Manj slabo je dobro

 

Mogoče bi na začetku vseeno postavili v ospredje trditve, ki se pojavljajo v medijih, da so letošnji donosi, na primer v tehnoloških delnicah, 40-odstotni. To drži. A ne pozabimo, da so v zadnjem četrtletju lani delnice tudi močno upadle (za 20 odstotkov) in je bilo lokalno dno doseženo na predbožični dan. Vlagatelj, ki je kupil na dnu, je z današnjega vidika zmagovalec. A ker takega vlagatelja ne poznamo, lovljenje vrhov in dolin pa je običajno nevarno početje, poglejmo donose v malo daljšem obdobju. Vlagatelj je od začetka oktobra 2018 v globalnih tehnoloških delnicah ustvaril manj kot 40-odstotni, a vseeno zavidlji 18-odstotni donos. V enakem obdobju je S & P zrasel za 10 odstotkov, glavni evropski indeks pa za štiri odstotke. Pri Evropi je smiselno pogledati dlje v preteklost. Indeks še zmeraj ni presegel vrednosti z začetka 2015, tako da se tako rekoč že pet let vrtimo pod vrhom.

Rekordne vrednosti zadnjih dni imajo podlago v večjem optimizmu glede trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko in, kot kaže, urejenem brexitu. Že res, da se na borzah trguje s pričakovanji, a v resničnosti se razmere v zadnjih tednih in mesecih niso opazneje spremenile. Poglejmo trgovinsko vojno. Trg naj bi gnala pričakovanja o prvi fazi dogovora med ZDA in Kitajsko, ki naj bi vodila do končnega dogovora v prihodnosti. A realnost je, da so carine uvedene, imajo precej negativen vpliv na svetovno gospodartvo in da konkretnih informacij, razen zelo neoprijemljivih tvitov in izjav predvsem ameriške administracije, ni. Po drugi strani je ameriški delniški trg od začetka pogostejšega govora o trgovinski vojni, spomladi 2018, zrasel za 18 odstotkov. Z vidika trga so vlagatelji očitno danes precej boljše volje, kot so bili spomladi 2018. Ali pač ne? Pogled na indekse zaupanja ameriških vlagateljev v tem obdobju tega ne potrjuje. Lokalno smo zadnjih nekaj tednov sicer v majhnem balonu, a skozi obdobje se zaupanje vlagateljev v trg zmanjšuje.

Očitno so na delu neke druge sile. S tem se vračamo k temi zastonj denarja. Bistvena sprememba v zadnjem letu in pol je politika centralnih bank. Od pričakovanj o restriktivnejši denarni politiki in višjih obrestnih merah, ki so prevladovale spomladi 2018, smo zdaj v okolju pričakovanj o padajočih obrestnih mer. Matematično gledano pridemo do problema izračunavanja vrednosti denarnih tokov, če je obrestna mera negativna. Trenutna denarna politika centralnih bank, ko je enaka količina denarja v prihodnosti vredna več kot danes, je popolno nasprotje ekonomske logike zadnjih 3000 let obstoja denarja. Zastonj denar se zato seli tja, kjer dosega vsaj minimalni donos. Večina evropskih obveznic je globoko v negativnem območju, ameriške se z znižanji FED temu približujejo, zato se kapital seli v alternativne naložbe, predvsem nepremičnine in delnice. Ob politiki “zastonj denarja” centralnih bank in odsotnosti “belega nosoroga” enkratnega, močno negativnega dogodka, ki bi izjemno presenetil in prestrašil vlagatelje, lahko pričakujemo nadaljnjo rast delniških tečajev. Igra sicer postaja nevarna, a prave alternative ni. Zato je tudi novica, da se nemška industrija še vedno krči, a manj hitro kot spomladi ali poleti, lahko pozitivna za trge. Zastonj denar bo zakrpal vse luknje.

Abeceda varčevanja v vzajemnih skladih

 

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Družba za upravljanje lastnikom vzajemnega sklada praviloma ne delijo čistega dobička. Čisti dobiček in dividende se namreč ponovno investirajo v vzajemni sklad, tako da se povečuje vrednost enote premoženja vzajemnega sklada.

Izberite zase primeren vzajemni sklad
Velja pravilo, da so naložbe v lastniške vrednostne papirje (delnice) donosnejše, a zato bolj tvegane in naložbe v dolžniške vrednostne papirje (obveznice) manj donosne, a zato varnejše. Zaradi večje volatilnosti, to je nihajnosti, v delnicah varčujemo na dolgi rok (10 in več let), v obveznicah pa lahko tudi na krajši rok. Nič pa seveda ni narobe, če ste vso dobo varčevanja izpostavljeni v pretežni meri obveznicam, še posebej v kolikor imate zadržano stališče do tveganja in imate raje varnost. In enako velja za vzajemne sklade. Donosnost je bolj ali manj v obratnem razmerju s tveganostjo. Za vsak tip vlagatelja praviloma obstaja zanj primeren vzajemni sklad oziroma košarica skladov. To pomeni razpršitev vplačil v več ali manj skladov, z različnimi naložbenimi politikami, s čimer naložba postane stabilnejša in varnejša. Kljub visoki likvidnosti vzajemnih skladov, imejte vselej oblikovano varnostno rezervo npr. v obliki depozita, varčevalnih vlog z različno ročnostjo. Za povprečnega vlagatelja je priporočljivo, da večino sredstev, namenjenih varčevanju v skladih, razporedi v sklade z globalno naložbeno politiko. Vzajemni skladi z ozko usmerjeno naložbeno politiko, pa so primerni kot dolgoročna dopolnitev globalnim skladom.

Vlagateljem prijazno varčevanje – v kolikor se držite pravil!
Večina vzajemnih skladov, tako doma kot po svetu, ponuja vlagateljem poleg klasičnega investiranja v investicijske kupone vzajemnih skladov, še druge, različne oblike nalaganja sredstev. Tak način nalaganja se vrši pod določenimi, v pravilih upravljanja zapisanimi, pogoji, za katere se je uveljavil skupni izraz varčevalni načrti. Za razliko od že omenjenih varčevalnih načrtov, ki si jih zastavi vsak posameznik in se nanašajo na njegov profil, gre tukaj za oblikovane varčevalne načrte v vzajemnih skladih v smislu pogojev in ugodnosti ob zavezi k rednim vplačilom v vzajemne sklade. Ti varčevalni načrti so v bistvu nadaljnji korak našega osebnega varčevalnega načrta. Obstaja veliko različic varčevalnih načrtov. Na splošno bi lahko rekli, da jih obstaja toliko, kolikor je v družbah za upravljanje prodajnih idej na eni strani in ciljnih skupin vlagateljev z različnimi potrebami na drugi strani. Nekateri so vezani na višino vplačanih obrokov, nekateri na obdobje varčevanja, nekateri na povratno nagrajevanje iz že plačanih vstopnih stroškov, pri nekaterih varčevalnih načrtih pa ste celo popolnoma oproščeni plačila vstopnih stroškov. V kolikor se zavežete k pravilom nalaganja po varčevalnih načrtih in se jih tudi držite, boste vsekakor plačali manjše vstopne stroške v primerjavi z enkratnimi vplačili. Zaradi vplačevanja po metodi povprečnega stroška, pa obstaja tudi velika verjetnost, da boste ob zaključku varčevanja pri donosih uspešnejši, kakor pri enem ali več enkratnih vplačilih v enakem skupnem znesku. Vplačevanje po metodi povprečnega stroška v praksi pomeni, da za isto višino vplačanega obroka pridobite več točk vzajemnega sklada, ko je vrednost točke nizka in manj točk, ko je vrednost le-te visoka.

 

Čim prej začnite z varčevanjem, ki ga razpršite

 

Torej kdaj je pravi čas za vstop? Smiselno varčevanje je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja, lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid.

Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne?

Popolne varnosti ni – vsaka naložba je povezana z nekim tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več vlagateljev zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne druge alternative. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa vlagatelji nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom.

So katere panoge še posebej izpostavljene tveganju in so torej še posebno volatilne?

Obstajajo bolj ofenzivne in bolj defenzivne panoge. Prve so bolj volatilne, mednje pa tradicionalno sodijo tehnologija, materiali in surovine ter industrijska podjetja, gledano regijsko pa so to posamezni trgi v razvoju, na primer Latinska Amerika, Kitajska in Rusija, kjer tudi več kot petodstotne spremembe delniških indeksov v enem dnevu niso nič nenavadnega. Ni pa običajno, da se v kratkem časovnem razdobju večkrat zgodi, da v enem dnevu za tri odstotne točke zaniha nemški borzni indeks DAX, kar se dogaja zadnje čase.

Globalno volatilnost povzročajo tudi določeni popolnoma tehnični razlogi. Prvič, kar dve tretjini trgovanja je opravljenega med računalniki, torej brez prisotnosti človeka in del tega trgovanja je osnovan na določenih algoritmih, ki se lahko ob določenih tržnih pogojih obnašajo nenavadno. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečalo število mest trgovanja oziroma trgov, zato se je na trgu zmanjšala likvidnost oziroma je ta razpršena med več trgi. Pomanjkanje likvidnosti je vzrok za večja nihanja.

Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. Žal se je veliko vlagateljev panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom.

Varčevalno strategijo prilagodimo svojim potrebam, ciljem, pričakovanjem in zmožnostim življenjskega obdobja, v katerem smo. Predvsem pa začnimo, kar se da hitro ter da varčujemo razpršeno, zlasti pa vztrajno.

 

 

Porazdelitev premoženja je kot nakupovalni voziček

 

Porazdelitev sredstev med različne naložbene razrede pa ima pomen v tem, da le-ti v različnem obdobju med seboj delujejo različno. Drugače povedano, ko določen naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Za ponazoritev pojma »asset alocation« oz. porazdelitve sredstev oz. premoženja, si lahko investicijski portfelj predstavljamo kot nakupovalni voziček. Ta nam lahko najbolje približa razumevanje, kako natančno deluje porazdelitev znotraj portfelja. Ko greste v trgovino vzamete nakupovalni voziček in vanj razmestite vse nabavljene izdelke, ki jih boste kupili in v prihodnje potrebovali. Te izdelke lahko potem razvrstimo v različne segmente od mesnih, zelenjavno-sadnih do mlečnih izdelkov. Tako se porazdeli tudi vaš investicijski portfelj, kjer lahko imate na desetine različnih naložb in v vsakem od njih so delnice, obveznice in gotovina. Jesti samo eno vrsto hrane ni zdravo. In tudi pri investiranju ni »zdravo« imeti vse investicije oz. varčevanje samo v enem naložbenem razredu, na primer vse v denarju ali vse v delnicah ali delniških skladih. Cilj vaše pravilne porazdelitve premoženja je ustvariti najbolj primerno mešanico naložb, ki vam bo prinesla največje dolgoročne koristi za sprejemljivo količino tveganja. Najenostavneje lahko posameznikov odnos do tveganja opišem kot naklonjenost oz. nenaklonjenost posameznika do nepričakovanih scenarijev.

Namen pravilne porazdelitve sredstev znotraj portfelja je, da se ustvarja pričakovan donos vloženega denarja ob obvladovanju tveganja. Ob tem naj podarim, da je tveganje trga oziroma tržno tveganje le eden od tveganj s katerim se soočajo vlagatelji in gre za sistematično tveganje, ki je vseskozi prisotno. To pomeni, da kljub pravilni porazdelitvi vašega portfelja, zaradi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na tržne cene vrednostnih papirjev, tveganje trga vseskozi ostaja. Primer tega tveganja so spremembe v obrestnih merah, recesija, nove regulative, spremembe v cenah življenjskih potrebščin (t. i. inflacija) ter drugo. Ti makro dejavniki lahko v veliki meri vplivajo tako na podjetja in na tržne cene njihovih vrednostnih papirjev, kot tudi na kapitalski trg in s tem povzročijo visoka nihanja vrednosti vašega portfelja. S takšnim tveganjem smo se soočili med letoma 2008 in 2009, ko so se vednosti skoraj vseh naložbenih razredov drastično znižale. Res da tveganja ne morete eliminirati v celoti, kljub temu tudi varčevanje samo v denarju ni rešitev. Kar se sedaj dogaja je to, da inflacija presega nizke obrestne mere na varčevalnih računih in vam ustvarja negativni donos. Prav s tem tveganjem se srečujemo v zadnjem obdobju, ko za depozit na banki prejmete nižjo obrestno mero kot znaša letna inflacija. Diverzifikacija ali razpršenost vašega portfelja med različne naložbene razrede, vam zmanjšuje tveganja in hkrati daje možnost dosegati povprečni donos.

Če sledimo pojasnilu enega od največjih investicijskih svetovalcev 20. stoletja – Benjaminu Grahamu – pravi, da tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, mora biti zadovoljen z relativno nižjim donosom svoje investicije ali investicijskih skladov. Drugi zelo pomembni dejavnik pa je časovni horizont investiranja ali varčevanja. Daljši kot je, več tveganja lahko vlagatelj prevzame in obratno. S tem, ko boste imeli svoj portfelj stalno razpršen, in s tem, da boste zavračali razmetavanje vašega denarja zaradi zadnjih »modnih muh« gospoda Trga, si boste zagotovili, da posledice vaših napak ne bodo katastrofalne.

Za ustrezno razpršitev našega premoženja potrebujemo samo pet ali celo manj skladov

 

Prva raven se izvrši znotraj samega vzajemnega sklada, ko vlagatelj vplača sredstva na račun sklada in se njegov vložek razporedi med različne naložbe znotraj sklada v razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki. Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfej, ki vsebuje več kot deset različnih naložb.

Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov. V ponudbi imamo številne sklade z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot tudi po panogah. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Delniški in obvezniški skladi
Dve najbolj osnovni kategoriji na katere delimo vzajemne sklade sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih, se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Skladi denarnega trga
Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev, ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.

Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik, je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma s kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih. Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je večanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo namreč različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na naš finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganje, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.

 

 

Mesečno poročilo za oktober 2019

 

Mesečno poročilo za oktober 2019

 

Naložbeni komentar – oktober 2019

Globalni delniški indeks MSCI se v oktobru ni bistveno spremenil. Najvišja rast indeksov je bila na trgih v razvoju. Obrestne mere na državni dolg pomembnejših gospodarstev so se nekoliko dvignile, toda še vedno ostajajo na nizkih nivojih.

Delniški indeks S&P 500–ih največjih podjetij po tržni kapitalizaciji je v oktobru dosegel svoj zgodovinski vrh, toda iz stališča evrskega vlagatelja je bil mesečni donos zmanjšan za padec vrednosti dolarja proti evru. Ameriška centralna banka je v skladu s pričakovanji trga znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bilo že tretje znižanje obrestne mere letos. Donosnost do dospetja na ameriško 10-letno državno obveznico se je v mesecu nekoliko zvišala. Gospodarska rast je po zadnjih podatkih znašala 2 odstotka na letni ravni, oziroma najnižje v zadnjih 2 letih. Potrošniško zaupanje, po podatkih Univerze v Michiganu, se je v oktobru zvišalo. Na drugi strani podjetja še vedno ne pričakujejo občutnejšega izboljšanja poslovanja v prihodnosti. To je posledica upada svetovne trgovine in še vedno nerešenih trgovinskih sporov med ZDA in Kitajsko. V evroobmočju je bila gospodarska rast nižja kot v ZDA. Le-ta je znašala 1,1 odstotka. Rast je bila še nižja v Nemčiji, največjem gospodarstvu na stari celini. Znižala se je tudi inflacija, ki je bila na letni ravni le 0,7 odstotna. Skupni indeks PMI je bil le dve desetinki točke nad 50 točkami, ki predstavljajo mejo med poslabšanjem in izboljšanjem. Obeti v predelovalnih dejavnostih še vedno nakazujejo na poslabšanje. Na tokratnem zasedanju ECB ni uvedla novih stimulativnih ukrepov. To je bilo zadnje zasedanje pod vodstvom guvernerja Draghija. Vodstvo ECB-ja bo prevzela Christine Lagarde, ki je predsedovala mednarodnemu denarnemu skladu. Donosnost do dospetja na nemško 10-letno državno obveznico se je zvišala in na koncu meseca znašala negativnih 0,4 odstotka. Prišlo je do novega zamika pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU. Združeno kraljestvo tako ni izstopili 31. oktobra brez dogovora. To je imelo tudi posledice na finančnih trgih. Vrednost britanskega funta v primerjavi z evrom se je zvišala za skoraj 3 odstotke.


Na trgih v razvoju je bila rast najvišja v Rusiji. Občutneje sta se podražili energetski družbi Gazprom in Surgutneftegaz. Naložbe na Kitajskem so pridobile skoraj 2 odstotka, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih.

Trgi v regiji so ostali dokaj nespremenjeni. Slovenski borzni indeks SBITOP pri tem ni izstopal. Skoraj za 10 odstotkov se je znižala cena delnice Telekoma Slovenije, kar je posledica izplačila dividende.

Nedelovanje spletne poslovalnice

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

KD Skladi, d. o. o.

Prva faza trgovinskega sporazuma na vidiku

 

Obe strani ne skrivata dejstva, da bi med državama, kljub sprejetju prve faze sporazuma, še vedno obstajala velikanska vrzel, ki bi jo morali prebroditi do končne rešitve, vendar v isti sapi trdita, da zadnja srečanja potekajo v pozitivnejšem in bolj konstruktivnem vzdušju. S podpisoma prve faze sporazuma bi se Kitajska zavezala k večjim obsegom nakupov ameriških kmetijskih proizvodov, stabilizaciji deviznega tečaja in odprtju domačega finančnega trga ameriškim finančnim inštitucijam. V zameno naj bi Američani preklicali za 15. december napovedano uvedbo novih tarif na kitajske proizvode, med katerimi naj bi bili tudi pametni telefoni kitajskih proizvajalcev. Spomnimo se, da je ameriški predsednik Trump na črno listo uvrstil kopico kitajskih tehnoloških podjetij, ki so jim prepovedali vse posle z ameriškimi dobavitelji. Največkrat omenjeno kitajsko podjetje, ki je izpostavljeno ameriškim sankcijam, je največji svetovni proizvajalec telekomunikacijske opreme Huawei. Prejšnji mesec je ameriška administracija na ta isti seznam uvrstila največja kitajska podjetja, ki delujejo na področju razvijanja umetne inteligence, SenseTime Group, Megvii Technology in Hangzhou Hikvision Digital Technology Co. Glede na to, da poslovanje z omenjenimi podjetji predstavlja velik izpad prihodkov za ameriške dobavitelje in poslovne partnerje, se je ameriška administracija znašla pod velikim pritiskom domačih tehnoloških podjetij, ki zahtevajo ukinitev oziroma vsaj omilitev pogojev poslovanja s Kitajsko. Donald Tramp se je na ta val kritik odzval s predlogom o podelitvi posebnih »licenc«, določenim kitajskim tehnološkim podjetjem, ki bi jim omogočale trgovanje z Ameriko pri proizvodih, ki »ne ogrožajo ameriške nacionalne varnosti«. Po rasti delniških tečajev v zadnjem tednu, bi lahko sklepali da si je trg zadnja dogajanja razlagal pozitivno, odgovor na to, ali se bo ta optimizem nadaljeval tudi do konca leta in naprej, pa bomo dobili v naslednjih tednih, ko naj bi Kitajska in ZDA podpisale prvo fazo trgovinskega sporazuma.

 

 

Znanje za prihodnost – finančna pismenost

 

Finančno pismenost povezujemo z vsakdanjimi finančnimi zadevami, kot so poraba, trošenje, investiranje, dolgovi, varčevanje za pokojnino, varčevanje za šolanje, davki, krediti, hipoteke, vlaganje, razumevanje obrestnih mer in še bi lahko naštevali. V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Da lahko sprejemamo boljše odločitve, ki zadevajo upravljanje lastnega denarja, moramo razumeti osnovne finančne koncepte.

Slovensko zavarovalno združenje v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon lani marca izvedlo raziskavo finančne pismenosti med 1.019 Slovenci v starosti med 18 in 75 leti. Po podatkih raziskave indeks finančne pismenosti med Slovenci znaša 14,5 na lestvici od 0 do 21. V starostni skupini med 55 in 65 leti zgolj 6 % vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko. Toda raziskava kaže, da so ravno starejši, v starostni skupini med 65 in 75 leti, najbolj finančno pismeni. Na drugi strani starostna skupina med 25 in 34 leti dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje. Zelo zanimivi so tudi rezultati glede načinov varčevanja. Dobra tretjina (33 %) vprašanih denar hrani doma, ta delež je največji v starostni skupini 18 – 24 let, kjer kar 68 % vprašanih hrani denar doma.

Tudi sama, predvsem na osebnih posvetih s strankami občutim, da finančna pismenost Slovencev ni najboljša. Predvsem tiste stranke, ki niso poklicno povezane s financami, nimajo dovolj znanja o pravilnem ravnanju z denarjem oziroma nimajo dovolj znanja za samostojne odločitve o finančnih naložbah. Slovenci imamo pogosto pomanjkljivo izdelan finančni načrt ter ne znamo načrtovati dolgoročne finančne vzdržnosti.

Pri pomanjkanju znanja lahko na pomoč priskočimo finančni svetovalci, vendar je vseeno dobro, da bi osnovno znanje imel vsak posameznik. Posledice nezadostnega finančnega znanja so:

  • višji stroški, ki jih posamezniki plačujejo za različne finančne produkte,
  • napačna izbira finančnih produktov, ki postajajo vedno bolj zapleteni (glede na potrebe in cilje posameznika),
  • preveliko število istih produktov,
  • neobvladovanje porabe, posamezniki iz meseca v mesec s porabo presegajo svoje prihodke,
  • odsotnost varčevanja, kar je lahko posledica prenizkega dohodka ali/in nezavedanje o zmanjševanju vloge države pri zagotavljanju socialne varnosti posameznika.

Finančna pismenost je kombinacija ozaveščenosti znanj, veščin in vedenja, ki je potrebno za ustrezno finančno odločanje in doseganje lastne finančne blaginje. Je ključnega pomena za uspeh v življenju, za naše sodobno življenje.

Bo letošnji konec leta boljši kot lanski?

 

V nekoliko slabšem položaju so investitorji v trge v razvoju, ki so relativno nižje kot razviti trgi. Negativno izstopa Kitajska, kjer delniški trgi pod vplivom ameriških tarif na uvoz in tudi slabših domačih podatkov ne zmore vzbuditi zanimanja investitorjev. Kaj pa je v letošnjem letu bistveno drugače kot ob istem času lani? Cena denarja, ki je bistveno nižja. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je lani znašala okoli 3 odstotke, danes 1,7 odstotka. Nemška je lani znašala 0,3, danes –0,5 odstotka, grška lani okoli 4 odstotke, danes pa le še 1,4 odstotka. Bistveno cenejši denar je skorajda povsod po svetu.

Seveda je poceni denar povečal zadolženost tako držav kot tudi nefinančnega sektorja. Največje svetovne države, če upoštevamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Španijo, Švico in Švedsko, so zadolžene v višini okoli 70 odstotkov BDP. Ta številka je druga najvišja v zadnjih sto letih. Višja je bila samo med drugo svetovno vojno. Tudi zadolženost ameriških podjetij – štejemo samo nefinančna – je najvišja v zadnjih petdesetih letih. Tukaj je odstotek nekoliko nižji, vendar se vseeno približuje 50 odstotkom. Cena denarja pa je tista, ki določa vrednosti praktično vsem naložbam in premika trge. Nizka cena pomeni večjo smotrnost zadolževanja pa tudi lažji dostop do denarja. Če pa je tega preveč, se poveča tudi odstotek investicij, za katere se pozneje izkaže, da niso bile smiselne.

Živimo torej v času, ko je denar praktično zastonj, in zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Prav ta bistvena razlika v primerjavi z lanskim letom pa dela delniške naložbe še naprej zanimive. Te se trenutno zdijo edina možnost za vlaganje, če želimo povečati vrednost svojega premoženja. Seveda imamo na drugi strani nepredvidljivega ameriškega predsednika ter vedno slabše makroekonomske podatke. Podjetja pa se vseeno trudijo po svojih najboljših močeh. Za konec kot zanimivost lahko omenimo, da je Apple letos investiral v razvoj več kot 14 milijard evrov, to pa je toliko, kot so v razvoj investirala vsa javna in zasebna španska podjetja. V teh časih le razvoj pomaga pri večanju vrednosti premoženja za lastnike podjetij.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. oktober 2019.