Trenutna dogajanja na kapitalskih trgih

 

Po poročanju poslovnega portala CNBC so, z zadnjim popravkom, ameriški delniški trgi vstopili v območje korekcije.

Gledano z zgodovinskega vidika, vidimo, da so trgi v svoji osnovi volatilni in reakcije ob takih dogodkih niso nič nenavadnega. Če pogledamo malo nazaj v čas, vidimo, da smo bili po drugi svetovni vojni priča kar 26 tovrstnim popravkom, ki so za okrevanje v povprečju potrebovali štiri mesece.

Zadnjemu tovrstnemu popravku, v višini do 20%, smo bili priča ob koncu leta 2018. Popravki so bili tudi v letih 2015, 2011 in 2010, a niso ogrozili trenutnega bikovskega trenda vse od leta 2009.

Občutnejšim popravkom oz. nastopu medvedjega trenda (zadnje tako gibanje smo videli v obdobju 2007-2009) pa smo bili v tem obdobju priča 12-krat.

Trenutna dogajanja na kapitalskih trgih so nestanovitna in pod vplivom trenutne epidemije. Vlagatelji na tako hitre popravke prevečkrat reagirajo čustveno in opremljeni s premalo informacijami, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.

Kaj pri Generali Investments svetujemo vlagateljem?
Svetujemo, da se pred odločitvami posvetujete z našimi strokovnimi finančnimi svetovalci. Pomembno je ponovno pregledati aktualno sestavo portfelja, slediti svoji zastavljeni varčevalni strategiji in pregledati stopnjo tveganja, ki si jo kot vlagatelj lahko privoščimo.

Kaj je prava strategija?
Za kapitalske trge je značilno, da se vrednosti tečajev spreminjajo in s tem vedno ustvarjajo tudi dobre priložnosti.
Vsakemu padcu sledi obrat na kapitalskih trgih. To pa pomeni, da bodo rasti sledile tudi vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov. Da bi se izognili ugibanjem, kdaj je pravi čas za začetek varčevanja, vam svetujemo da preverite naš nasvet o 7 ZLATIH PRAVILIH, ki jih morate upoštevati v današnjih razmerah na kapitalskih trgih.

 

 

Pri upravljanju svojega premoženje se posvetuje z neodvisnim svetovalcem

 

Vsak vlagatelj bi moral imeti prepričanje, da so na finančnem trgu korekcije pravilo in ne izjema. Časi, ko so vlagatelji investirali v delniške sklade in bili pri tem mirni, so mimo. Vsako leto znova nam trg kaže, da so večji nenadni premiki obvezen del lastništva delnic. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo videli skoraj enkrat letno, če se osredotočimo na obdobje od leta 1900 do danes. To pomeni, da so približno tako pogoste, kot vaš rojstni dan.

Naštejmo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na spremembo sestave premoženja:
– Dogajanje na trgih vedno poskrbi za spremembo strukture naložbenega portfelja. Priporočljivo je, da tega najmanj enkrat na leto pregledate ter po potrebi prilagodite strukturo, da še naprej sledi postavljenim ciljem.
– Obstoječi finančni cilji: v primeru spremenjenih osebnih razlogov in finančnih okoliščin je včasih treba prilagoditi ali spremeniti obstoječe finančne cilje.
– Dolžina varčevanja: če je čas varčevanja krajši, je potrebno izbrati manj tvegane naložbe čas.
– Finančna situacija vlagatelja: spremembe osebnega dohodka kot posledico izgube zaposlitve, spremembe velikosti portfelja ali zaradi spremenjenega odnosa do tveganja.

V sedanjem okolju pa ni čisto nič narobe, če portfelj spremljate in prilagajate aktivno; tudi zakonodaja s krovnimi skladi nam pri tem gre na roko. Svoja sredstva v okviru Krovnega sklada lahko enostavno prenašate iz enega sklada v drugega in tako sami aktivno upravljate s svojim premoženjem. Glavna prednost krovnega sklada je za vlagatelja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega v okviru istega krovnega sklada (znotraj iste DZU) odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček.

Posvetujete se z neodvisnim strokovnjakom

Še najboljša poteza bi bila, da se pri sestavi in spremljanju posvetujete z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki se na to zelo dobro spozna. Pri vlaganju v sklade vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Ti poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.

Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve.

 

Odlično poslovno leto 2019 za Krko in NLB

 

Odlični poslovni rezultati so ceno delnice Krke dvignili nad 78 eurov, kjer smo Krko nazadnje videli pred 12 leti v obdobju zadnje borzne evforije. Omenjeno vrednotenje Krko ceni na 2,5 milijarde eurov, kar je približno trikrat toliko kot je bil vreden Lek v času prodaje pred 18 leti. Pa vendar tuje investicijske banke ciljno ceno delnice Krke postavljajo še precej višje.

V zadnjih objavljenih analizah namreč ameriška investicijska banka Jefferies ceno delnice Krke postavlja še dobrih 20 odstotkov višje, podobno kot avstrijska banka Erste. Analitika obeh bank delnico Krke leta 2020 vidita na ravni 95 eurov, kar bi pomenilo več kot 3 milijarde evrov tržne kapitalizacije.

Še precej večja razlika v vrednotenju, v primerjavi z dejansko ceno delnice na Ljubljanski borzi je pri drugi največji domači kotirajoči družbi. Delnica NLB je po mnenju ene največjih investicijskih bank na svetu ameriške banke JP Morgan podcenjena za skoraj 40 odstotkov, saj jo v zadnji analizi vrednotijo na 90 eurov. To je vsekakor posledica odličnega poslovanja banke, ki je prav v času nastajanja tega zapisa objavila, da je lani že drugo leto zapored na ravni bančne skupine ustvarila okoli 200 milijonov evrov čistega dobička. Za obdobje nizkih obrestnih mer, za katerega je značilna tudi nizka obrestna marža, ta poslovni izid ocenimo za zelo dobrega. Še posebej tudi zato, ker banka dobička ni ustvarjala s sproščanjem preveč oblikovanih rezervacij v preteklih letih, ampak je celo oblikovala dodatni milijon rezervacij.

V prihodnjih dneh pa se iz banke pričakuje še ena pomembna novica. Vlada Republike Srbije bo namreč do konca tedna objavila rezultate prodajnega postopka ene največjih srbskih bank, Komercialne banke Beograd. NLB je po zadnjih informacijah iz Srbije tako imenovani »prefered bidder«, kar pomeni, da je z lastniki banke, se pravi s srbsko vlado, v ekskluzivnih pogajanjih. Komercialna banka Beograd je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistega dobička, kar bi pomenilo, da se bo skupina NLB v prihodnjih letih, če bi ji nakup seveda uspel, spogledovala s čistim dobičkom v višini blizu 300 milijonov evrov. To bi bil tako rekordni dobiček kateregakoli slovenskega podjetja v zgodovini in NLB bi tako po tej plati lahko vzela dolgoletni primat novomeški Krki. Delničarji NLB imajo tako kar nekaj razlogov za veselje, saj bo banka v najslabšem primeru, če ji nakup po naključju ne bi uspel izplačala bogato dividendo. Sklepamo lahko, da se analitiki JP Morgan ne motijo prav veliko.

 

Koronavirus ogroža oskrbovalne poti

Poleg velike humanitarne in zdravstvene krize se sedaj Kitajska sooča s potencialno gospodarsko krizo. Veliko izvozno usmerjenih podjetij je moralo preventivno zapreti svoje proizvodne obrate ali pa zaradi močno omejenih transportnih kapacitet niso mogla dostaviti proizvedenega blaga, zaradi česar se zdaj soočajo s potencialnimi pogodbenimi kaznimi zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (dostave naročenega blaga). Kitajska vlada je tovrstnim podjetjem ponudila pomoč v obliki subvencij zaradi nastopa »višje sile«: podjetjem, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, omogoča nadomestilo za plačilo morebitnih pogodbenih kazni. Glede na to, da je celotna vrednost kitajskega izvoza lani presegla štiri tisoč milijard ameriških dolarjev, lahko znesek subvencij za »višjo silo« v primeru dlje časa trajajoče zaustavitve proizvodnih zmogljivosti Kitajsko močno udari po žepu.

Od konca januarja je za pomoč zaprosilo nekaj več kot 1600 podjetij s skupno vrednostjo nadomestil v višini 16 milijard ameriških dolarjev, kar je še zelo daleč od izpolnitve najbolj črnega scenarija. To pa še ne pomeni, da z vsakim novim tednom ustavljene proizvodnje in zaprtih prevoznih poti ne bo vedno več pogledov analitikov usmerjenih v višino novih zahtevkov za državno pomoč. Zadnje ocene kažejo, da je epidemija, z različno mero intenzivnosti, prizadela 22 milijonov kitajskih podjetij oziroma 90 odstotkov vseh delujočih gospodarskih subjektov v provincah, ki jih je izbruh bolezni najbolj prizadel. Posledično naj bi zaradi tega 56.000 globalnih podjetij občutilo motnjo v oskrbovalni verigi. Izbruh bolezni pa ni prizadel zgolj izvoznih podjetij. Zaradi prepovedi potovanj in pomanjkanja delovne sile (ki je v karanteni) so močno okrnjene transportne kapacitete v določenih delih države. Med najbolj kritičnimi uvoznimi artikli so utekočinjeni zemeljski plin, baker in zamrznjena hrana. Globalna podjetja alternativne iščejo v drugih državah jugovzhodne Azije, ki v primerjavi z enakim obdobjem lani letos beležijo več kot 30-odstotno rast izvoza.

Generali Prvi izbor in Generali Bond z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

 

V družbi Generali Investments ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2019 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

Generali Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški
Generali Bond, 5 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški
Generali Vitalnost, 4 zvezdic v kategoriji delniški – globalni

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2019 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Kako si lahko “zvišamo” pokojnino

 

Vsak od nas mora prevzeti odgovornost za svoj življenjskih standard za čas upokojitve. Jasno je, da si vsi želimo brezskrbne jeseni življenja. Vse svoje življenje delamo zato, da bomo v pokoju, ko bomo imeli več časa, lahko uživali brez skrbi, bodisi v svojih hobijih, na potovanjih ali pa si privoščili kaj drugega, za kar v aktivni dobi ni bilo dovolj časa. Toda, če bomo računali samo na državno pokojnino, ki je iz leta v leto nižja, bo to žal skoraj nemogoče. Zato moramo sami poskrbeti za dodatnih vir dohodkov že v aktivni dobi. Ne danes, ne jutri, … že včeraj bi to morali storiti.
Kolikšno pokojnino želimo imeti?

Preden začnemo varčevati za pokojnino, si moramo najprej zastaviti cilj varčevanja oziroma odgovoriti na vprašanje, kolikšno pokojnino želimo imeti predvsem glede življenjskega sloga, ki ga želimo v starosti imeti. Ko smo si enkrat želeni cilj določili, je potrebno izbrati način oziroma orodje, s katerim bomo zastavljeni cilj tudi dosegli. Na trgu je na voljo široka paleta ponudbe, zato lahko vsak izbira med različnimi naložbenimi oblikami kot so: hramba denarja v »nogavici«, rentna varčevanja na banki, naložbena zavarovanja, dodatna pokojninska zavarovanja, vrednostni papirji (obveznice, delnice), vzajemni skladi in druge.

V razvitem svetu velik del prebivalstva, ki varčuje za pokojnino, investira predvsem v vzajemne sklade, kateri so se izkazali za primeren finančni instrument, predvsem za dolgoročno varčevanje. Skladi namreč omogočajo preprosto in stroškovno ugodno možnost varčevanja v delnicah in obveznicah na ključnih kapitalskih trgih. Tako je odločitev za to obliko varčevanja, ne glede na to, kakšen je vaš končni cilj, smotrna, saj so donosi predvidoma višji kot pri varčevanju v banki, kjer so obrestne mere iz dneva v dan vse nižje.

Za starost je smiselno varčevati predvsem v delniških naložbah, ki so se dolgoročno izkazale kot najdonosnejša naložbena kategorija. Z daljšanjem ročnosti varčevanja, občutno upade tudi naložbeno tveganje delniških naložb. Ena izmed prednosti varčevanja v vzajemnih skladih je tudi visoka likvidnost sredstev, saj lahko do svojega premoženja dostopate kadarkoli. Družba za upravljanje, pri kateri varčujete v vzajemnih skladih, vam bo vaše premoženje izplačala na vaš TRR že v enem tednu.

Z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini.

Najbolj primeren način varčevanja za pokojnino pa je postopno, mesečno varčevanje v skladih v okviru varčevalnih načrtov. V ta namen so vam na voljo različni varčevalni načrti, kateri so v primerjavi z drugimi oblikami mesečnega varčevanja zelo prilagodljivi. Vlagatelja ne zavezujejo k vplačevanju določenega zneska za neko določeno obdobje, višino zneska lahko prilagajate glede na trenutne finančne situacije v vašem življenju ali po vaših zmožnostih. Varčevalni načrti omogočajo vplačevanje na mesečni ravni že od 30 EUR dalje. Tako lahko z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini. Postopno mesečno varčevanje je tako tudi odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke na kapitalskih trgih, saj omogoča, da sredstva v vzajemne sklade vplačujete redno in avtomatsko, s čimer se precej zniža tveganje vstopa na trge v napačnem trenutku. Ta oblika varčevanja vam tudi omogoča periodično črpanje privarčevanih sredstev, kar je zelo pomembno pri varčevanju za starost.

Pomembno je poudariti, da moramo z varčevanjem za starost začeti čim prej, čeprav se marsikomu morda zdi, da imamo za to še dovolj časa. Toda, prej ko bomo začeli, več bomo lahko privarčevali. V praksi ljudje navadno začnemo za svojo starost varčevati prepozno. Prednost dajemo drugim stvarem, ki morda niso tako pomembne. Zelo priporočljivo je, da bi z varčevanjem začeli že takoj ob prvi zaposlitvi, čeprav je takrat razmišljanje o pokojnini zadnja stvar, ki nam pride na misel. Vendar se moramo zavedati, da je to naložba, ki nam bo omogočala bolj kakovostno in lažje preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

 

»Koronavirus« korekcija

 

Kar ni uspelo vse večji politični nestabilnosti v Evropi in tudi v ZDA ter bližnjevzhodnim napetostim, bo očitno koronavirusu. Virus se širi po svetu, kakšen bo njegov vpliv na svetovno ekonomijo, je v tem trenutku še težko reči, a socialne in ekonomske posledice bodo precejšnje. Podjetja napovedujejo manjšo ekonomsko aktivnost in s tem se napovedujejo nižje rasti svetovnega gospodarstva, predvsem pa Kitajske.

To se dogaja v trenutku, ko se Evropa pobira iz obdobja zastoja v rasti. Italija in Francija sta v zadnjem četrtletju leta 2019 imeli upad gospodarske aktivnosti, Nemčija je komaj v pozitivnih številkah. V decembru in začetku januarja, pred izbruhom virusa, je večina analitikov napovedovala postopno okrevanje v Evropi in nekoliko počasnejšo rast v ZDA, a oboje precej odvisno od Kitajske. Po izbruhu virusa so se pričakovanja za Kitajsko močno spremenila. Analitiki so močno znižali pričakovanja za rast na Kitajskem, ki naj bi v prvem četrtletju tako namesto 6 odstotkov znašala vsega 4. Drži, da je še zgodaj, da ne vemo, koliko časa bo upočasnjena gospodarska aktivnost trajala in kako se bo virus širil, a več kot očitno optimistične napovedi za prvo četrtletje sodijo v koš za smeti, analitiki pa se morajo vrniti za svoje računalnike in posodobiti modelske napovedi. Preteklost, kot je analogija z virusom sars leta 2003, ponuja izhodišče za razmišljanje. Takrat je bil vpliv na kitajski BDP viden približno dve do tri četrtletja, v prvem četrtletju izbruha virusa pa je bil upad rasti BDP nekje 20-25 odstotkov (z dobrih 12 na približno 10 odstotkov). Na podlagi teh napovedi so tudi tokrat analitiki znižali gospodarsko rast za prvo četrtletje leta 2020 na prej omenjenih 4 odstotke. A pri tem linearnem napovedovanju naletimo na nekaj pomembnih ovir.

Kitajsko gospodarstvo je danes precej bolj odvisno od storitev kot leta 2003. Govorimo o več kot 100-odstotni rasti deleža storitev v BDP v primerjavi z letom 2003. Sam virus in z njim povezani vplivi pa imajo precej večji vpliv na storitveni sektor kot samo proizvodnjo. Po drugi strani je pomembnost kitajske ekonomije v teh letih močno zrasla. Leta 2003 je predstavljala vsega 4 odstotke svetovnega gospodarstva, leta 2019 pa je ta delež zrasel na približno 18 odstotkov. Zato sars ni imel močnega vpliva na svetovno ekonomijo, medtem ko ga novi koronavirus lahko ima in ga očitno bo imel. Neznank je precej, odgovore pa bomo dobili v naslednjih 30 dneh. Če pohod virusa ne bo ustavljen, si lahko obetamo tudi recesijo.

Ta zadnji scenarij pa ob močni pretekli rasti tečajev skrbi vlagatelje že nekaj časa. Očitno koronavirus lahko nažene strah v kosti vlagateljev. Zato zadnji teden spremljamo precejšen popravek tečajev tudi na ameriških borzah. Še vedno je najverjetnejši scenarij popravek ameriških indeksov med 5-10 odstotkov, a število in verjetnost posameznih scenarijev se hitro spreminjata. Ob tem pa ne smemo pozabiti obljube centralnih bank, da bodo storile vse, da preprečijo novo recesijo. Zato lahko ne glede na razplet koronavirusne epidemije pričakujemo vsaj nadaljevanje ohlapne denarne politike, še bolj verjetno pa je še več poceni denarja. Minuli konec tedna smo že videli intervencijo kitajskih oblasti, ki so v finančni sistem vbrizgale svežih 174 milijard dolarjev. V primeru močnejše korekcije v ZDA in Evropi lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi na razvitih trgih.

 

 

Izziv v letu 2020: Začel/-a bom varčevati

 

Neuspešno upravljanje s svojimi financami v življenje prinaša stres, izgubimo občutek varnosti ter imamo vseskozi občutek pomanjkanja. Zato je smiselno začeti odgovorno ravnati s svojim denarjem ter pričeti z varčevanjem. Pri varčevanju denarja se lahko z dobrim načrtom zaobljube zares držimo.

Večina za varčevanje potrebuje motivacijo. In slednje je največ povezano z vstopom v novo leto. Marsikdo si v začetku leta zada veliko novih ciljev in zaobljub. Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost pride v navado v 21 dneh, šest mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Tisti, ki zdržijo vsaj eno leto, da praviloma spremenijo svoje navade tudi na dolgi rok. Finančni cilji tu niso nobena izjema. Za uspešno izpolnjeno obljubo potrebujete dovolj močno motivacijo, zastavljen cilj in pravilen način varčevanja. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača.

Denar v nogavici v domačem predalu ali ob rekordno nizkih obrestnih merah na bančnem računu danes ne pridobiva vrednosti, zato je pravi čas, da ga z rednimi vplačili plemenitimo, ne le dajemo “na stran”. Skrajni čas bi bil, da mali vlagatelji razširijo horizont naprej od bančnega depozita. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača. Tako pravi stari rek. In to velja tudi pri varčevanju. Že z 30 evri na mesec lahko začnemo izpolnjevati osebni cilj preko mesečnega varčevanja v vzajemnih skladih. Seveda moramo najprej vedeti, kakšni so naši prihodki, kakšni so nujni odhodki in kje imamo rezervo, da lahko nekaj denarja privarčujemo. Če vas prevečkrat zamika, da zapravite tudi denar, ki bi ga sicer namenili za varčevanje, potem je priporočljivo, da se odločite za katerega od načrtov varčevanja, ki mu morate slediti. Dober primer motivacije je odpreti direktno obremenitev SEPA ali trajnik, da banki s tem naročite, naj vam vsak mesec na določen dan z vašega bančnega računa odtegne določen znesek in ga nameni varčevanju preko paketov vzajemnih skladov. S tem se izognete morebitnemu odlašanju z varčevanjem ali prelaganjem na naslednji dan, teden, mesec ali celo leto.

Več prednosti je zakaj se odločiti za mesečno varčevanje v vzajemnih skladih:
• Ena izmed prednosti je v učinku povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Ko bodo tečaji ob vplačilu višji, bo dobil manj enot, ko bodo tečaji padli, pa več enot. Dolgoročno bo tako lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.
• Enostavnost Pristopi lahko kdorkoli in kadarkoli.
• Razpršenost naložb Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je varneje izbrati sklad ali paket skladov s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada.
• Stroškovno ugodno
• Nobene časovne omejitve varčevanja
• Prilagodljivost Lahko spreminjate znesek
• Stalna dosegljivost sredstev Sredstva niso vezana in vlagatelj lahko kadarkoli poda zahtevo za izplačilo privarčevanega zneska.

Če se novoletnih zaobljub za finančno uspešno leto do zdaj niste držali, ni še vse izgubljeno!

 

 

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. februarja do 31. marca 2020

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:
Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 2. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 4. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

 

Pomlad po izgubljenem desetletju

 

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v minulem desetletju ni bila del razvitega kapitalskega sveta po nobenem merilu. Najbolj znana institucija na svetu, ki se ukvarja z vprašanji razvrščanja kapitalskih trgov MSCI, naše države ne uvršča niti med razvijajoče se trge, temveč v zadnjo skupino obrobnih kapitalskih trgov, kjer najdemo večinoma najmanj razvite azijske, arabske in afriške borze vrednostnih papirjev.

Na začetku leta 2020 smo končno le pristopicali tja, kjer smo nazadnje bili v času, ko je bankrotiral Lehman Brothers. Do 980 indeksnih točk smo priplezali v trenutku, ko je kot strela z jasnega udarila novica iz Romunije, da slovenski borzni paradni konj Krka, že več let podkupuje zdravnike, da bi bolnikom predpisovali njihova zdravila. Devet odstotkov je zdrsnil tečaj delnice v naslednjem tednu, predvsem tuji vlagatelji pa so v tem kratkem času prodali več kot 100 tisoč delnic iz svojih portfeljev. Upravitelji tujih finančnih skladov ne tolerirajo niti najmanjših napak, ki se dogajajo v družbah, v katerih so delničarji. Posebno ne v državah, ki jih MSCI razvršča v najnižje razvito kategorijo kapitalskih trgov. Vendar pa so se tokrat tuji vlagatelji, roko na srce, rahlo ušteli oziroma vsaj prenaglili. Krka je lani v Romuniji prodala za manj kot 60 milijonov evrov zdravil, zato posledice na bilanco uspeha ne bodo imele materialnega učinka. Bolj boleča bo izguba ugleda v prihodnjih letih, kar pa je danes težko ovrednotiti. Tako lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih tednih ali mesecih, sploh po objavi lanskih poslovnih rezultatov, tečaj delnic vrnil na raven z začetka leta.

Na splošno kaže domačim delnicam v letos dobro. Prihaja čas objave lanskih rezultatov, in sicer najprej nerevidiranih, vendar bo iz njih že mogoče sklepati, kakšne dividende bodo družbe izplačevale v poletnih mesecih. Ker bančni depoziti prinašajo ničelne donose, lahko zapišemo, da bodo varčevalci v delnicah odlično nagrajeni. In ker so slovenske delnice po vrednotenju na zgodovinsko najnižjih ravneh, tudi ni večje bojazni, da bi ob normalno delujočem globalnem gospodarstvu nastali večji popravki vrednosti ali celo kapitalskih izgub. Kot kaže zdaj, vsaj na Ljubljansko borzo že počasi prihaja pomlad.