poslanstvu ECB ob cenovni stabilnosti dodala še zeleno politiko. Vse za svoj lastni PR.

A zgodila se je pandemija, svet se je ustavil, v beneške kanale so zaplavale ribe in delfini. Politiki in centralni bankirji pa panično rešujejo, kar lahko, da bi preprečili zastoj gospodarstva oziroma da bi se svet še naprej vrtel z isto hitrostjo.

Moram priznati, da sem kot človek kar malo zmeden. Kot ekonomistu in finančniku pa se mi zdi smiselno, da pustimo populizem in alkimijo za nekaj časa na strani ter rešujemo realne probleme. Dejstvo je, da je pandemija predvsem zdravstveni problem, ki ga je treba do iznajdbe zdravila in cepiva reševati z izolacijo. S tem pa trpi marsikateri del gospodarstva.

Problem je, da ima večina razvitega gospodarstva že zdaj veliko težav (od strukturnih do finančnih), tako ta pacient ni ravno dovolj dobro pripravljen na pandemijo.

Matematika, kako rešiti realno in finančno ekonomijo, je zelo preprosta. Izvedba na podlagi različnih omejitev pa precej kompleksnejša. Glede na že predstavljene ukrepe centralnih bank in vlad lahko ocenimo, da se bo v času mirovanja BDP zmanjšal za okoli desetino, nadomestili pa ga bomo lahko zgolj s povečanim trošenjem države.

Spodbude bodo morale biti v obliki financiranja kratkoročne likvidnosti podjetij, refinanciranja zapadlih dolgov med trajanjem krize, finančnih spodbud podjetjem in prebivalstvu. V Ameriki bodo verjetno šli celo tako daleč, da bodo ljudem domov pošiljali kar čeke. Spisati take zakone je preprosto, izvedba, brez večjih zlorab, pa je lahko težka. Pridobiti vire ob zadolženosti držav blizu 100 odstotkov BDP pa v normalnem svetu še bistveno bolj kompleksno.

Razmere v Evropi so po zadnjem zasedanju ECB, 12. marca, zelo neprijetne, saj je predsednica z izjemno neposrečeno izjavo »da ni tu, da bi skrbela za kreditne pribitke držav«, sprožila pogrom na obvezniškem trgu. Virtualno je podražila zadolževanje držav za odstotek letno, in stanje pripeljala celo tako daleč, da je bila Italija blizu bankrota in je pismo napisal celo italijanski predsednik. V njem je zapisal »naj se nehajo norčevati z državo v stiski«.

Po odzivu na trgu so tudi v vrhu ECB hitro ugotovili, kakšno škodo je naredila Lagardova, in so se začeli javljati vsi drugi člani sveta, predsednica pa je napisala pojasnilo in se opravičila.

 

 

Tako so s srede na četrtek, na nočnem kriznem zasedanju, sklenili, da je vrag vzel šalo in so pripravljeni plačati za stroške sanacije virusa v višini najmanj 750 milijard evrov oziroma 6,3 odstotka BDP. Svojo izjavo je ECB spet podala pisno in brez podpisov. Je pa po daljšem molku presenetila guvernerka, ki je v »čivku« povedala, da so pripravljeni iti še dlje, če bo treba.

Glede na pretekle izkušnje je verjetno bolje pisati kot govoriti. Nočna zasedanja pa dajo dober izkupiček. S tem se finančni trgi lahko pomirijo. Ko je problem financiranja umaknjen z mize, je čas za pametno zapravljanje proračunskega denarja, da se s sanacijo »virusnega hurikana« škoda ne bo še dodatno povečala.

 

 

 

Pregled trenutnega dogajanja

 

Pregled trenutnega dogajanja

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo, kar pomeni, da se nalezljivi virus COVID-19 širi po vsem svetu. Danes opolnoči je v Sloveniji v veljavo stopil odlok o prepovedi letalskega potniškega prometa, gibanje je priporočeno omejeno.

Vse dogajanje v zvezi z zajezitvijo širjenja korona virusa predstavlja večje ovire pri globalnem pretoku blaga, ljudi in denarja. Prizemljena so letala, zasidrane ladje v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se omejeno gibljejo zgolj znotraj svojega okolja in posledično trošijo bistveno manj kot običajno. V določenih delih sveta (npr. Italija) je ekonomija praktično obstala. Omejenost logističnih povezav vpliva na motnje v dobaviteljski verigi, hkrati se zmanjšuje povpraševanje. Določene panoge, kot so turizem, luksuzne dobrine, avtomobili in letalski prevozniki so na udaru precej bolj kot prehrambna podjetja ali zdravstvo oziroma farmacija. Ne glede na to, padec ni prizanesel praktično nobeni panogi ali naložbenemu razredu.

Dogajanje na borzah

Vse navedeno se odraža na delniških trgih, ki so posledično reagirali na te omejitve in krepko znižali svoje vrednosti ter v zadnjih desetih dneh izgubili okoli 25 odstotkov vrednosti, kar znaša negativni popravek globalne tržne kapitalizacije za okoli 16 bilijonov evrov (1600 milijard). Prizaneseno ni bilo niti trgu surovin, saj je nafta izgubila skoraj polovico vrednosti. V ozadju padcev tečajev ni ekonomska razlaga, temveč šok in strah pred neznanim.

Navadno vlagatelji na strah pred neznanimi posledicami reagirajo panično in prodajajo praktično vse naložbene razrede. Kar pa se je zgodovinsko gledano vedno znova izkazalo kot napačna odločitev, saj se s tem v danem trenutku po nepotrebnem realizirajo ustvarjene izgube.

Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti. Dejstvo je, da ta padec vračunava močno zmanjšanje prihodnje globalne gospodarske aktivnosti v ostanku letošnjega leta, a ker z gotovostjo še ne uspemo oceniti časovnega razvoja širitve virusne okužbe po svetu, je tudi nemogoče oceniti vpliva le-te na svetovno gospodarstvo.

Pogled naprej in priporočilo vlagateljem

Spremenljivk pri ocenah situacije je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnja dogajanja v zvezi s širjenjem oz. obvladovanjem virusa. Trgi so izjemno volatilni. Zdaj je ključno, kako hitro bo uspelo zajeziti širjenje novih okužb oziroma in kako hitro se bo razvilo ustrezno cepivo.

Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte na trgu močno premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Zato je za podjetja pomembno, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in sprejmejo ustrezne ukrepe. A, če so nas pretekle izkušnje kaj naučile, vemo, da takšna panika na trgih ni potrebna. Trgi se vedno poberejo in zrastejo nad prejšnje nivoje. Gospodarstva in ljudje so prilagodljivi. Centralne banke se že odzivajo z izdatnimi ukrepi in tokratni odzivni čas centralnih bank in držav je bistveno krajši kot leta 2008.

Dnevno večji nihaji na trgih lahko trajajo še nekaj časa, a menimo, da so kratkoročne narave, saj bodo že prej omenjeni ukrepi držav in centralnih bank vse bolj učinkovali v smeri okrevanja trga. Zato vlagateljem, ki svoja sredstva vlagajo dolgoročno, kot so npr. vlagatelji v pokojninske sklade, vzajemne sklade in naložbene police, priporočamo naj ohranijo dolgoročen pogled in razmislijo o postopnih dodatnih vložkih. V takih trenutkih se običajno ustvarjajo priložnosti kupovati poceni, ki vodijo do doseganja nadpovprečnih donosov v prihodnosti.

 

Svetujemo vam, da se za vsa vprašanja obrnete neposredno na ekipo naših finančnih svetovalcev, ki vam je vedno na voljo. Pišite nam na elektronsko pošto nasvet@generali-investments.si, ali nas pokličite na brezplačno številko 080 80 24.

 

Lepo vas pozdravljamo in vam želimo vse dobro.

 

Generali Investments d.o.o.

 

 

Obvestilo o poslovanju

 

V preteklih tednih smo začeli z izvajanjem vseh preventivnih ukrepov za zagotovitev procesa neprekinjenega poslovanja in za večino zaposlenih uvedli delo od doma. Ekipa upraviteljev premoženja svoje delo opravlja nemoteno in skrbi za ustrezno upravljanje premoženja Generali Krovnega sklada.

Vse vlagatelje prosimo, da se za ureditev zadev v zvezi s svojimi naložbami poslužujejo digitalnega poslovanja.

Na voljo je:
– v vsakem trenutku, 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu: spletna poslovalnica.
– v času uradnih ur med delovniki: storitev finančnega posveta z vašim osebnim finančnim svetovalcem na daljavo.

Naši finančni svetovalci so vam na voljo na telefonski številki 080 80 24 ali neposredno na svojem telefonu: v času uradnih ur, med 8.30 in 16.00 uro.

Od vključno ponedeljka, 16. 3. 2020, ZAPIRAMO vse svoje poslovalnice po Sloveniji, z izjemo poslovalnice v Ljubljani na Dunajski 63, kjer uvajamo poseben režim sprejema strank in je obisk poslovalnice mogoč samo v izjemno nujnih primerih po predhodno usklajenem terminu, v času od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro.

Za obisk poslovalnice se obvezno predhodno naročite preko e-pošte: nasvet@generali-investments.si, ali telefona 080 80 24, oziroma pokličite svojega osebnega finančnega svetovalca. V tem primeru:
– telefonsko predhodno uskladite uro sestanka in zadevo sestanka, da bo fizični sestanek trajal čim krajši čas in ne več kot je nujno potrebno.
– se morate držati vseh naših preventivnih ukrepov in ukrepov samozaščite skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

 

Generali Investments d.o.o.

 

Obvestilo vlagateljem o izvajanju poslovanja v času aktualnih izrednih razmer povezanih s koronavirusom

 

Vse vlagatelje prosimo, da se za ureditev zadev v zvezi s svojimi naložbami poslužujejo digitalnega poslovanja.

Na voljo je:
– v vsakem trenutku, 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu: spletna poslovalnica.

– v času uradnih ur: storitev finančnega posveta z vašim osebnim finančnim svetovalcem na daljavo.

 

Obisk poslovalnice

Poslovalnico obiščite samo v nujnih primerih, ko obiska ne morete prestaviti na kasnejši datum.

Za obisk poslovalnice se obvezno naročite preko maila: nasvet@generali-investments.si ali telefona 080 80 24 oziroma pokličite svojega osebnega finančnega svetovalca.

Če je le možno, uporabljajte digitalne kanale za poslovanje, ter se poslužujte finančnega posveta v obliki sestanka le, ko je to nujno potrebno, na primer v primeru identifikacije oziroma obveznega osebnega podpisa.

V tem primeru vas prosimo, da:
– uro sestanka obvezno predhodno uskladite s finančnim svetovalcem in uskladite zadevo sestanka telefonsko, da bo fizični sestanek trajal čim krajši čas in ne več kot je nujno potrebno.

– da se držite vseh preventivnih ukrepov in ukrepov samozaščite skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Začasno zapiramo poslovalnici v Novi Gorici in Novem mestu. Vsem vlagateljem smo na voljo na elektronskem naslovu: nasvet@generali-investments.si ali na brezplačni številki 080 80 24.

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

 

Generali Investments d.o.o.

 

 

 

Stopite v stik z vašim finančnim svetovalcem na daljavo

 

Navodila za oddaljen podpis

 

Kaj pomeni storitev elektronskega podpisa?
Storitev elektronskega podpisa je možna za obstoječe vlagatelje in pomeni možnost ureditve vseh zadev v zvezi z vlaganji v sklade: pristopa, prenosa in izplačil, brez obiska poslovalnice.

Kaj potrebuje vlagatelj za nemoteno izvajanje storitve?
Predpogoj za uporabo storitve je, da je vlagatelj pri družbi za upravljanje identificiran, to pomeni da so v bazi shranjeni njegovi posodobljeni osebni podatki iz veljavnega osebnega dokumenta in bančne kartice.

Za izvajanje storitve vlagatelj potrebuje pametni telefon ali računalnik, ter urejeno soglasje z družbo za upravljanje glede obveščanja preko aktivnega elektronskega naslova in mobilne številke. Omenjeni podatki so obvezni zaradi pošiljanja povezave na dokument in prejetja varnostne kode, s katero vlagatelj potrdi svojo identiteto. Način e-podpisovanja je tako zaščiten s tako imenovanim dvo faktorskim načinom, kar pomeni, da stranka iz dveh ločenih virov potrjuje svojo identiteto, s tem se pa še dodatno zaščiti potek transakcij in onemogoči zlorabe procesa.

Potek procesa elektronskega podpisa z oddaljenim dostopom
Po pogovoru s finančnim svetovalcem, vam bomo pripravili obrazec za izvedbo želene transakcije, kot je na primer pristopna izjava.

Dokument boste na vaš elektronski naslov prejeli preko povezave v elektronskem sporočilu.
Po aktivaciji prejetega linka s klikom nanj boste na SMS sporočilo prejeli 6-mestno kodo, katero vpišete v okence, ki se odpre po kliku na povezavo v elektronskem sporočilu.

Odpre se obrazec, katerega podpišete na označenem mestu:
– v primeru podpisa preko pametnega telefona – s prstom na ekranu.
– v primeru podpisa preko računalnika – z miško (na miški kliknite in držite levi zgornji gumb in se podpišite čez vaše ime in priimek, datum in uro – vaš podpis mora biti viden).

Vsak podpis je potrebno posebej zaključiti s podpisom in potrditvijo na gumb PODPIS. Ko so vse strani obrazca podpisane, se desno zgoraj gumb “Končaj” obarva z rdečo, kliknite nanj (desno zgoraj).

Po končanem postopku se vam na vrhu zgoraj izpiše KONČANO PODPISOVANJE in obrazec je avtomatsko poslan v pisarno vašega finančnega svetovalca.

Za vse dodatne informacije pokličite svojega finančnega svetovalca, nam pišite na nasvet@generali-investments.si ali pokličite na telefonsko številko 080 80 24.

 

Navodila za oddaljen podpis

 

Generali Investments d.o.o.

 

Mesečno poročilo za februar 2020

 

Mesečno poročilo za februar 2020

 

Naložbeni komentar – februar 2020

Na globalnih delniških trgih smo februarja videli padce. Izbruh gripi podobnega virusa na Kitajskem, se je razširil po svetu in povzročil paniko na finančnih trgih. Obveznice so se v času negotovosti izkazale kot dobra naložba.

Delniški trgi v ZDA so v prejšnjem mesecu dosegali zgodovinske vrhove, toda korekcija v februarju je izbrisala skoraj 8 % donosov, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Izbruh smrtonosnega koronavirusa na Kitajskem je povzročil preplah na trgih, saj bodo posledice nosila tudi svetovna gospodarstva. Pod največjim prodajnim pritiskom so se znašla podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica več kot 10-odstotne pocenitve surove nafte in derivatov. Sledila so jim finančna podjetja, ki so postala manj privlačna zaradi padca obrestnih mer. Donosnost do dospetja na ameriško 10-letno obveznico se je znižala in dosegla zgodovinski minimum, pri okoli 1,2 %. Obveznice postanejo privlačna naložba v času panike na trgu, saj nosijo nižje tveganje. Na drugi strani pa zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Le-to je bilo, po zadnjih raziskavah Univerze v Michiganu, najvišje v zadnjih dveh letih. Tudi na stari celini so se naložbe na delniških trgih pocenile. Tako kot v ZDA so se najbolj znižali tečaji v energetskem in finančnem sektorju. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast v evro območju znašala 0,9 % na letni ravni, kar je najnižje po letu 2013. Znižale so se tudi napovedi, saj se pričakuje da bo upočasnitev Kitajske imela globalne razsežnosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške obveznice se je znižala iz približno -0,4 % na -0,6 %. Potrošniško zaupanje je bilo februarju sicer višje kot mesec pred tem, a še vedno ostaja na nizkih nivojih. Trg pričakuje znižanje ključnih obrestnih mer ali druge stimulativne ukrepe v glavnih razvitih gospodarstvih. Tečaj evra proti dolarju je v mesecu upadel pod 1,08 dolarja za evro, kar je najnižja vrednost evra po letu 2017. Proti koncu meseca je evro nekoliko pridobil in zaključil pri vrednosti 1,1 dolarja za evro.

Trgi v razvoju so se pocenili manj kot trgi v razvitem svetu. Delnice na Kitajskem so v mesecu pridobile nekaj več kot odstotek, merjeno v evrih. Širitev virusa se je nekoliko umirila, vlada pa je sprejela varnostne in ekonomske ukrepe. Trgi v Braziliji in Rusiji so bili pod močnimi prodajnimi pritiski. Naložbe v obeh državah so izgubile več kot desetino vrednosti, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Pomemben izvoz obeh predstavljajo materiali in energenti, katerih cene so se močno znižale na globalnih surovinskih borzah.

Slovenski borzni indeks SBITOP ni bil izjema in je v mesecu izgubil več kot 6 %. Tudi ostali trgi v regiji so postali cenejši. Padec je bil najvišji v Romuniji.

 

 

Z virusom bomo morali živeti tudi v prihodnje

 

Tudi strokovnjaki imajo na voljo vedno več informaciji. Za zdaj velja, da en oboleli okuži od dva do štiri ljudi in da je smrtnost od 2- do 3-odstotna; ta številka naj bi se v prihodnosti zniževala. Podatki po različnih regijah variirajo, odvisni so od socialnih navad tamkajšnjih prebivalcev. Poleg tega je pomembna tudi temperatura in povprečna starost v okolju. Prav tako so si epidemiologi in virologi vedno bolj enotni, da bo virus ostal z nami tudi v prihodnosti. Tako naj bi se v prihodnjem letu po grobih ocenah okužilo od 30 do 70 odstotkov vse svetovne populacije. Klinična slika okuženih je precej različna. Kaže, da pri otrocih resnejših oblik ni, pri mlajši populaciji virus večinoma povzroča blažjo vročino in suhi kašelj, pri starejši populaciji pa je težava, da se pojavijo sekundarne težave, ki lahko v večjem odstotku v smrt.

Kot rečeno, virus naj bi krožil med ljudmi tudi v prihodnjih letih oziroma dokler ne najdejo cepiva. Tega je po najbolj optimističnih scenarijih mogoče izdelati v dvanajstih do osemnajstih mesecih. Pa tudi potem bo veliko težav: vprašanje je, kako hitro nam bo uspelo cepiti več kot sedem milijard ljudi. Zdi se, da se bomo morali navaditi živeti z virusom. Seveda pa ga je treba čim bolj omejiti, kajti če ne bomo sprejeli drastičnih ukrepov in bo zbolelo veliko ljudi bo to nevzdržen pritisk na zdravstveni sistem. Lahko zmanjka zdravnikov, medicinskega osebja, postelj; ljudem ne bomo zagotoviti osnovne zdravstvene oskrbe.

Novi koronavirus ustavlja globalne tokove ljudi in denarja. Prizemljema so letala, ladje so v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se gibljejo samo v svojem okolju.

Delniški trgi so zgrmeli v prepad, nafta je izgubila skoraj polovico vrednosti. Globalni delniški trgi so izgubili okoli 20 odstotkov, kar pomeni za okoli 13 bilijonov evrov (1300 milijard) manjšo tržno kapitalizacijo. Delno se rušijo dobaviteljske verige, krči pa se tudi povpraševanje. Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti.

Spremenljivk pri širjenju virusa je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnost. Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Ključno je, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in naredijo ustrezne reze, če so potrebni. Panika seveda pa ni potrebna.

 

Generali Growth Equity Fund  v procesu pridobivanja naložbe v družbi Panorganix d.o.o., Ljutomer

 

 

Panorganix d.o.o. je sodobno pridelovalno podjetje, pionir v prodaji  tako imenovanih »živih« izdelkov, torej izdelkov s koreninami v zemlji, ki so pakirani v posebni biorazgradljivi embalaži, in predstavljajo »korak naprej od ekološke pridelave«. V svojih pridelovalnih procesih sledijo sodobnim trendom prehrane in obstoječi ponudbi konstantno dodajajo nove pridelke, pri čemer uporabljajo najnovejšo tehnologijo pridelave, ki vključuje skrb za čisto okolje.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v Panorganix bo podjetju omogočen nadaljnji razvoj inovativnega visokotehnološkega načina pridelave najkakovostnejšega sadja in zelenjave, ki do kupcev pridejo sveži, polni okusa in hranljivih snovi, ter širitev trajnostno naravnanega kmetijstva z najnovejšo tehnologijo in inovativnimi načini dela, ki omogočajo naravi prijazno, okolju neškodljivo pridelavo, v širšo regijo.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, ki skupaj s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji upravlja 1.025 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v Panorganix sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Ko se čustva srečajo z razumom

 

Se spomnite filma Wall Street? Gordon Gekko je zvit špekulant, ki uteleša eno največjih nevarnosti vlaganja: pohlep. Gekko gledalcu daje občutek očaranosti nad borzami in jasno sporočilo, da lahko vsakdo postane milijonar na borzi. Njegov odgovor na vprašanje, koliko denarja želi, je:”Več.” Ali obstajajo triki, ki se jih vlagatelji danes lahko naučijo od izmišljene osebe, ki jo igra Michael Douglas?

V nadaljevanju bomo pogledali napake v razmišljanju, ki nam otežujejo sprejemanje pravilnih odločitev v zvezi z naložbami.

Pohlep nas slepi
Legendarni vlagatelj v filmu Wall Street pravi, da je pohlep dober. Res? Absolutno ne, saj pohlep izkrivlja naš pogled in zdrav razum ter je pogost krivec za neracionalne odločitve pri vlaganju. Pomislite, če vam kdo npr. ponudi Argentinsko državno obveznico z 9-odstotnim donosom, brez kakršnega koli tveganja? Za razum se nam zdi dvomljivo. Toda možnost donosa 9 % v nas prebudi pohlep. In vlagatelji jo kljub temu zgrabijo – pogosto s kasnejšo izgubo.

S čredo ali razumom?
Ljudje smo razvojno gledano čredne živali. V čredi se še danes počutimo najbolj udobno. Če se obnašamo kot večina, se počutimo zaščitene.
V šoli se nam zdi slaba ocena manj slaba, če polovica razreda tudi dobi slabo oceno. Raje imamo polno restavracijo v letovišču in se izogibajmo praznim mizam sosednje restavracije. Ljudje se veliko lažje soočajo z napačnimi odločitvami, sprejetimi v skladu z večino.

Kaj pa vlagatelji?
Za določen čas je lahko vredno hoditi s čredo, toda slej ko prej pride do točke, ko čreda podcenjuje tveganja. V tej fazi skoraj ni podpornikov mnenj posameznikov. Pretekli tečaji samo podpirajo domnevno logiko trenda, dokler se razpoloženje ne spremeni in trend obrne.

Strah vam začne najedati možgane
Seveda se večina vlagateljev jezi zaradi izgub na borzi. Naslednja izjava se morda sliši kot paradoks, vendar je bila že večkrat znanstveno dokazana: bolečina zaradi finančne izgube je veliko večja od veselja do zmage. Investitorji se zaradi strahu pred izgubami močno nagibajo k varnim naložbam. Ta miselnost pa vlagatelje običajno ustavi na poti do uspešne naložbe. Začasna nihanja cen, za vlagatelja ne pomenijo nujno tveganja. Nasprotno – inflacija počasi razvrednoti kupno moč denarja na varčevalnih računih, ki v današnjih časih ne prinašajo več omembe vrednih obresti in tako ustvarjajo zanesljivo izgubo. Vlagatelji, ki ne želijo nič tvegati, morajo razumeti, da v trenutni fazi nizkih obresti, brez sprejemanja tveganj, ne morejo pričakovati niti ohranitve vrednosti denarja. Umetnost je v tem, da zavestno prevzamete tolikšno tveganje, ki je v skladu z vašo lastno toleranco do tveganja, saj boste le tako lahko prevzeli nadzor nad vašo naložbo.

Večja racionalnost je ključ do uspeha
“Pohlep je dober. Pohlep je pravi. Pohlep deluje,” Gordon Gekko, Wall Street. S takšno držo je naslovni lik v filmu na koncu vse izgubil. Razum in čustva je težko uskladiti, še posebej, ko gre za denar. Torej, strah in pohlep vlagatelje pogosto spodbudita k neracionalnim odločitvam, ki preprečujejo uspešno vlaganje. Zato zagovarjamo več racionalnosti.
Dejstvo je – vlagatelji zaradi inflacije izgubijo realno kupno moč. Danes ni mogoče doseči dovolj privlačnih donosov brez sprejetja tveganja. Kdor ima možnost srednje ali dolgoročno investirati svoje premoženje, se ne sme v celoti odreči naložbam z višjimi donosi. Zato pogumno vstopite na kapitalske trge, izberite dobrega finančnega svetovalca, ki vam bo pomagal pri izbiri naložbe, ki bo primerna za vas.