IPO največje naftne družbe na svetu najverjetneje prestavljen

 

»Privatizacija« nacionalnega naftnega podjetja naj bi predstavljala temelj strukturnih reform, s katerimi želi ta z nafto bogata bližnjevzhodna država zmanjšati ekonomsko odvisnost od proizvodnje in trgovine s surovo nafto. Razen z diverzifikacijo si tudi s prodajo deleža podjetja tujim vlagateljem prizadeva, da bi v večji meri pritegnila tuje vlagatelje na domači kapitalski trg in tako poleg ekonomije poskusila diverzificirati tudi kapitalski trg.

Po prvotnem načrtu naj bi v začetku novembra na savdski borzi vlagateljem v primarni izdaji vrednostnih papirjev ponudili 1 odstotek družbe, ki naj bi se v naslednjih korakih povečal na ciljnih 5 odstotkov družbe. Po oceni analitikov naj bi Savdska Arabija s prodajo 5 odstotkov Aramca iztržila 100 milijard dolarjev. Nedavni napad 25 brezpilotnih letal na proizvodne objekte Aramca naj bi povzročil polovičen izpad proizvodnje surove nafte, kar v grobem predstavlja 5 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Tako nenaden izpad tako velike količine je močno zamajal energetske trge, kar smo občutili tudi v lastnih žepih s podražitvijo naftnih derivatov. Čeprav si Savdska Arabija na vse kriplje prizadeva vzpostaviti normalno raven proizvodnje, večina strokovnjakov meni, da bodo za sanacijo potrebovali vsaj še mesec ali dva. Spomnimo se, da je pred nami vrhunec sezone hurikanov v Atlantiku, zaradi česar je lahko na udaru naftna industrija na južni obali ZDA in v vodah Mehiškega zaliva. Če bi zaradi vremenskih razmer izpadel še del proizvodnje na tem koncu sveta, bi lahko cena surove nafte hitro poletela v nebo.

Kljukica ECB. FED?

 

ECB je pretekli teden upravičila pričakovanja. Znižali so obrestno mero za 0,1 odstotne točke, na –0,5 odstotka, napovedali dodatne likvidnostne ukrepe in omilili trpljenje bank zaradi okolja negativnih obrestnih mer. Oči so ta teden uprte v FED. Pričakovanja o znižanju obrestne mere za 0,25 odstotne točke so vse močnejša. Pritisk ameriške politike na FED, da naj zniža tudi ameriške obrestne mere z nivoja 2 % na 0 %, je po zadnjih Trumpovih tvitih vse močnejši. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, ali bo padla še zadnja trdnjava in bodo praktično vse državne obveznice razvitih držav v negativnem območju?

Po napadu na savdski naftni kompleks minuli konec tedna se zdi znižanje FED praktično gotovo. Strah pred nadaljnjim upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti se je z napadom okrepil, saj višja cena nafte in energentov ne pomeni nič dobrega za ameriško in evropsko gospodarstvo. A enačenje današnjega položaja z naftnim šokom iz sedemdesetih let ni primerno. Naftna proizvodnja je danes bistveno bolj razpršena po svetu, načrpane zaloge precej večje in tudi odvisnost od nafte kot ključnega energenta precej manjša kot v sedemdesetih. A morebitni vojaški konflikt v Perzijskem zalivu bi zgodbo obrnil na glavo in predvsem Evropo gotovo potisnil v recesijo.

Zadnji razvoj dogodkov je prekinil zmagoviti niz na kapitalskih trgih, ki so bili septembra priča močnejši rotaciji iz varnih v bolj ciklične panoge. Po dolgem času smo lahko videli na primer avtomobiliste, ki so po donosu presegli delnice iz sektorja zdravstva ali osnovne potrošnje. Vlagatelji so namreč v pričakovanju ohlapne denarne politike in boljših gospodarskih razmer pričakovali, da se bodo ciklične panoge, ki so bile letos daleč najbolj na udaru, v takih razmerah obnesle bolje, kot so kazala vrednotenja v teh panogah. Razkorak v vrednotenjih med tako imenovanimi varnimi na eni in cikličnimi sektorji na drugi strani je letos konec poletja postal rekorden. Nikoli v zgodovini še nismo videli takega razkoraka. Ena od razlag, zakaj tak razkorak, gre tudi v smeri, da so na delniškem trgu novi udeleženci. V iskanju kakršne koli oblike donosa ti investitorji (glede na to, da praktično vse evropske obveznice prinašajo negativen donos) raje izberejo delnice varnejših panog in se izogibajo bolj nihajnih, čeprav so vrednotenja v nekaterih delih varnejših delniških naložb s tem postala nevzdržna. Rekorden razkorak in pričakovanja o boljšem poslovnem okolju so prinesli vsak kratkotrajen obrat. Najočitneje je to pri delnicah evropskih finančnih podjetij, kjer je ECB uvedla dvostopenjski sistem obrestovanja in s tem zmanjšala negativen vpliv obrestnih mer na poslovanje bank. Vlagatelji so posledično evropske finančne delnice nagradili s skoraj 12-odstotno rastjo v zadnjem mesecu.

A od tu dalje je pot bolj nejasna. Slabšanje gospodarskih kazalcev se nadaljuje, politike centralnih bank pa so bolj sproščene. Smer trga tako ostaja nejasna, saj imamo dve zelo močni sili, ki na trg delujeta vsaka v svojo smer. Na kratek rok dajem večjo težo dodatni likvidnosti oziroma centralnim bankam. Poplavi denarja bodo trgi na kratek rok verjetno sledili, tako da lahko pričakujemo rast trga, a ker se tveganja za nepričakovan in močan popravek povečujejo, je treba ohranjati previdnost. Uravnotežen portfelj je še vedno najboljši pristop k preudarnemu varčevanju in investiranju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 18. september 2019.

Odslej smo še močnejši

Kako bi predstavili Generali Investments, družbo za upravljanje premoženja in hčerinsko družbo Generalija?

Josef Beneš: Generali je ime, pod katerim družbe celovito poslujejo v Evropi ter z globalnim dosegom na trgih ZDA, Latinske Amerike in Azije. V regiji Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), v kateri je delovanje združeno pod krovno družbo Generali CEE Holding s sedežem v Pragi, je Generali prisoten na trgih 13 držav. Doslej je bil na tem geografskem področju z družbami Generali Investments na področju upravljanja premoženja dejaven v štirih državah, v vsaki z lokalnim središčem za upravljanje premoženja in ekipo strokovnjakov za naložbe.

Luka Podlogar: Res je, da je slovenska javnost doslej poznala Generali predvsem kot zavarovalnico z dobrimi produkti, mednarodno prisotnostjo in dolgo zgodovino ter navsezadnje s sedežem v Trstu. A Skupina Generali je zaradi svoje velikanske bilance hkrati tudi velik upravitelj premoženja. Pod znamko Generali Investments so številne aktivnosti upravljanja premoženja, od upravljanja naložb zavarovalnic, različnih vzajemnih skladov, do strategij zasebnega kapitala in vlaganja v nepremičnine, kot tudi zelo nišnih naložbenih strategij, ki se izvajajo znotraj posameznih investicijskih butikov. Če pogledamo posamezne naložbene razrede, Generali Investments pokriva večino: od klasičnih denarnih, obvezniških, mešanih in delniških strategij, do bolj nišnih strategij znotraj zasebnega kapitala (t. i. private equity), nepremičnin in infrastrukture, poleg tega pa tudi t. i. strategije hedge-fund. Preko svojih investicijskih butikov pokriva Generali Investments tudi bolj specializirane niše, kot je npr. investiranje v skladu z okoljskimi in družbenimi merili ter merili za korporacijsko upravljanje oziroma principi ESG (angl. environmental, social, governance).

 

Lahko za bralce povzamete ključne podatke o velikosti Generali Investments?

Josef Beneš: Skupno, globalno, ima Generali Investments v upravljanju 488 milijard evrov sredstev. V državah CEE imamo v upravljanju sredstva v višini 20 milijard evrov, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji. Finančni strokovnjaki z odličnim poznavanjem posebnosti posameznih trgov delujejo v centrih v Pragi, Varšavi, Budimpešti in odslej seveda tudi v Ljubljani. Skupaj govorimo samo v teh centrih o več kot 250 zaposlenih, med katerimi je več kot 40 vrhunskih upravljavcev portfeljev.

Luka Podlogar: Z nakupom družbe KD Skladi je Generali Investments znotraj regije Srednje in Vzhodne Evrope obstoječim štirim državam, Češki, Poljski, Slovaški in Madžarski, dodal tri nove, in sicer Slovenijo, Hrvaško in Severno Makedonijo. Obseg sredstev v upravljanju na primer v Sloveniji je v primerjavi z omenjenimi 488 milijardami globalno seveda majhen, a upoštevati moramo, da Slovenija ni velika država. Vendar pa je lokalna prisotnost za Generali Investments izjemnega pomena, saj želi biti družba blizu svojim strankam, torej vlagateljem.

 

S prevzemom KD Skladov Generali Investments nadaljuje več kot 25 let tradicije prve družbe za upravljanje v Sloveniji in ene vodilnih v regiji. Kje vidite glavne prednosti te zgodbe?

Josef Beneš: V naložbah so ključni zaupanje in izkušnje. To sta vrednoti, ki ju po finančnih raziskavah vlagatelji najbolj cenijo. Ni si ju lahko pridobiti, ni si ju mogoče izposoditi, težko ju je osvojiti. KD Skladi so si ju zgradili. Prav tako pa Generali Investments ne želi ponavljati napak, ki so jih delale nekatere ameriške institucije v regiji CEE v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so družbe za upravljanje ali banke poskušalepristopati na različne trge z enakimi, uniformnimi koraki. Varčevanje in naložbe v regiji CEE so se razvijali zelo različno – glede na stanje in izkušnje s finančnimi trgi, njihovo zgodovino, strukturo in lastništvo kapitalskih trgov … Velika prednost četrt stoletja delovanja KD Skladov je, da s to dediščino, torej s položajem in ugledom na trgu ter znanjem, ohranjamo lokalni pristop in bližino strankam.

Luka Podlogar: Pomembno je, da bo DNK KD Skladov ostal enak po prevzemu in spremembi imena. V našem poslu so najpomembnejši ljudje. Ekipa, ki že vrsto let uspešno upravlja naše sklade, ostaja enaka. Poleg tega pa KD Sklade in Generali Investments družijo enake vrednote: odličnost v upravljanju, dolgoročni pogled in zmagovalni, timski duh.

 

Gospod Beneš, kako bi ocenili trenutni položaj na slovenskem trgu? Pričakujete, da bomo Slovenci v prihodnje več vlagali v vzajemne sklade in podobne produkte v primerjavi z na primer bančnimi vlogami?

Josef Beneš: Slovenski trg moram tudi pohvaliti. Če pogledamo številke, se kaže, da se slovenski vlagatelji vedejo precej zrelo. Delež dinamičnih produktov vključno z delniškimi skladi je v primerjavi z na primer drugimi državami regije CEE višji. Slovenija in Češka sta v nasprotju z recimo Poljsko relativno majhni državi, a ne glede na to tudi dolgoročno pričakujemo rast naložb. Gospodarstvo je zdravo, plače in drugi prihodki bodo rasli. Prepričani smo, da se bo povpraševanje po upravljanju premoženja in naložbah v skladih še zelo povečevalo.

 

Gospod Podlogar, iz povedanega se kažejo pozitivni obeti in kaže se, da znamo Slovenci vse bolj prepoznati priložnosti za plemenitenje svojega denarja. Po drugi strani pa včasih še vedno dobimo občutek, da je marsikdo pri naložbah še zadržan. Zakaj?

Luka Podlogar: Slovenci imamo trenutno veliko premoženja na bančnih računih, kjer ne zaslužimo ničesar, in pa vezanega v nepremičnine. Do finančnih naložb smo še vedno malce preveč zadržani, za kar je razlog predvsem v relativno nizki stopnji finančne pismenosti. Tukaj smo žal na repu Evrope. A prepričan sem, da se bo finančna pismenost v prihodnjih letih povečala in da se bo vedno več Slovencev odločilo svoje prihranke investirati na kapitalske trge. Pri tem je seveda najučinkovitejši instrument investicijski sklad. V okviru Generali Investments bomo skrbeli, da bodo naši produkti vedno dobro upravljani in privlačni za naše vlagatelje z vidika naložbenih strategij, kot tudi konkurenčni z vidika celotnih stroškov upravljanja.

 

Katere prednosti bo delovanje pod novo, občutno večjo krovno družbo oziroma skupino prineslo individualnim in institucionalnim vlagateljem v Sloveniji? Kakšen vpliv imata lahko moč in velikost Generali Investments na trg in na naložbe vlagateljev?

Josef Beneš: Skupaj smo močnejši. S povezovanjem znanja štirih središč Generali Investments v regiji bomo lahko ponudili strankam in partnerjem najboljše finančne produkte in storitve. Imeli bomo še boljši vpogled na trgu, kar lahko prinese še boljše rezultate in obvladovanje tveganj. Naše prispevke in analitiko trgov CEE že zdaj cenijo tudi kolegi na zahodnih trgih, hkrati pa se nam odpira dostop do analiz ekip investicijskih analitikov celotne Skupine, vse od Pariza do Trsta.

Luka Podlogar: Močno finančno zaledje je nedvomno zelo pomembno. Poleg tega pa ne moremo dovolj poudariti izjemnega pomena znanja, ki se je v celotni Skupini Generali akumuliralo skozi njeni skoraj polni dve stoletji zgodovine. Poglejte, Generali Investments ima zaposlenih več kot 450 specialistov, ki danes upravljajo, kot smo že rekli, skupaj 488 milijard evrov v paleti različnih naložbenih razredov. Dostopa do tako velike ekipe s takim znanjem na področju upravljanja nima nihče od slovenskih upravljavcev premoženja.

 

Se bo nabor produktov in storitev, ki jih boste ponujali vlagateljem v Generali Investments, v primerjavi z obstoječim še širil? Kaj lahko pričakujejo?

Josef Beneš: Veliko bo sprememb, ki morda ne bodo vidne, a so zelo pomembne. Sem štejem nadgrajene storitve upravljanja naložb, na primer naložbe, ki ustrezajo strukturi obveznosti in modelom tveganj. Razvijali pa bomo tudi nove produkte pod streho naših družb v regiji in ponujali dodatne priložnosti za naložbe.

Luka Podlogar: Novosti vsekakor bodo. Veseli me, da bomo lahko v okviru Skupine Generali kmalu lansirali nov sklad, ki bo pokril potrebe slovenskih vlagateljev na področju, kjer je bilo do sedaj težko investirati. Delovanje z zaledjem velike slovenske združene zavarovalnice bo prineslo tudi novosti na področju zavarovanj z naložbenim tveganjem, kjer bomo v partnerstvu z Adriatic Slovenico in Zavarovalnico Generali ponudili kombinacijo najboljših produktov obeh zavarovalnic.

 

Kaj bi za konec sporočili obstoječim vlagateljem in vsem tistim potencialnim, ki se lahko odločijo za upravljanje svojih sredstev v Generali Investments?

Josef Beneš: V Srednji in Vzhodni Evropi gradimo novo, močno skupino za upravljanje premoženja in Slovenija je del tega razvoja, ki bo prinesel vlagateljem ponudbo produktov in storitev najvišje kakovosti. Zaupanje obstoječih strank želimo ohraniti z dobrimi rezultati, razširjeno ponudbo in močno lokalno prisotnostjo. Tako kot si želimo, da bi naši sedanji vlagatelji ostali aktiven del na naši nadaljnji poti, pa si bomo seveda prizadevali prepričati tudi nove. Tudi njim lahko ponudimo veliko prednosti pred konkurenco v Sloveniji in tudi na drugih trgih Srednje in Vzhodne Evrope. Vse stranke, stare in nove, bodo lahko izkoristile dolgoročne pozitivne učinke za plemenitenje svojega denarja.

Luka Podlogar: Jaz bom za konec še enkrat poudaril pomen sodelovanja, zaupanja in bližine. Posel smo ljudje. Ekipa, ki je skrbela za dobre rezultate upravljanja in dobro finančno svetovanje slovenskim vlagateljem, ostaja enaka. To pomeni, da se za naše stranke na kratek rok ne bo nič spremenilo in da ohranjajo vse obstoječe prednosti. Po drugi strani pa se bomo na dolgi rok trudili, da bomo še boljši in bomo vlagateljem ponujali inovativne, dobro upravljane produkte, podprte z znanjem, resursi in močjo, ki jo prinaša velika Skupina Generali.

 

Prelistajte Optimum.

Recesija in trgovinska vojna

 

Kaj nam to pove? Da obvezniški trg vidi nižjo rast v prihodnosti, mogoče celo recesijo. Prav pred vsako recesijo v zadnjih štiridesetih letih je namreč prišlo do inverzne krivulje med dveletno in desetletno obveznico. Podatki kažejo, da je do recesije po obratu prišlo najprej v sedmih mesecih, lahko pa je trajalo tudi dve ali tri leta. Tako recesija v ZDA letos zelo verjetno ni mogoča, se pa povečuje verjetnost, da do nje pride prihodnje leto. Vsi preostali makroekonomski podatki (zaposlenost, nepremičninski trg, podatki iz proizvodnje, inflacija itd.) za zdaj kažejo na zmerno rast. Ti dejavniki so zelo pomembni pri vplivu na delniške trge. Ko imamo take podatke kot sedaj, je možnost za padec za več kot deset odstotkov na letni ravni (ne znotraj leta) precej majhna. Verjetnost za to je le okoli štiriodstotna. V primeru slabše ekonomske slike pa se ta seveda poveča.

Ali bo do tega prišlo, je odvisno tudi od ameriškega predsednika Trumpa in njegove strategije glede Kitajske. Kot smo že pisali, na kratki rok ameriški kapital še vedno premika trge, kar se pozna na številkah, ki trenutno prihajajo iz Kitajske. Njihova valuta renminbi (juan) je proti dolarju dosegla najnižjo vrednost v zadnjih desetih letih, rast BDP pa je najnižja v zadnjih sedemindvajsetih letih. S tem sovpadajo tudi protesti v Hong Kongu. Zavedati pa se je treba, da Kitajska pri oblikovanju države in prihodnosti gleda precej dlje, kot je to zmožna Amerika. Tam obstaja notranja medijska vojna in pritiski z vseh strani na administracijo, ki so precej močnejši, kot so na Kitajskem. Zdi pa se, da je prihodnost Kitajske na malo daljši rok zelo optimistična. Nadaljuje se namreč transformacija ekonomije. V zadnjih petih letih so izgubili 14 milijonov delovnih mest v proizvodnji in število delovnih mest v storitvah povečali za 70 milijonov. Število ljudi v srednjem razredu je okoli 300 milijonov. Prognoze pa kažejo, da se bo število v naslednjih desetih letih podvojilo. Začenjali so razvijati tretje- in četrtorazredna mesta, kjer živi dodatnih 500 milijonov ljudi. Vsi ti bodo lahko z višjo kupno močjo prišli do boljših storitev in proizvodov iz tujine. Kitajska bo postala neto uvoznik. Na ta račun pa bo pridobil ves svet. Trgovinska vojna bo tako z razvojem Kitajske vedno manj pereča tema, saj se bodo neravnovesja začela urejati sama od sebe. Seveda bo do takrat preteklo še nekaj vode. Zdi pa se, da bodo tudi ZDA prisiljene v omejitev, saj bodo višje cene uvoznih artiklov negativno vplivale na ameriško ekonomijo. Tako bo zelo zanimivo spremljati, do kam lahko Trump pripelje trgovinsko vojno.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 11. september 2019.

Zakaj vztrajamo »v varnem« zavetju bank?

 

Seveda so mi vsi pomisleki popolnoma razumljivi, saj, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pri čemer je slovenskega človeka varčevati naučil Janez Evangelist Krek, ki je pripeljal hranilnice v naše kraje. A od njegove smrti leta 1917 je minilo več kot 100 let. V tem času pa smo doživeli številne spremembe. Od konca dveh svetovnih sistemov, menjave različnih političnih in denarnih sistemov ter tehnoloških sprememb. Bi bilo mogoče smiselno razmisliti in investirati nekaj svojega časa tudi v finančno opismenjevanje?

Težko mi je bilo namreč razumeti, da ob dveh velikih bančnih krizah, ki smo ju doživeli v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih, Slovenci še naprej slepo zaupajo samo bankam. Spomnimo, čeprav so slovenske banke potrebovale več kot 5000 milijonov evrov državne pomoči, da so preživele, smo Slovenci močno povečevali varčevanje v depozitih (v zadnjem desetletju z dobrih šest milijard evrov na skupaj dobrih 20 milijard konec meseca julija).

A kaj bi se zgodilo z svetniki, če bi zamrznil pekel? Bi bilo v svetu več greha? No, na srečo se s tem varčevalcem ni treba ukvarjati. V prenesenem pomenu pa se postavlja resno vprašanje, kaj storiti z vsemi temi nakopičenimi depoziti, ko bodo banke začele tudi za fizične osebe zaračunavati ležarine, kar z bolj sofisticirano besedo pomeni plačilo za parkiranje denarja pri banki.

V zadnjem času prejemam številna vprašanja, zakaj se bo to zgodilo. Dobra plat enačbe je, da nisem edini, saj je morala prihajajoča guvernerka Evropske centralne banke na zaslišanju v evropskem parlamentu kar nekaj časa nameniti tej tematiki. Slabša plat pa je, da je žal naša Evropa v širšem političnem, družbenem in gospodarskem stanju, ko brez cenenega denarja take blaginje ne bi mogla več ohranjati. Veriga višje dodane vrednosti se namreč seli v druge svetovne regije. Ob slabih demografskih kazalnikih pa se tudi »življenjska« celini zmanjšuje. Če pa v enačbo dodamo prihajajočo guvernerko, si lahko obetamo, da bodo negativne obrestne mere z nami še kar dolgo.

Morda se zdi moja premisa nekoliko radikalnejša, a pridobi težo že ob bežnem pogledu na zahtevane donosnosti državnih obveznic. Neverjetno je, da morajo investitorji plačevati Nemčiji za izdane obveznice katerihkoli ročnosti (za 30 let okoli 0,15 odstotka na leto). No, tudi Sloveniji ne gre veliko slabše. Trg za posest plačuje desetletne obveznice 0,18 odstotka na leto, kar je neprimerno manj, sploh če vemo, da je januarja, ob izdaji, Slovenija še plačeva dobrih 1,3 odstotka letno. Vladi se verjetno smeji, da bo ob izdajanju novega dolga še služila.

Za varčevalce pa je to veliko breme. Še posebno za tiste, ki so vajeni živeti samo od obresti. Je pa tudi priložnost za tiste, ki so pripravljeni na sto letni premik zavesti, da si pridobijo nova znanja, pokličejo finančne svetovalce in si oblikujejo svoje varčevanje, da lahko plemenitijo svoje premoženje tudi v »krasnem« novem svetu. Ker nismo več v Avstro-Ogrski.

 

Objavljeno v časniku Delo, 9. september 2019.

Do konca oktobra BREZ VSTOPNIH STROŠKOV!

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada,  njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 9. 9. 2019 po 0.01 uri pa do 1. 11. 2019 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član AS Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Novim vlagateljem podarjamo vrednostni bon za 30 EUR

Novim vlagateljem, fizičnim osebam, ki še niso navedeni kot vlagatelji, podarjamo vrednostni bon v višini 30 evrov.

Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje

 

KD Skladi odslej Generali Investments

 

Družba KD Skladi, d. o. o. se je uradno preimenovala v Generali Investments d.o.o. in poleg imena spremenila tudi svojo podobo. Logotip – črno oranžni kvadrat – bo zamenjala znamenita podoba beneškega leva, ki je simbol Skupine Generali.

Prva slovenska družba za upravljanje bo ohranila dosedanje produkte, ti se bodo v skladu z novim imenom in podobo preimenovali, hkrati pa se bodo še nadgradili z novostmi in praksami, podprtimi z bogatimi mednarodnimi izkušnjami Skupine Generali. Sprememba imena in podobe podjetja ne bo vplivala na vlagatelje in proces poslovanja.

Josef Beneš, glavni direktor za naložbe (CIO) družbe Generali CEE Holding B.V. in glavni izvršni direktor (CEO) družbe Generali Investments CEE ter predsednik nadzornega sveta Generali Investments d.o.o., je ob tej priložnosti povedal: »KD Skladi, ki se ponašajo z najdaljšo tradicijo upravljanja premoženja na trgih JV Evrope, zdaj Generali Investments, ostaja družba za upravljanje s priznano in največkrat nagrajeno ekipo strokovnjakov na lokalnem trgu. Vse prednosti dosedanjega plemenitenja sredstev ostajajo enake, hkrati pa se jim odpirajo vrata in dostop do vseh globalnih znanj in priložnosti, ki jih ponuja Skupina Generali.«

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments d.o.o., je dodal: »Odlične rezultate v upravljanju in najboljše poznavanje lokalnega trga združujemo z močjo globalne platforme. V prihodnjem obdobju Generali Investments ohranja prednosti KD Skladov in jih nadgrajuje z novimi znanji, viri in priložnostmi za rast. Namen naše ekipe je doseči še boljše rezultate s pomočjo inovativnih, dostopnih in vlagateljem prilagojenih storitev.«

Skupina Generali je prisotna v Sloveniji od leta 1997. V skladu z vizijo in strategijo Generali 2021 je Generali v letu 2018 povečala svoj položaj na območju Slovenije in v regiji Avstrije, Srednje in Vzhodne Evrope ter Rusiji, z zaključkom postopka s KD Group za pridobitev 100-odstotnega lastništva v zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Skladih, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij nadzornih institucij in organov za varovanje konkurence.

 

SKUPINA GENERALI
Skupina Generali, mednarodna finančna skupina, eden največjih svetovnih ponudnikov zavarovanj in upravljanja premoženja, je bila ustanovljena leta 1831 v Trstu in je prisotna v več kot 50 državah sveta. Skupni prihodek od premij je v letu 2018 presegel 66 milijard evrov. S skoraj 71.000 zaposlenimi po vsem svetu in 61 milijoni strank ima Skupina vodilni položaj v Evropi in vedno bolj pomembno pozicijo na trgih Azije in Latinske Amerike. V Avstriji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Rusiji deluje Skupina preko svoje regionalne pisarne v Pragi. V 13 državah je ena izmed treh glavnih zavarovalnic. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve zahvaljujoč edinstveni distribucijski mreži.

Generali Investments ima globalno v upravljanju 488 milijard evrov sredstev, v državah CEE pa 20 milijard evrov sredstev, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

 

Za več informacij nas lahko pokličete na 01 58 26 778 (040 424 155), Mateja Stopar, ali nam pišete na e-mail naslov: mateja.stopar@generali-investments.si.

Čas za razmislek

 

Verjetno ne bo šlo za majhno spremembo, saj se po kuloarjih govori o svežnju dodatnih spodbud. Od znižanja obrestnih mer za 20 bazičnih točk, na minus 0,6 odstotka na leto, povečanja poceni financiranja bankam do novega neto odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu (znano kot kvantitativno sproščanje QE). ECB bo s temi ukrepi spet testirala še neraziskano okolje denarne politike in se za las približala predstavitvi moderne denarne politike, znane kot helikopterski denar ali pa »kliči Topčider«, ko je zmanjkalo dinarjev za plače v Jugoslaviji. Seveda je to v silovitem nasprotju s statutom ECB, a že zdaj se denarna politika giblje v zelo sivi coni. In vprašanje časa je, kdaj bo kakšno nemško sodišče prižgalo rdečo luč.

A ob stopnjevanju geopolitičnih trenj, približevanju trdega brexita in grožnji ZDA z novimi carinami se verjetno tudi povpraševanje po nemških avtomobilih ne bo povečalo. S tem pa lahko tudi nemški »regelrecht« utone v Trnuljčičino spanje.

Kakor koli že, slovenski varčevalec se bo moral navaditi, da bo treba za parkiranje denarja pri banki plačati. Banke bodo izjemno težko ob dodatnem znižanju subvencionirale svoje komitente. Če je slovenski varčevalec v zadnjem desetletju spal mirno s svojimi prihranki kot kralj Matjaž, se bo zdaj zbudil in ugotovil, da se mu stanje na računu znižuje vsak mesec.

Veliko se jih bo spraševalo, kaj zdaj. Nekaj se jih bo pač sprijaznilo z dejstvom, drugi bodo denar skrili v nogavico, tretji ga bodo začeli zapravljati. Četrti pa bodo iskali kakšno bolj smiselno rešitev. Upam, da bo končno začelo odzvanjati priporočilo, da je smiselno na svoje premoženje gledati celovito. Da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni načrt, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

Zadeva se zdi precej kompleksna, a izkušeni finančni svetovalec lahko precej enostavno oblikuje portfelj, ki lahko posameznika po poti, pisani njemu na kožo, pripelje do želenega cilja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 4. september 2019.

Na banki ne dobim skoraj nič, kje lahko še varčujem?

 

Vzajemni skladi so dober in priročen način za vlaganje denarja za stare vlagatelje in tiste, ki s tem šele začenjajo. Ker so vzajemni skladi združeno premoženje večjega števila vlagateljev, lahko v njih varčujejo tako vlagatelji z večjimi vložki kot tudi tisti z manjšimi. Namesto da se moram odločiti, katero delnico ali obveznico bom kupil in koliko bom imel s tem stroška, lahko svoj denar predam upravljavcu vzajemnega sklada, ki ga prevzame in odloči katero delnico oz. obveznico bo s tem kupil. Skupaj s finančnim svetovalcem pa določimo ustrezno stopnjo tveganja oziroma alokacijo.

In kakšne koristi nam prinese varčevanje v vzajemnih skladih?

1. Diverzifikacija
Ko kupim vzajemni sklad, pridobim takojšnje lastništvo nad desetinami posameznih delnic ali obveznic. Vzajemni sklad z razpršitvijo naložb razdeli denar, tako da ”vseh jajc ne nosim v eni košari”, saj vlagam v različne naložbene razrede, regije in panoge. S tem se mi zmanjša tudi volatilnost/nihanje naložb.

2. Nižji stroški
Večina nas nima dovolj sredstev ali časa za nakup več deset posameznih delnic. Nakup lastnih delnic in obveznic me bo najverjetneje stal več, potreben bo stalni nadzor in vzelo mi bo veliko časa. Ker vzajemni skladi upravljajo velike količine denarja v imenu tisočih posameznih vlagateljev, lahko vzajemni skladi izkoristijo velikost poslovanja ter s tem zmanjšajo transakcijske stroške.

3. Nizka minimalna naložba
Številni nimamo takšne vsote denarja, da bi kupili eno ali več deset želenih delnic. Vzajemni sklad pa mi omogoča, da lahko začnem že s 30 evri in s tem poskrbim tudi za razpršitev.

4. Strokovno upravljanje
Upravitelji vzajemnih skladov in analitiki se vsako jutro zbudijo z enim ciljem – raziskati, analizirati in preučiti trenutne in potencialne naložbe vzajemnega sklada. Osebni finančni svetovalec pa mi pomaga, da iz ponujenih vzajemnih skladov izberem sebi najprimernejše naložbe.

5. Preglednost
Delnice in obveznice, v katere vzajemni sklad vlaga, so javno dostopne, zato lahko vidim, kaj počne moj upravljavec sklada. Dober finančni svetovalec pa mora vse te podatke pokazati, predstaviti in razložiti.

6. Likvidnost
Ker je denar razpršen po toliko delnicah in obveznicah, lahko točke vzajemnih skladov kadarkoli prodam, za izpolnitev svoje finančne potrebe. Denar pride na bančni račun najkasneje v sedmih delovnih dneh. To je veliko hitreje kot prodaja nekaterih drugih nelikvidnih naložbenih sredstev, na primer nepremičnin.

Vzajemni sklad lahko ponudi preprost in učinkovit način za vlaganje v vaše življenjske cilje – bodisi upokojitev, izobraževanje, nakup stanovanja, bodisi če želite samo na splošno, da vaše premoženje raste.

Negativne obrestne mere

 

Evropske banke že leta plačujejo ležarino ECB. Na leto to pri 0,4-odstotni obrestni meri za vse banke v sistemu evra znese približno 7 milijard evrov. To je denar, ki ga morajo banke vzeti od nekod drugod, zato smo v zadnjih letih videli podražitev kopice bančnih storitev. Premik obrestne mere ECB globlje v negativni nivo, na –0,5 odstotka, naj bi bankam odnesel še približno 700 milijonov. Problem ECB tako postaja vse večji: v želji po stimulaciji gospodarstva ustvarjajo problem v finančni industriji, saj ta politika najeda kapital bank. Ali bodo zaradi tega banke po Evropi v letu ali dveh potrebovale nov val državne dokapitalizacije, da bodo preživele? Tak korak je pri volilcih izredno nepriljubljen, zato se ECB pred septembrskim sestankom intenzivno ukvarja z rešitvami, kako omiliti vpliv negativnih obrestnih mer na finančno industrijo. Ker so vlagatelji do tega skeptični, so v zadnjem letu evropske finančne delnice izgubile skoraj 14 odstotkov, evropske bančne delnice pa kar dobrih 26 odstotkov. Negativne obrestne mere so pojav, ki ga v zgodovini še ni bilo. Varčuješ danes in veš, da boš imel naslednje leto manj. Varčevanje za pokojnino ne prinaša, ampak odnaša denar. Zakaj bi denar posodil podjetju za širitev, če veš, da boš čez leta dobil nazaj manj denarja. Skratka, na delu je obratna logika, ki prinaša prikrito deflacijo, ki se je vsi politiki in centralni bančniki najbolj bojijo. A svetovno gospodarstvo in javne blagajne so postale tako odvisne od zastonj denarja, da se zdi to edina pot. Druga pot je večje državno trošenje (krepitev fiskalne potrošnje), ki pa ima vsaj v Evropi zelo močnega nasprotnika v Nemčiji, ki je zelo močna zagovornica uravnoteženega proračuna. Drugače pa smo videli, kam je dolgoletno presežno trošenje držav pripeljalo Grčijo ali Italijo. Posledično se krepi zanimanje imeti v lasti nekaj oprijemljivega. Nepremičnine in zlato.

Iz zgodovinske perspektive so današnje cene na obvezniških trgih tvegane, saj so donosi obveznic zaradi ukrepov centralnih bank izredno stisnjeni. Po drugi strani se zdijo vlagateljem delniški trgi edina alternativa za doseganje donosa, ne glede na ohlajanje gospodarstev. Rešitev za vlagatelje je treba iskati v razpršitvi, saj se s tem izognemo tveganju, da nas preseneti močna ekonomska sprememba znotraj posamezne naložbene kategorije. Čeprav se zdi v takih razmerah denar še najboljša izbira, pa je tu dilema iz začetka komentarja. Koliko časa in kakšen delež ste pripravljeni plačevati v obliki negativnih obresti na denar v banki? Švicarski vlagatelj, ki kupi danes varno švicarsko desetletno obveznico, bo po 10 letih dobil le 90 odstotkov svojega vložka. To je velika premija za občutek varnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 28. avgust 2019.