Zakaj varčevati? Tudi, da si pokrijete pokojninsko vrzel.

 

Tudi demografske projekcije kažejo na to, da se bo trend zaostajanja pokojnin za plačami še naprej nadaljeval. Že sedanja povprečna pokojnina v Sloveniji dosega manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema, torej, če Slovenija ne prilagodi pokojninskega sistema demografskim spremembam, se bodo mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi zmanjšali za polovico. Realno znižanje pokojnin se seveda ne bo zgodilo takoj. A tiste, ki se bodo upokojili čez 15 ali 20 let, torej generacija, ki se zdaj približuje 50. letu starosti, bo proti upokojitvi stopala s strahom zaradi drastičnega upada mesečnih prejemkov. Ob vsemu zapisanemu bi torej država morala jasno opozoriti, da je treba za ustrezne prihodke po upokojitvi že sedaj dodatno varčevati.

In tukaj vprašanje, koliko moramo varčevati in privarčevati, da bomo lahko v pokoju prijetno živeli. Končna višina je seveda odvisna od zmožnosti in tudi od starosti posameznika. Večina finančnikov svetuje med 10 in 15 odstotkov prihodkov. In če posameznik želi imeti po upokojitvi mesečne prihodke v višini vsaj 80 odstotkov zadnje plače, mora prihraniti v povprečju okoli 100.000 evrov prihrankov (najmanj pa 75.000 evrov), da bi se njegovi mesečni prejemki (državna pokojnina in dodatna renta) povzpeli na 80 odstotkov povprečne plače. Izračunajte si torej, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Če do sedaj še niste razmišljali o svoji pokojnini in o njenem načrtovanju, potem je lahko sedaj pravi trenutek, da določite svoje upokojitvene cilje in nato ugotovite, kako že varčujete in koliko še morate varčevati ali investirati, da bi do tja prišli. Veliko je nasvetov glede naložb za stabilno pokojnino, ki se vrtijo okoli formul in strategij. Kljub temu pa je včasih koristno narediti korak nazaj in videti širšo sliko. Podala bom nekaj osnovnih nasvetov, s katerimi si boste lahko nekoliko olajšali varčevanje za pokojnino.

Kot prvo, razumite svoje možnosti, ko gre za pokojninske sheme in dodatno individualno varčevanje ter investiranje. Za pokojnino lahko varčujete po različnih shemah in računih, nekatere ponuja vaš delodajalec, k drugim pa lahko pristopite prek bank, družb za upravljanje ali zavarovalnic. Prvi steber tako predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če torej želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru. Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. Tretji steber pa predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah ter ostalo. Tukaj so vam lahko v pomoč prav vzajemni skladi, saj če gledamo na splošno imajo mlajši vlagatelji še desetletja časa, da bi si opomogli od kakršnega koli padca na delniškem trgu. To pomeni, da se lahko osredotočijo na naložbe z večjim tveganjem in tako potencialno višjo donosnostjo – na primer delniški vzajemni skladi. Če pa ste že blizu upokojitve in tako imate manj časa, da si opomorete od prihodnjih večjih nihanj na delniškem trgu si posledično starejši vlagatelj običajno preusmeri svoj portfelj v višji delež naložb z nižjim tveganjem in potencialno nižjim donosom, kot so to na primer mešani vzajemni skladi ali obvezniški skladi.

Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega na koncu. Tudi logika obrestno obrestnega računa je zelo enostavna, sploh pa pride prav pri varčevanju za pokojnino (dolgoročnost). Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjšo premijo, do konca delovne dobe pa privarčujemo več.

Mesečno poročilo za december 2019

MesecnoPorociloDecember2019

 

Naložbeni komentar – december 2019

Globalni delniški trgi so investitorje nagradili tudi v decembru. Delniški indeks MSCI je pridobil približno 1,5 odstotka, merjeno v evrih. Tokrat je bila rast najnižja v ZDA, najbolj pa so se podražile naložbe v državah v razvoju.

Pregled po trgih (v evrih) za december 2019

Trgi v ZDA so se podražili za manj kot odstotek, merjeno v evrih. V mesecu je evro pridobil na vrednosti proti ameriškemu dolarju, kar je znižalo donos za evrskega vlagatelja. Najbolj spremljana delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta decembra dosegla nove vrhove. Najbolj so se podražila podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. ZDA so letos še povečale proizvodnjo črnega zlata in tako zdaj proizvedejo okoli 13 milijonov sodčkov na dan. Na decembrskem zasedanju FED, v skladu s pričakovanji, ni spreminjala obrestne mere. Pozitivno je na trge vplivala tudi novica o trgovinskem dogovoru s Kitajsko, ki naj bi bil podpisan že v januarju 2020. ZDA tako niso decembra uvedle novih dajatev na kitajski izvoz. Obeti podjetij so se izboljšali, predvsem v storitvenih panogah. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje decembra izboljšalo. Trg dela ostaja močan in brezposelnost je na najnižjem nivoju v zgodovini. V Evropi so se delnice podražile za dva odstotka, merjeno z indeksom MSCI. Najbolj so se podražila finančna podjetja in podjetja iz sektorja preskrbe. Pocenile so se naložbe v sektorju komunikacijskih storitev. Vodstvo ECB je prevzela Christine Lagarde, Francozinja, ki je predtem poveljevala Mednarodnemu denarnemu skladu. Na njenem prvem zasedanju ni spreminjala ključne obrestne mere. Skupni indeks PMI se je decembra izboljšal in nakazuje pozitivne obete. V proizvodnem sektorju se slika še ni bistveno izboljšala. Po podatkih evropske komisije se je prav tako znižalo potrošniško zaupanje, ki je bilo decembra najnižje v letu. Napovedi rast za zadnje četrtletje 2019 so nizka.

Rast delnic na trgih v razvoju je bila več kot pet odstotna, merjeno z indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih. Najvišja rast je bila v Braziliji, kjer so se delnice podražile za skoraj 10 odstotkov. Na to je najbolj vplivala pocenitev ameriškega dolarja. Na največjem trgu v razvoju, na Kitajskem, smo zabeležili rast nekaj več kot šest odstotkov. Pozitiven razplet pogajanj z ZDA je prinesel optimizem tudi na borzni parket. Naložbe v Rusiji so se podražile za nekaj več kot pet odstotkov. Glavni ruski izvozni produkt ostajajo energenti in njihova podražitev je pozitivno vplivala na delnice. Za sodček surove nafte je bilo decembra treba odšteti skoraj sedem odstotkov več, kot mesec predtem, merjeno v evrih. Naložbe v Rusiji so bile v letu 2019 najuspešnejše med državami BRIK.

V Sloveniji so se najbolj podražile delnice Nove ljubljanske banke, in sicer za več kot 10 odstotkov. Petrol in Krka sta pridobila nekaj manj kot pet odstotkov. Poraženec pa so bile naložbe v Telekom Slovenije, ki so padle za nekaj manj kot pet odstotkov.

Trošiti ali varčevati, to je sedaj vprašanje?

 

Vprašanje, ali je varčevati pametno, je na mestu, prav tako, če varčevanje potrebujemo? Srečujem veliko ljudi, ki pravijo, da sploh ne potrebujejo varčevanja in varčevanje res ni za vsakogar, saj nekateri preprosto živijo hitro. A to ni najbolj pametno razmišljanje, niti početje, saj ne vemo kaj nam bo prihodnost prinesla. Odgovorno pa je razmišljati o prihodnosti in se zaščititi oziroma poskrbeti za stabilnost in finančno varnost (v primeru okvare strojev, avtomobila ali kaj podobnega, je dobro imeti rezerve, da poplačamo nepredvidene stroške, da poskrbimo za dodatno pokojnino, ohranjamo življenjski standard, poskrbimo za šolanje otrok, se zaščitimo pred izgubo kratkotrajnih prihodkov v primeru izgube službe, itd.).

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Nekateri sami priznavajo, da ne znajo varčevati in da bi se želeli o tem bolje seznaniti, nekateri pa žal nimajo možnosti varčevanja, saj imajo komaj zadosti za preživetje. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni potrebno vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, zakaj bi dani znesek rajši porabili za kaj drugega.

Ljudje smo bitja navad in zelo hitro se lahko navadimo na določen način življenja. Seveda pa je način življenja povezan s stroški in če se na primer navadite, da porabite vse prihodke, si boste težko ustvarili varnostno rezervo ali sredstva za dolgoročno varčevanje. Slednja pa sta izjemno pomembna, a ne zgolj zato, da boste imeli ob nepričakovanih ali pričakovanih prihodnjih dogodkih zagotovljenih dovolj sredstev, ampak sta pomembna iz psihološkega vidika varnosti, da boste lahko mirno spali, ter da si ne boste uničevali živcev in zdravja kje dobiti denar, ko ga boste naslednjič potrebovali. Na koncu meseca ni toliko pomembno kolikšni so vaši prihodki, bolj je pomembno koliko vam je uspelo privarčevati. Velika večina vlagateljev odkrije precejšen manevrski prostor in možnost za občutne prihranke.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da že prej ni poskrbel za svojo prihodnost. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zlato pravilo, ki ga velja upoštevati pri vodenju osebnega ali družinskega proračuna, da najprej plačamo sebi – sebe. To pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo, za začetek 10 odstotkov naših prihodkov.

 

Spremenjen delovni čas med božično-novoletnimi prazniki

Na sedežu družbe za upravljanje Generali Investments, Dunajska 63, 1000 Ljubljana, in v poslovni enoti Kranj, Kidričeva cesta 2, bo v torek, 24. in 31. decembra 2019, skrajšani delovni čas do 12. ure.

 

V času božično-novoletnih praznikov bodo nekatere poslovne enote zaprte, in sicer:

  • poslovna enota v Mariboru, Ulica Eve Lovše 15, bo zaprta med 27. 12. in 31. 12. 2019
  • poslovna enota v Novem mestu, Novi trg 1, bo zaprta med 27. 12. in 31. 12. 2019
  • poslovna enota v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, bo zaprta med 23. 12. 2019 in 3. 1. 2020
  • poslovna enota v Novi Gorici, Erjavčeva ulica 19, bo zaprta med 27. 12. 2019 in 3. 1. 2020

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2020.

Srečno 2020!

 

 

Katera je trenutno najprimernejša izbira varčevanja?

 

Ali tudi vi tako dobro poznate svoje naložbe? Vedno več se nas sprašuje, kam z denarjem, ki nam zaradi nizkih bančnih obrestnih mer leži na bančnih računih ter čaka na »boljši jutri«. Alternativo bančnim depozitom nam lahko ponudijo vzajemni skladi, pri katerih pa svetujem, da se pri izbiri odločate glede na zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, uspešnost in strokovnost upraviteljske ekipe, profesionalnost in etičnost finančnih svetovalcev ter glede na stroškovno učinkovitost. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

Naj povem kot zanimivost, da so vzajemni skladi izvirna ameriška stvaritev, ki jo je davnega leta 1924 izumil nekdanji trgovec s posodami in ponvami, Edward G. Leffler, ki je bil švedskega porekla. 21. marca 1924 je Leffler ustanovil prvi vzajemni sklad, Massachusetts Investors Trust in kot takšne jih poznamo še danes. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Ker pa je tudi pri nas kar velika izbira različnih vzajemnih skladov, mora modri vlagatelj sklade izbirati z veliko pozornostjo.

Povprečni vlagatelj, če sam izbira možnosti, investira v sklad, ki je v preteklosti najhitreje rasel, ker predpostavlja, da bo tako tudi v prihodnje. Po mnenju psihologov je ljudem prirojeno verjeti, da lahko kratkoročni rezultati pomenijo dolgoročen trend. Če torej sklad dela nadpovprečno, intuitivno sklepamo, da bo tako tudi v prihodnje. Na žalost pa je sreča na finančnih trgih pomembnejša od znanja. Če boste torej sklade izbirali na osnovi preteklih donosov, vaše možnosti za uspeh niso nične, so pa temu zelo blizu. In ker so pretekli donosi slab napovedovalec bodočih dogajanj, obstajajo tudi drugi faktorji, ki vam pri izbiri lahko pomagajo in ki sem jih omenila že na začetku vsebine. Predvsem pa je največja prednost vzajemnega sklada prav njegova razpršenost naložb – s tem ko na ekonomičen način razprši vaše investicije in vam privarčuje čas, ki bi ga porabili z izbiranjem delnic po lastni presoji.

Ob vsemu pa se pri tej alternativi varčevanja morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnost, kot je to v primeru klasičnih produktov varčevanja, kjer vam banka garantira določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. Pri odločitvi torej ovrednotite tudi tveganje. Vsak sklad ima določen sintetični kazalnik tveganj in donosa, ki kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom vaše naložbe v sklad. Prav tako ima vsak sklad na spletni strani objavljen dokument – ključni podatki za vlagatelje, kjer si lahko vsak, ki se odloča glede izbire sklada, pogleda preteklo uspešnost sklada.

Pred odločitvijo o izbiri je lahko prav tako smiselno preveriti rejting sklada. Neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike, skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja.

Ko izberete za vas najbolj primeren vzajemni sklad se s časoma tudi vprašate, kdaj pa je čas za prodajo. Donosnost sklada je odvisna od prihodnjih razmer na kapitalskem trgu. Prav tako se lahko zgodi, da boste v določenem obdobju nekaj časa v nerealizirani izgubi. Vendar kot že večkrat poudarjeno so vzajemni skladi zaradi tveganja primerni za dolgoročnejši horizont, vsaj 5 let ali več. In če povzamem investicijskega stratega Charlesa Ellisa, ki je nekoč dejal: »Ne bi se smeli poročiti, če niste pripravljeni ostati poročeni.« Z investiranjem v sklade ni nič drugače. Če v sladu niste pripravljeni zdržati vsaj treh suhih let, tja nikakor ne smete vlagati. In vlagatelju v sklade je prav potrpežljivost najmočnejši zaveznik.

Samo za primer. Neka študija je pokazala, da so vlagatelji v vzajemne sklade med leti 1998 in 2001 izgubljali 4,7 odstotkov letno preprosto zato, ker so kupovali tisto, kar je bilo visoko, in prodajali, kar je bilo nizko.

Tveganja in negotovost je težko pravilno izmeriti in napovedovati prihodnjo korekcijo bi bilo kot bi brcali v meglo, saj nam je že eden največjih vlagateljev Benjamin Graham pojasnil, da prihodnost cen delnic ni nikoli mogoče napovedati. In če že ne moremo napovedati obnašanje borze, lahko skušamo napovedati in nadzirati svoje obnašanje. Tako lahko zaključim, da investirajte in varčujte modro in preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.

Mesečno poročilo za november 2019

 

Mesečno poročilo za november 2019

 

Naložbeni komentar – november 2019

V novembru so se globalni delniški trgi podražili za približno 3,5 odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Rast tečajev v ZDA je bila višja od rasti v Evropi. Trgi v razvoju so zaostajali.

Trgi v ZDA so se podražili za nekaj manj kot 5 odstotkov, merjeno v evrih. V mesecu je evro izgubil na vrednosti proti ameriškemu dolarju nekaj več kot odstotek. Padec evra je tudi razlog za višji donos naložb v ZDA s strani evrskega vlagatelja. Najbolj so se podražile naložbe v tehnološkem sektorju in panogi zdravstva. Na drugi strani pa so investitorji zapuščali panogo preskrbe. Najbolj znana ameriška borzna indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta dosegla nove vrhove. Predsednik Trump je objavil, da so pogajanja o trgovinskem dogovoru s Kitajsko napredovala, a kljub temu še vedno nimamo uradnega dogovora. Podatek o gospodarski rasti za tretje četrtletje je bil po zadnji reviziji 2,1 odstotka na letni ravni, kar je bilo boljše od prvotne objave. Tudi skupni indeks PMI je v novembru bil višji kot oktobra. Prav tako se je izboljšalo tudi zaupanje potrošnika. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je v mesecu gibala okoli 1,8 odstotka. Tudi v Evropi so se najbolj podražila tehnološka podjetja . Indeksi PMI za proizvodno panogo so se nekoliko izboljšali, a še vedno ostajajo pod ključno mejo 50 točk, ki je meja med izboljšanjem in poslabšanjem. Inflacija je bila v novembru 1 odstotek na letni ravni, kar je za 0,2 odstotne točke več kot mesec pred tem. Zaupanje potrošnika se v mesecu ni bistveno izboljšalo, Obrestna mera na 10-letno nemško obveznico še vedno ostaja negativna.

Trgi v razvoju so se podražili manj kot trgi v razvitem svetu. Na to je vplivala tudi rast dolarja proti ostalim valutam. Delnice na kitajskem so se podražile nekoliko manj kot 3 odstotke in s tem največ prispevale k skupni rasti indeksa MSCI BRIK. Na drugi strani so največji padec utrpele naložbe v Braziliji. Vladi Bolsonara še vedno ni uspelo uvesti pokojninske reforme. Naložbe v indiji in Rusiji so v mesecu nekaj malega pridobile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v novembru pridobil skoraj 5 odstotkov. K rasti indeksa so največ prispevale delnice novomeške Krke, ki so poskočile za več kot 10 odstotkov. Visoko rast sta tečaja delnic sta zabeležili tudi Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. Delnice koprske Luke so bile tokrat borzni poraženec. Le te so se pocenile za okoli 2 in pol odstotka. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile naložbe v Romuniji in Srbiji. Hrvaški CROBEX je ostal dokaj nespremenjen, medtem ko je bolgarski SOFIX izgubil skoraj 2 odstotka.

Oportuniteta izgube

 

Če pa upoštevamo še inflacijo, ki sicer ni bila velika, a še vedno dober odstotek, lahko hitro ugotovimo, da naš »petstotak« danes kupi manj dobrin kot lansko leto. Ni jih malo, ki trdijo, da uradni način merjenja inflacije stvarnosti ne zaznava najbolje in da je dejansko rast cen povprečne košarice dobrin storitev še višja. Temu bi pritrdil tudi moj lokalni prodajalec jajc, ki je cene dvignil kar za 10 odstotkov. Drugi poraženec pa je realno gospodarstvo. Še posebej v Evropi, kjer smo imeli leto stagnacije. Tudi napovedi za prihodnje leto niso preveč obetavne, saj se brexitarska agonija še kar nadaljuje. Hkrati pa kitajsko-ameriški trgovinski duel ustvarja pravilo globalne menjave za naslednja desetletja in povzroča velike preglavice odprtim gospodarstvom, med katere se uvršča tudi Slovenija.

Zgodba v finančno pismenem svetu ne bi bila nič posebnega, a kaj ko v našem slovenskem okolju težko trdimo, da razmišljamo o svojem premoženju vseobsegajoče. Prvič, vsi se zavedamo, da je naš pokojninski sistem finančno nevzdržen. Hkrati pa v svoji delovni dobi nič kaj dosti dodatno ne varčujemo. Prvi steber pokojninskega sistema je v Sloveniji vezan na tekoče vplačevanje. Glavne spremenljivke so torej rast BDP ter inflacija prejemnikov in plačnikov. Ni težko oceniti, da nobena omenjenih predpostavk ni ravno rožnata. Trend rasti cen in BDP je negativen. O slabi demografski sliki pa verjetno ni treba veliko razpravljati.

Torej, kako si omogočimo dostojnejšo jesen? Razmislimo, koliko nas je vplačalo 5,844 odstotka bruto plače v davčno ugoden drugi pokojninski steber. Nekaj časa je sicer še do konca leta, a tudi če smo pri tem vestni vsako leto, dodatna pokojnina ne bo povsem pokrila padca prihodkov. Glavni vir dodatnih prihodkov bi tako moral biti tretji steber. Tukaj ne moremo reči, da smo Slovenci varčni. Varčevanje se sicer povečuje, a kaj ko gre večino varčevanja v prej omenjeni najmanj donosen naložbeni razred – depozite. Namesto, da bi se naš kapital plemenitil, se topi kot sneg spomladi.

A nalaganje v delnice in druge finančne inštrumente ni brez sprejemanja tveganja. Od časa do časa se na finančnih trgih dogajajo korekcije in krize, ko lahko hitro izgubimo del premoženja. A temu obdobju sledijo tudi mirna leta prosperitete, ki omogočijo nadomestitev zaostanka. Skratka, danes naložba v depozit za pet let nekako nosi »garantirane« oportunitete izgube v višini dobrih desetih odstotkov (cilj inflacije ECB je 2 odstotka letno in nekaj stroškov opravnin ter ležarin). Če istih 10 odstotkov potencialne izgube uporabimo pri oblikovanju naložbenega portfelja, že lahko dobimo dobro razpršen naložbeni portfelj z bistveno višjim pričakovanim donosom. Je pa znanstveno dokazano, da se ljudje raje odločamo za jasno izgubo kot za nejasen dobiček. Ali pač ne?

Katerim napakam se je treba pri varčevanju izogibati?

 

Ena od zelo pogostih izbir vseh, ki si želijo oplemenititi prihranke, so zagotovo vzajemni skladi. O tej možnosti varčevanja lahko razmisli vsak, ki želi svoje prihranke plemenititi na kapitalski trgih. Ker so vzajemni skladi združeno premoženje večjega števila vlagateljev, lahko v njih varčujejo tako vlagatelji z večjimi vložki kot tudi tisti z manjšimi.

Na trgu je obsežna ponudba vzajemnih skladov z različno naložbeno politiko: delniški, obvezniški, mešani in denarni skladi. To pomeni, da je varčevanje v vzajemnih skladih primerno tako za vlagatelje, ki so naklonjeni tveganjem, kot tudi za tiste, ki bolj kot donosnost cenijo varnost torej tudi za konservativne vlagatelje.

Vendar pa vlaganje v vzajemne sklade zahteva preudarno ravnanje posameznikov, vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov.

Ne kupujte ali prodajajte prenagljeno

Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Največji prilivi v vzajemne sklade zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki je prisotno ves čas, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta. Ob popravkih trga mora vlagatelj ostati miren in discipliniran glede naložb, čeprav so nihanja na kratek rok lahko zelo velika, toda z daljšanjem dobe varčevanja se tveganje izgube znižuje, obdobij pozitivnega trenda pa je veliko več kot obdobij padcev.

Nikoli ne vlagajte brez načrtovanja in zastavljenih ciljev

Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zgodi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Posledica tega so napačne finančne odločitve in pomanjkanje discipline glede naložb. Pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem, pri tem pa vam lahko pomaga vaš finančni svetovalec. Skupaj lahko najdeta vaše naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje.

”Ne nosite vseh jajc v isti košari”

Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo v samo en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju, ki je v zadnjih nekaj mesecih ali letu ustvaril izjemne donose. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik, tudi kar se tiče razporeditve naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja. 

Ne sprejemajte prevelike stopnje tveganja

Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

Ne izbirajte skladov samo na podlagi preteklih donosov

Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno.

Vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje. Pri tem vam je lahko v največjo pomoč dober finančni svetovalec, ki mu zaupate in bo na podlagi vaših želj in ciljev pripravil najboljši portfelj ter vam bo na voljo v času investiranja za vsa vaša vprašanja.

 

 

Splača se začeti zgodaj

 

Večina ljudi se mora za doseganje večjih materialnih ciljev v življenju odrekati tekoči porabi. Nakup avtomobila, stanovanja ali vikenda, šolanje otrok, … vse to zahteva varčevanje, pogosto tudi najem posojila.

Pričakovanje, da trenutni pokojninski sistem dolgoročno ne zagotavlja finančno varne starosti, nas ravno tako sili v dodatno varčevanje, ki bo zagotavljalo dodatna sredstva za črpanje dodatne rente ob upokojitvi.

Ciljev imamo veliko, sredstva za dosego teh ciljev pa so žal omejena. Da bi bilo odrekanja v aktivni dobi čim manj, je treba izbrati takšen varčevalni produkt, ki bo prinašal dovolj visoko donosnost in hkrati primerno stopnjo tveganja, da nas ne bo »bolela glava«.

Postopna varčevanja v okviru varčevalnega načrta gotovo predstavljajo zanimivo rešitev za opisano težavo.

S postopnim varčevanjem do dodatne pokojnine

Postopno mesečno varčevanje v okviru varčevalnega načrta predstavlja eno izmed najboljših možnosti varčevanja za dodatno pokojnino.
Na žalost je pogosto zmotno mnenje, da si postopnega mesečnega varčevanja ne moremo privoščiti oziroma je mnenje večine, da z majhnimi zneski ne bomo dosegli želenega učinka.

Ob dovolj dolgi dobi varčevanja in ustrezni disciplini, lahko že z majhnimi mesečnimi zneski dosežemo rezultate, ki so na prvi pogled nemogoči. Vendar, če pogledamo zgodovinsko nazaj, je včasih na prvi pogled nemogoče tudi dosegljivo.

Varčevanje v okviru varčevalnega načrta

Varčevalni načrt je zlasti ugoden za vlagatelje, ki želijo postopno vplačevati določen znesek in nameravajo varčevati v dolgem obdobju ter so pri varčevanju na tak način tudi disciplinirani.

Varčevanje na mesečni ravni lahko začnemo že s 30 EUR mesečno. Varčevanje v varčevalnem načrtu je zelo fleksibilna oblika varčevanja, saj lahko višino mesečnega zneska varčevanja prilagajamo navzgor ali navzdol, kadarkoli. V primeru nepredvidenega dogodka ali situacije, lahko višino mesečnega zneska varčevanja začasno zamrznemo in nadaljujemo spet takrat, ko nam finančno stanje spet dopušča varčevati. V skrajnih primerih lahko v vsakem trenutku privarčevana sredstva tudi izplačamo – delno ali v celoti, čeprav je to s strani finančnih svetovalcev najmanj priporočljivo.

Za več informacij o varčevanju v vzajemnih skladih na mesečni ravni ali z enkratnimi vplačili pa se po nasvet lahko obrnete na svojega finančnega svetovalca. Ta vam bo pomagal pri vaši odločitvi in vam glede razmer na trgih tudi ustrezno svetoval.

Pa srečno.