Oportunitetni strošek predstavlja razliko v koristih, ki jih posameznik ali podjetje zamudi, ko izbere neko možnost namesto druge. Povedano drugače, je vrednost, ki smo jo izgubili zaradi izbire manj optimalne odločitve v primerjavi z optimalnejšo alternativo. Koncept se pogosto uporablja tudi v obliki izraza “oportunitetna izguba”. Oportunitetni stroški igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju naložbenih oziroma finančnih odločitev, saj nam pomagajo oceniti, ali so naše odločitve resnično optimalne v danih okoliščinah.

Koliko znašajo oportunitetni stroški?

Koliko znaša oportunitetni strošek največkrat ne moremo vnaprej točno določiti, zato jih pri sprejemanju odločitev poskušamo čim bolj podrobno oceniti. Tega se lotimo tako, da kar se da natančno proučimo vse stroške in koristi določene naložbene možnosti in jih nato primerjamo z alternativnimi možnostmi.

Posamezniki in tudi organizacije se oportunitetnih izgub pogosto ne zavedajo. To še posebej pogosto velja pri investicijah, ki sicer ustvarjajo pozitiven donos in so zato na prvo žogo dobre. A šele primerjava donosnosti z alternativnimi možnostmi in s tem upoštevanje oportunitetnih izgub omogoča realno presojo uspešnosti določene naložbe.

Kaj je oportunitetni strošek, bomo v nadaljevanju spoznali na podlagi konkretnih primerov. Spodaj bomo zato primerjali tipične situacije, ki lahko nastanejo na nivoju podjetja, države in posameznika. V vseh treh (fiktivnih in poenostavljenih) situacijah se, kljub pozitivnem donosu investicije ustvarja oportunitetna izguba.

Oportunitetni stroški države

PRIMER: Gradnja nove železnice v primerjavi s projektom sončne elektrarne

Projekt A (Železnica): Predvideva se, da bi gradnja železnice trajala 5 let in bi stala 1 milijardo evrov. Po dokončanju bi železnica zmanjšala čas potovanja med mesti in povečala gospodarsko dejavnost v regijah, skozi katere bi potekala, kar bi po projekcijah ekonomistov prispevalo k letnemu povečanju BDP za 0,5 milijarde evrov letno za naslednjih 30 let.

Projekt B (Sončne elektrarne): Gradnja omrežja sončnih elektrarn bi trajala 4 leta in prav tako stala 1 milijardo evrov. Po dokončanju bi sončne elektrarne zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in prispevale k povečanju deleža obnovljivih virov energije v državi in bi lahko pripomogla k povečanju BDP za 0,35 milijarde evrov.

Izračun oportunitetnih stroškov:
0,5 milijarde (železnica) – 0,35 milijarde EUR (eletktrarna) = 0,15 milijarde EUR

Razlaga: Če bi se država odločila za projekt elektrarne namesto gradnje železnice, bi s tem nastal oportunitetni strošek v višini 0,15 milijarde EUR letno, saj bi ob enakih stroških in življenjski dobi investicije, nove železnice k letnem BDP prispevale za 150 milijonov EUR več. Zgornji izračuni so seveda zelo poenostavljeni in namenjeni zgolj za osnovno ilustracijo koncepta oportunitetnega stroška. V praksi bi bila odločitev o investiranju v projekte, kot sta gradnja nove železnice ali omrežja sončnih elektrarn, zelo kompleksna in bi vključevala številne druge dejavnike kot je okoljski vpliv, energetska varnost, družbeni vpliv itd., a končna odločitev bi v veliki meri morala temeljiti prav na oceni oportunitetnih stroškov.

Oportunitetni stroški podjetja

PRIMER: Nova proizvodna linija ali povečanje obstoječega obrata – Podjetje X ima na voljo 500.000 EUR in tehta med dvema investicijama s primerljivimi stroški, ki bi po projekcijah lastnikov prinašale:

Projekt A (gradnja nove proizvodne linije): Predviden letni donos je 10 %.
Končni znesek = 500.000 EUR * (1 + 0.10)^15 = 500.000 EUR * 4.177 = 2.088.500 EUR

Projekt B (širitev na nov trg v tujini): Predviden letni donos je 8 %.
Končni znesek = 500.000 EUR * (1 + 0.08)^15 = 500.000 EUR * 3.172 = 1.586.000 EUR

Oportunitetni strošek = 2.088.500 EUR – 1.586.000 EUR = 502.500 EUR

Razlaga: Z izbiro širitve na tuj trg podjetje X izpusti priložnost, da bi zaslužilo dodatnih 502.500 EUR letno. Kljub temu, da bi tudi selitev v tujino prinesla izrazito pozitiven donos, pa to ne bi bila optimalna odločitev v danih okoliščinah.

Oportunitetni strošek posameznika

PRIMER: Izbira med depozitom na banki in vložkom v vzajemne sklade. Marko razmišlja, kam vložiti svojih 10.000 EUR prihrankov za dobo 15 let. Ima dve možnosti:

Možnost A (depozit na banki): Povprečna obrestna mera znaša 2 % letno.
Končni znesek = 10.000 EUR * (1 + 0.02)^15 = 10.000 EUR * 1.349 = 13.459 EUR

Možnost B (vložek v globalno razpršen delniški vzajemni sklad): s povprečno donosnostjo 8,5  % letno, kolikor znaša približen dolgoletni povprečen donos globalnih delniških indeksov, katerim sledi vzajemni sklad Generali Globalni.
Končni znesek = 10.000 EUR * (1 + 0.085)^15 = 33.997 EUR

Izračun oportunitetnih stroškov depozita: 33.997,43 – 13.459 = 20.538 EUR

Razlaga: Marko z odločitvijo, da svoje prihranke v višini 10.000 EUR veže v depozitu, namesto investirati na globalne borze, v obdobju 15 let ustvari za dobrih 20 tisoč EUR oportunitetne izgube. Varčevalci kot je Marko običajno zelo podcenjujejo oportunitetne stroške, saj razlike med 2 % donosom depozita in 8,5 % donosom delniškega trga nominalno in na kratek rok ne delujejo posebej velike, cena višjega donosa delnic pa je seveda večja volatilnost in možnost padcev vrednosti portfelja na krajši rok. Varčevalci se tako odločijo za bolj domačo in stabilno obliko varčevanja na banki. A razlike v končnem znesku z daljšanjem dobe varčevanja in večanjem zneskov zelo hitro rastejo, za kar poskrbi moč obrestno obrestnega računa.

PREGLEJTE DONOSNOST SKLADOV

Izognite se oportunitetnim stroškom

Oportunitetni stroški so nevidni in na prvi pogled neotipljivi, kar pomeni, da jih posamezniki in organizacije pogosto sploh ne zaznajo in obravnavajo. Kljub temu, da jih ne najdemo v bilanci, pa pomenijo izgubljeno priložnost za dodatne koristi, ki bi jih alternativa prinesla.

V praksi je pogosto težko natančno izračunati oportunitetne stroške, saj ti vključujejo ne le finančne, ampak tudi nefinančne vidike, kot so vpliv na okolje, družbeni učinki, dolgoročna trajnost in drugi dejavniki. Vendar pa je kljub tej kompleksnosti pomembno, da jih upoštevamo, saj lahko ignoriranje oportunitetnih stroškov vodi v suboptimalne odločitve, ki dolgoročno škodijo gospodarski učinkovitosti in blaginji tako posameznikov kot podjetij in države.

S prepoznavanjem in upoštevanjem oportunitetnih stroškov lahko posamezniki in organizacije bolje uravnotežijo kratkoročne in dolgoročne koristi, optimizirajo vire in dosežejo boljše rezultate. Pomembno je torej, da se zavedamo, da pozitivni rezultati neke odločitve ne pomenijo nujno, da je bila ta odločitev optimalna. Ignoriranje oportunitetnih stroškov vodi do izgubljenih priložnosti, ki se jih kasneje pogosto sploh ne zavedamo.

POGOVORITE SE S FINANČNIM SVETOVALCEM

Ključna vprašanja z odgovori

1. Kaj so oportunitetni stroški? Oportunitetni stroški predstavljajo vrednost izgubljene priložnosti, ko izberemo manj donosno naložbeno odločitev namesto druge, boljše alternative.
2. Zakaj so oportunitetni stroški pomembni? Oportunitetni stroški so pomembni, ker nam omogočajo boljše razumevanje dejanske uspešnosti naših odločitev v primerjavi z alternativami, kar vodi do boljših in informiranih odločitev.
3. Kako lahko ocenimo oportunitetne stroške? Oportunitetne stroške ocenimo tako, da primerjamo koristi in stroške izbrane možnosti z ostalimi razpoložljivimi možnostmi ter ocenimo, kaj bi lahko pridobili in zgubili z izbiro druge možnosti.
4. Kako se oportunitetni stroški odražajo v finančnih odločitvah? V finančnih odločitvah se oportunitetni stroški odražajo v primerjavi donosnosti različnih naložb. Tudi če naložba prinaša pozitiven donos, je pomembno oceniti, ali bi druge možnosti lahko prinesle še večje koristi.

 

Po precejšnjem padcu in nihanju borz v prejšnjem tednu, so se strasti konec preteklega tedna postopoma umirjale. Borzni indeksi so hitro nadoknadili del padcev, ki jih je povzročila pretirana reakcija trgov na kombinacijo malenkost slabših ekonomskih podatkov iz ZDA in zvišanja obresti na Japonskem in s tem zapiranja t.i. »carry trada« oziroma sposojanja japonskih jenov za borzno špekuliranje drugod po svetu.

 

Burno dogajanje na ameriških borzah

Ameriški indeks S&P 500 se je precej približal območju tehnične korekcije, saj je pretekli ponedeljek začasno trgoval 9,7 % nižje kot na lokalnem vrhu doseženem sredi julija. Še precej bolj je zanihal tehnološki indeks Nasdaq, ki je bil pred odbojem slabih 16 % nižje kot pred slabim mesecem. Indeks volatilnosti na ameriških borzah VIX je v ponedeljek za kratek čas dosegel vrednosti 65, kar pomeni, da tako burnega dogajanja na ameriških borzah nismo beležili vse od začetka covida-19, spomladi 2020. Že konec tedna je VIX upadel na vrednosti okrog 20, kar je blizu običajnih vrednosti.

Tovrstni popravki na borzah so povsem običajni

Po več mesečni skoraj linearni rasti tovrstni popravki na borzah niso neobičajni. Kar je bilo nenavadno je bila intenzivnost razvoja dogodkov, saj je S&P 500 v zgolj treh trgovalnih dneh zanihal za skoraj 7 %. Razlog za tako divje nihaje gre iskati v računalniškem trgovanju z algoritmi, ki reagirajo hkrati na podlagi vnaprej določenih strategij, kar nato sproži domino efekt, ter predvsem konec tako imenovanega »carry trade-a« po katerem so si veliki vlagatelji sposojali po zelo nizkih obrestnih merah na Japonskem in sredstva takoj plasirali naprej na delniške trge. Dvig obrestne mere japonske centralne banke je povzročil nenaden skok jena v primerjavi z dolarjem, višje stroške odplačevanja dolga v jenu in predvsem izgubo zaradi nastalih tečajnih sprememb. Da bi pokrili nastale izgube so bili vlagatelji primorani v prodajo naložb kupljenih s sposojenimi jeni, predvsem na borzah, saj ta omogoča takojšnjo likvidnost, kar pri naložbah v sklade tveganega kapitala ali nepremičnine seveda ni možno. Svoje je k izjemni volatilnosti dodala tudi nižja likvidnost na trgih ob vrhuncu poletne dopustniške sezone.

Ohlajanje na ameriškem trgu dela zaenkrat ni zaskrbljujoče

Medtem, ko je bil začetni odboj indeksov po ponedeljkovem šoku sprva dokaj neprepričljiv, so vlagatelje opogumili petkovi podatki o tedenskih zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost. Ti so nakazali, da ohlajanje na ameriškem trgu dela zaenkrat še zdaleč ni tako zaskrbljujoče kot bi lahko sklepali po nedavnih premikih na borzah. Očitno gre za normalizacijo pregretega trga dela iz časov pokoronskem odprtju gospodarstev in družbe.

Donosi evropskih borz precej zaostajajo za donosi ameriških borznih indeksov

Evropski borzni indeksi so bili pod vtisom dogajanja na svetovnih borzah in so po ponedeljkovih strmih padcih v drugi polovici tedna postopoma okrevali. Sveži gospodarski podatki za evrsko območje še naprej kažejo predvsem na velika odstopanja med posameznimi državami in sektorji. Obseg maloprodaje v juliju se je na letni ravni skrčil za 0,3 %. Pri tem so denimo Romunija, Luksemburg in Hrvaška beležile med 5 % in 10 % rast maloprodaje, na drugi strani pa Belgija, Estonija in Avstrija med 4 % in 7 % upad. Komajda pozitivno evrsko gospodarsko rast še naprej nad gladino drži storitveni sektor. Slabša gospodarska klima se odraža tudi na donosih evropskih borznih indeksov. Indeks Stoxx 600 je slabih 5 % nad vrednostmi iz začetka letošnjega leta, kar pomeni, da donosi evropskih razvitih borz precej zaostajajo za donosi glavnih ameriških borznih indeksov. Pozitivno tako po gospodarski rasti, kot po donosih na borzah, izstopa regija jugovzhodne Evrope.

Veliki nihaji tudi na azijskih borzah

Še večje nihaje smo spremljali na nekaterih azijskih borzah. Japonski Nikkei, ki je v enem dnevu strmoglavil za 12 % in izbrisal donos celotnega leta, je do konca tedna pridobil dobrih 10 %. Indijske delnice so tudi zadnji mini šok prestale brez hujših posledic in so zgolj dobra 2 % oddaljene od rekordne vrednosti. Kitajski borzni indeksi še naprej trgujejo v ustaljenih okvirjih in so močno oddaljeni od vrednosti izpred epidemije covid-19. Tudi pretekle tedne so tuji vlagatelji predvsem prodajali kitajske delnice, saj so slednje upadle manj kot nekatere druge azijske in tokrat so kitajske delnice služile kot neke vrste bankomat za nakup predvsem japonskih delnic, ki so po močnem likvidnostnem šoku postale precej bolj privlačne.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Oba dejavnika sta še naprej naklonjena vlagateljem. Obrestne mere bodo začele upadati, tempo upada pa ostaja nepredvidljiv. Recesije ni na vidiku in ekonomski podatki ne odstopajo bistveno od zgodovinskih povprečij. Rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice in ob nekoliko slabših ekonomskih podatkih ter podražitvi jena je bil del vlagateljev prisiljen odprodati del naložb. Delniški trgi so kot najbolj likviden del svetovnega kapitalskega trga navadno prva žrtev.  Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu taka korekcija predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko sedaj kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Dejstvo je, da kljub upočasnjevanju ameriškega in svetovnega gospodarstva to še naprej raste. Obenem glavni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod in prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje taki dogodki predstavljajo privlačno nakupno priložnost. Ocenjujemo da nas čaka še nekaj nepredvidljivih dni in tednov, saj so pred nami sestanki centralnih bank, geopolitične napetosti in prihajajoče ameriške volitve, a stvari se bodo v nekaj tednih ali mesecih umirile.

Obdobja povečane nihajnosti poudarjajo pomen razpršenega vlaganja za male vlagatelje. Zadnjih nekaj dni, ko na delniških trgih vidimo predvsem rdečo barvo, obvezniške naložbe rastejo. Razpršitev med obvezniške in delniške naložbe tako vlagatelju nudi določeno zaščito pred  večjim nihanjem in obenem bolj stabilne donose. Za vse vlagatelje je razpršitev zato zelo priporočljiva, saj s tem bolje uravnavajo tveganje v naložbenem portfelju. Hkrati pa je nujno, da se tudi ob močnejših korekcijah vlagatelji držimo zastavljenega varčevalnega oziroma investicijskega načrta in da ne odreagiramo panično. Mali vlagatelji jo slabše odnesejo ob medvedjem trendu predvsem zaradi dejstva, da odreagirajo panično in odprodajo naložbe, namesto, da bi v takih trenutkih v portfelje dodali naložbe, ki jih lahko kupijo s popustom glede na preteklo obdobje. Obenem je nujno, da tudi ob močni rasti trgov dosledno uravnavajo deleže posameznih naložb v portfelju, se pravi da se ne pustijo zapeljati evforiji. Pretirana čustva so pri vlaganju pogosto sovražnik vlagatelja.

Trenutno so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank najprivlačnejše dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih umirja. Trg dela ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast gospodarstev. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Tako v plus kot tudi v minus. Vrednotenja tehnoloških delnic so še vedno nadpovprečna kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih in nadaljnji popravki navzdol so možni. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice tudi kot del globalnih trgov privlačna dolgoročna naložba in privlačnost slednjih se bo večala z globino popravka. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. V prihajajočih tednih ostajamo pripravljeni na morebitne dodatne vložke v te sklade, če se bo korekcija nadaljevala.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja ter seveda pod pritiskom padanja tečajev v ZDA. Seveda s svetlo izjemo Indije. V luči korekcije na razvitih trgih smo zato še nekoliko bolj previdni do trgov v razvoju, a špekulativna privlačnost ostaja nespremenjena, saj lahko v tej korekciji vidimo, da je upad na Kitajskem manjši kot v sosednjih azijskih trgih, ker so se vlagatelji iz Kitajske večinoma umaknili že pred meseci.

 

 

 

Svetovne borze so obarvane v rdečo. Padci, ki so bili sprva omejeni predvsem na tehnološke velikane in delnice, ki so v prvi polovici leta pridobivale največ, so se z nekoliko slabšimi ekonomskimi podatki v ZDA in zgodovinskim zvišanjem obrestnih mer na Japonskem konec preteklega in v začetku tega tedna prelili tudi na ostale delniške trge. Po obdobju neobičajno mirnega dogajanja na borzah je indeks nihajnosti VIX poskočil na najvišjo raven po krizi ameriških regionalnih bank marca lani, nad raven 40 točk.

Vpliv nedavnih gospodarskih kazalcev na ameriške borze: Je čas za premik?

V zadnjih dobrih dveh letih je na ameriških borzah veljalo, da slabši ekonomski podatki pomenijo dobre novice za delnice. Kakršnekoli znake ohlajanja, sicer zelo robustne gospodarske rasti, so vlagatelji pozdravili kot signal, da bo pritisk na inflacijo popuščal, centralne banke pa bodo pohitele s sproščanjem denarne politike. A inflacija se je v vmesnem času dodobra približala ciljnim ravnem, znaki umirjanja visoke rasti pa so se počasi stopnjevali do te mere, da so trgi mantro »slabi podatki so dobre novice« pretekli teden »upokojili« in začeli tehtati, ali so pri ameriški centralni banki že zamudili primeren trenutek za začetek nižanja obrestnih mer. Vlagateljem so pogum vzeli podatki indeksa nabavnih managerjev PMI v predelovalni industriji, ki je upadel globje v območje krčenja, ter predvsem številke iz ameriškega trga dela, kjer je bilo julija odprtih občutno manj novih delovnih mest od napovedi. V zadnjih treh mesecih se je število delovnih mest v povprečju povišalo za 170.000, kar pomeni močan upad od povprečja zadnjih 12 mesecev, ki znaša 215.000, ter 380.000 v letu 2022. Po drugi strani so trenutne številke povsem v skladu s povprečjem med gospodarsko ekspanzijo od leta 2010 do začetka covida. V omenjenem desetletnem obdobju je ameriško gospodarstvo povprečno ustvarilo 180.000 novih delovnih mest na mesec, zato ni povsem jasno, od kod nenadoma prepričanje, da so trenutne številke o novih delovnih mestih slabe. Tudi brezposelnost, ki je v zadnjih štirih mesecih iz 3,8 % narasla na 4,3 %, je zgodovinsko gledano še zmeraj zelo nizka, rast stopnje brezposelnosti pa gre predvsem na račun povečanja delovne sile in ne zmanjšanja zaposlenosti. Podatki v širšem kontekstu torej vsaj zaenkrat niso tako slabi, kot daje slutiti reakcija na borzah, ki je v veliki meri tudi posledica izjemne rasti v preteklih mesecih. Indeks S&P 500 namreč še zmeraj trguje okrog 10 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Vpliv japonske centralne banke na svetovne borze

Drugi povod za korekcijo na svetovnih borzah prihaja iz Japonske. Tamkajšnja centralna banka je namreč po 17 letih negativne obrestne mere zvišala v območje med 0 % in 0,1 %. Po tem, ko so centralne banke v zahodnih gospodarstvih v zadnjih letih močno zvišale ključne obrestne mere, je japonski jen ostal zadnji otok, kjer so si vlagatelji lahko denar izposojali z zelo nizkimi stroški zadolževanja in ga nato plasirali na globalne finančne trge v naložbe z višjim donosom. Dvig obrestnih mer na Japonskem je sprožil nenadno zvišanje vrednosti jena v primerjavi z drugimi valutami, na čelu z dolarjem in evrom, zaradi česar so posojilojemalci sedaj v globokih deviznih izgubah. Te izgube omejujejo s prodajo naložb, ki so jih prek sposojenih jenov v preteklosti akumulirali na svetovnih borzah. Globalne borze so s svojo visoko likvidnostjo zopet postale neke vrste bankomat za vračanje posojil vlagateljev, ki so svoje naložbe financirali tudi z izposojenimi japonskimi jeni. Japonski Nikkei je tako v ponedeljek ob odprtju borze potonil za dobrih 12 %, kar je bil največji padec po črnem ponedeljku leta 1987. Skoraj 10 % sta izgubila tudi južnokorejski in tajvanski osrednji delniški indeks. Precej boljše so jo odnesle kitajske borze, saj so se od tam zaradi slabšega gospodarskega položaja globalni vlagatelji umaknili že pred meseci.

Evropske borze pod vplivom globalnih trgov

Evropske borze niso ostale imune na dogajanje v ZDA in Aziji. Indeks Stoxx Europe 600 je pretekli teden izgubil slabe 3 %, dodatna 2 % pa ob ponedeljkovem odprtju trgovanja. Poleg evropskih tehnoloških delnic so največ izgubile delnice iz sektorjev, ki so najbolj občutljivi na gospodarske cikle. Slovenski SBI TOP, ki je do preteklega tedna odlično kljuboval vsem oviram, je ob ponedeljkovem odprtju trgovanja izgubil skoraj 5 %.

Obveznice pridobile na vrednosti ob slabših ekonomskih podatkih

Na drugi strani pa so slabši ekonomski podatki dali močan veter v jadra obveznic. Vrednotenja na trgu ameriških državnih obveznic zdaj predvidevajo celo veliko možnost za 0,5 % znižanje ključne obrestne mere na septembrskem zasedanju ameriške centralne banke. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so v bližini najnižjih nivojev v letošnjem letu. Krivulja donosnosti je dobila precej bolj strm naklon, kar pomeni, da se stanje na trgu obveznic po rekordno dolgem obdobju inverzne krivulje donosnosti vrača proti normalnosti. Obveznice so v zadnjih dneh in tednih odigrale svojo vlogo in omejile upad uravnoteženih portfeljev. To dokazuje, da razpršitev portfeljem med različne naložbene razrede deluje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Samo brez panike. Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Oba dejavnika sta še naprej naklonjena vlagateljem. Obrestne mere bodo začele upadati, tempo upada pa ostaja nepredvidljiv. Recesije ni na vidiku in ekonomski podatki ne odstopajo bistveno od zgodovinskih povprečij. Rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice in ob nekoliko slabših ekonomskih podatkih ter podražitvi jena je del vlagateljev bil prisiljen odprodati del naložb. Delniški trgi so kot najbolj likviden del svetovnega kapitalskega trga navadno prva žrtev. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, taka korekcija predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko sedaj kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Dejstvo je, da kljub upočasnjevanju ameriškega in svetovnega gospodarstva le-to še naprej raste. Obenem glavni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod in prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje taki dogodki predstavljajo privlačno nakupno priložnost. Ocenjujemo, da nas čaka še nekaj nepredvidljivih dni in tednov, saj so pred nami sestanki centralnih bank, geopolitične napetosti in prihajajoče ameriške volitve, a stvari se bodo v nekaj tednih ali mesecih umirile. Obdobja povečane nihajnosti poudarjajo pomen razpršenega vlaganja za male vlagatelje. Zadnjih nekaj dni, ko na delniških trgih vidimo predvsem rdečo barvo, obvezniške naložbe rastejo. Razpršitev med obvezniške in delniške naložbe tako vlagatelju nudi določeno zaščito pred večjim nihanjem in obenem bolj stabilne donose. Za vse vlagatelje je razpršitev zato zelo priporočljiva, saj s tem bolje uravnavajo tveganje v naložbenem portfelju. Hkrati pa je nujno, da se tudi ob močnejših korekcijah vlagatelji držijo zastavljenega varčevalnega oziroma investicijskega načrta in da ne odreagiramo panično. Mali vlagatelji jo slabše odnesejo ob medvedjem trendu predvsem zaradi dejstva, da odreagirajo panično in odprodajo naložbe, namesto da bi v takih trenutkih v portfelje dodali naložbe, ki jih lahko kupijo s popustom glede na preteklo obdobje. Obenem je nujno, da tudi ob močni rasti trgov dosledno uravnavajo deleže posameznih naložb v portfelju, se pravi, da se ne pustijo zapeljati evforiji. Pretirana čustva so pri vlaganju pogosto sovražnik vlagatelja. Trenutno so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank najprivlačnejše dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa, ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih umirila. Trg dela ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast gospodarstev. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Tako v plus kot tudi v minus. Vrednotenja tehnoloških delnic so še vedno nadpovprečna, kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih in nadaljnji popravki navzdol so možni. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice tudi kot del globalnih trgov privlačna dolgoročna naložba in privlačnost slednjih se bo večala z globino popravka. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. V prihajajočih tednih ostajamo pripravljeni na morebitne dodatne vložke v te sklade, če se bo korekcija nadaljevala. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja ter seveda pod pritiskom padanja tečajev v ZDA. Seveda s svetlo izjemo Indije. V luči korekcije na razvitih trgih smo zato še nekoliko bolj previdni do trgov v razvoju, a špekulativna privlačnost ostaja nespremenjena, saj lahko v tej korekciji vidimo, da je upad na Kitajskem manjši kot v sosednjih azijskih trgih, ker so se vlagatelji iz Kitajske večinoma umaknili že pred meseci.

Kaj je portfelj?

V svetu osebnih financ je “portfelj” eden izmed ključnih in prvih pojmov, s katerimi se spozna nov vlagatelj. Portfelj definiramo kot zbirko različnih naložb, ki jih posameznik drži z namenom doseganja zastavljenih finančnih ciljev. Portfelj povprečnega vlagatelja najpogosteje zajema naložbe kot so delnice, obveznice, nepremičnine, zlato, kriptovalute in drugi finančni instrumenti.

Glavni cilj pri sestavljanju naložbenega portfelja je doseganje donosov ob sprejemljivem nivoju tveganju. Vsak vlagatelj ima namreč edinstvene finančne cilje, časovni horizont in toleranco do tveganja, zato je pomembno, da je portfelj prilagojen potrebam in okoliščinam vsakega posameznika.

Uravnotežen portfelj: ključ do uspešnega investiranja

Uravnotežen portfelj pomeni, da so naša investirana sredstva ustrezno razpršena med različne vrste naložb, kar zmanjšuje tveganje izgube celotnega kapitala – pravimo, da jajca razpršimo v različne košare, kar omili celotno škodo v primeru, da nekaj ne gre po načrtih. Glavni razlog za razpršitev je, da se različne vrste naložb različno odzivajo na gospodarska gibanja in spremembe okoliščin na finančnih trgih. Tako zmanjšamo tveganje, da bi slaba uspešnost ene naložbe preveč negativno vplivala na celoten portfelj, na drugi strani pa povečamo verjetnost, da se v našem portfelju znajdejo tudi naložbe z nadpovprečnimi donosi.

Pri razpršitvi pa ni dobro pretiravati, saj diverzifikacija na neki točki ne zmanjšuje več toliko tveganja, kot znižuje pričakovano donosnost portfelja. Kakšen nivo razpršitve portfelja bi bil najbolj primeren za vaš profil vlagatelja, se lahko posvetujete s finančnimi svetovalci, ki vam bodo predlagali kar najboljšo možnost glede na vaše specifične finančne cilje.

PRIJAVA NA POSVET

Zakaj je razpršitev portfelja pomembna?

O razpršitvi portfelja lahko govorimo na več nivojih. Prvi nivo zajema razpršitev med posameznimi vrstami naložb, kot so nepremičnine, plemenite kovine in vrednostni papirji. Vsak izmed naštetih naložbenih tipov se nekoliko drugače odziva na gospodarske spremembe in finančne trende. Naložbe v dobro sestavljenem portfelju se med seboj dopolnjujejo in blažijo kratkoročne nihaje posameznih naložb.

Na drugem nivoju pa govorimo o razpršitvi znotraj posameznega naložbenega razreda. Na primer, pri investiranju v delnice, lahko naložbe razpršimo med delnicami iz razvitih trgov in delnicami iz razvijajočih se trgov, ter nadaljnje med specifičnimi sektorji, kot so delnice tehnoloških, farmacevtskih in industrijskih podjetij. Tako kot pri razpršitvi med posameznimi tipi naložb, tudi razpršitev znotraj naložbenih razredov zmanjšuje skupno tveganje in izboljšuje potencial za doseganje donosov, saj posamezni sektorji in regije ne doživljajo povsem enakih gospodarskih ciklov.

Ključne prednost diverzifikacije lahko strnemo v spodnje štiri točke:

• Omejitev tveganj: Razpršitev portfelja med različne naložbene razrede zmanjšuje vpliv morebitnih večjih upadov posameznih naložb na celoten portfelj.
• Stabilnejši donosi: Različni naložbeni razredi se pogosto gibljejo neodvisno drug od drugega. Ko en razred naložb beleži slabše rezultate, lahko drugi razred kompenzira te izgube, kar vodi k bolj stabilnim in predvidljivim donosom celotnega portfelja.
• Izkoristek rasti na različnih trgih: Razpršitev omogoča vlagateljem, da izkoristijo priložnosti za rast na različnih trgih in v različnih sektorjih.
• Prilagodljivost: Razpršen portfelj omogoča večjo fleksibilnost in prilagajanje spreminjajočim se tržnim pogojem in osebnim okoliščinam.

Primeri sestave portfelja naložb

Pri sestavi naložbenega portfelja ni univerzalnega pravila, ki bi veljalo za vse vlagatelje. Vsak posameznik ima namreč svoje specifične cilje, potrebe in okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri sestavi. Ključni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje portfelja, vključujejo časovni horizont vlaganja, naklonjenost tveganju, poznavanje oz. sprejemanje zakonitosti gibanj na finančnih trgih in osebne finančne cilje.

Časovni horizont vlaganja določa, koliko časa vlagatelj namerava pustiti svoje naložbe, da se plemenitijo. Daljši časovni horizont omogoča večjo toleranco do nihanj na trgu. Naklonjenost tveganju pa se nanaša na pripravljenost posameznika, da sprejema in razume volatilnost na trgih. Vlagatelji z visoko naklonjenostjo tveganju so pripravljeni sprejeti večja tveganja za vmesne padce vrednosti naložbe v zameno za potencialno višje donose, medtem ko tisti z nizko naklonjenostjo tveganju raje izbirajo bolj umirjene in stabilne tipe naložb, četudi z nižjimi pričakovanimi donosi.

 

Preizkusite finančni kalkulator

 

V nadaljevanju so prikazane sestave treh tipičnih portfeljev namišljenih vlagateljev z različnimi profili. Gre za provizoričen in poenostavljen prikaz investiranja v pet različnih tipov naložb, ki upošteva le nekaj tipičnih karakteristik. Pri dejanski sestavi portfelja je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike, ki določajo tip vlagatelja.

1. Mlad zaposlen, ki ima dolg investicijski horizont in visoko naklonjenost tveganju. Izhodiščna sestava portfelja:
   
2. Vlagatelj v srednjih letih z družino, katerega cilj je plemenititi sredstva za otroke ali dodatek k pokojnini. Sestava portfelja:
   
3. Upokojenec, ki ni naklonjen tveganju in želi primarno obraniti vrednost prihrankov pred inflacijo. Sestava portfelja:
   

Upravljanje portfelja naložb

Portfelj ni nekaj statičnega, ampak ga je potrebno občasno prilagajati glede na spremembe v vlagateljevem življenjskem ciklu, finančnih ciljih in gospodarskih oziroma tržnih razmerah. Tipične prilagoditve portfelja vlagatelja na primer nastanejo ob staranju, saj z leti vlagatelji običajno zmanjšujejo delež delnic in povečajo delež varnejših naložb, kot so obveznice. Prilagoditve so potrebne tudi v primeru spremenjenih finančni ciljev. Če na primer vlagatelj načrtuje nakup nepremičnine, poveča delež bolj stabilnih in varnih naložb in tako zmanjša tveganje, da bi ravno v obdobju nakupa nepremičnine vrednost njegovih sredstev zanihala navzdol.

Sestava in ustrezno upravljanje razpršenega naložbenega portfelja zahtevata od vlagatelja precej časa, znanja in izkušenj. Poleg tega povprečen vlagatelj, zaradi nepredvidljivosti in nihajnosti na trgih, vse prepogosto podleže vplivu čustev, kar praviloma vodi v napačne naložbene odločitve.

Enostaven, učinkovit in povprečnemu vlagatelju prijazen način investiranja v vrednostne papirje predstavljajo vzajemni skladi, ki zbirajo sredstva številnih vlagateljev in jih nato namesto njih profesionalno upravljajo. Vzajemni skladi torej vlagateljem omogočajo, da z eno samo naložbo dostopajo do strokovno razpršenega portfelja delnic, obveznic ali drugih finančnih instrumentov. Vlagatelju se pri tem ni potrebno ukvarjati z izbiranjem ustreznih naložb, sestavo in prilagajanjem portfelja.

Za več informacij o možnostih investiranja v vzajemnih skladih se lahko naročite na brezplačen posvet s finančnimi svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja in odgovori

Kaj je portfelj?
Portfelj je zbirka različnih naložb, ki jih posameznik ali podjetje drži z namenom doseganja finančnih ciljev.

Kako izgleda dober portfelj naložb?
Idealna sestava portfelja je odvisna od vlagateljevega časovnega horizonta, finančnih ciljev in tolerance do tveganja. Mlajši vlagatelji lahko tvegajo več in vlagajo večji delež v nihajne naložbe z višjim pričakovanim donosom kot so delnice. Na drugi strani so za starejše vlagatelje, ki imajo krajši naložbeni horizont in nižjo toleranco do tveganja,