Zakaj vztrajamo »v varnem« zavetju bank?

 

Seveda so mi vsi pomisleki popolnoma razumljivi, saj, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pri čemer je slovenskega človeka varčevati naučil Janez Evangelist Krek, ki je pripeljal hranilnice v naše kraje. A od njegove smrti leta 1917 je minilo več kot 100 let. V tem času pa smo doživeli številne spremembe. Od konca dveh svetovnih sistemov, menjave različnih političnih in denarnih sistemov ter tehnoloških sprememb. Bi bilo mogoče smiselno razmisliti in investirati nekaj svojega časa tudi v finančno opismenjevanje?

Težko mi je bilo namreč razumeti, da ob dveh velikih bančnih krizah, ki smo ju doživeli v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih, Slovenci še naprej slepo zaupajo samo bankam. Spomnimo, čeprav so slovenske banke potrebovale več kot 5000 milijonov evrov državne pomoči, da so preživele, smo Slovenci močno povečevali varčevanje v depozitih (v zadnjem desetletju z dobrih šest milijard evrov na skupaj dobrih 20 milijard konec meseca julija).

A kaj bi se zgodilo z svetniki, če bi zamrznil pekel? Bi bilo v svetu več greha? No, na srečo se s tem varčevalcem ni treba ukvarjati. V prenesenem pomenu pa se postavlja resno vprašanje, kaj storiti z vsemi temi nakopičenimi depoziti, ko bodo banke začele tudi za fizične osebe zaračunavati ležarine, kar z bolj sofisticirano besedo pomeni plačilo za parkiranje denarja pri banki.

V zadnjem času prejemam številna vprašanja, zakaj se bo to zgodilo. Dobra plat enačbe je, da nisem edini, saj je morala prihajajoča guvernerka Evropske centralne banke na zaslišanju v evropskem parlamentu kar nekaj časa nameniti tej tematiki. Slabša plat pa je, da je žal naša Evropa v širšem političnem, družbenem in gospodarskem stanju, ko brez cenenega denarja take blaginje ne bi mogla več ohranjati. Veriga višje dodane vrednosti se namreč seli v druge svetovne regije. Ob slabih demografskih kazalnikih pa se tudi »življenjska« celini zmanjšuje. Če pa v enačbo dodamo prihajajočo guvernerko, si lahko obetamo, da bodo negativne obrestne mere z nami še kar dolgo.

Morda se zdi moja premisa nekoliko radikalnejša, a pridobi težo že ob bežnem pogledu na zahtevane donosnosti državnih obveznic. Neverjetno je, da morajo investitorji plačevati Nemčiji za izdane obveznice katerihkoli ročnosti (za 30 let okoli 0,15 odstotka na leto). No, tudi Sloveniji ne gre veliko slabše. Trg za posest plačuje desetletne obveznice 0,18 odstotka na leto, kar je neprimerno manj, sploh če vemo, da je januarja, ob izdaji, Slovenija še plačeva dobrih 1,3 odstotka letno. Vladi se verjetno smeji, da bo ob izdajanju novega dolga še služila.

Za varčevalce pa je to veliko breme. Še posebno za tiste, ki so vajeni živeti samo od obresti. Je pa tudi priložnost za tiste, ki so pripravljeni na sto letni premik zavesti, da si pridobijo nova znanja, pokličejo finančne svetovalce in si oblikujejo svoje varčevanje, da lahko plemenitijo svoje premoženje tudi v »krasnem« novem svetu. Ker nismo več v Avstro-Ogrski.

 

Objavljeno v časniku Delo, 9. september 2019.

Do konca oktobra BREZ VSTOPNIH STROŠKOV!

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada,  njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 9. 9. 2019 po 0.01 uri pa do 1. 11. 2019 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član AS Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Novim vlagateljem podarjamo vrednostni bon za 30 EUR

Novim vlagateljem, fizičnim osebam, ki še niso navedeni kot vlagatelji, podarjamo vrednostni bon v višini 30 evrov.

Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje

 

KD Skladi odslej Generali Investments

 

Družba KD Skladi, d. o. o. se je uradno preimenovala v Generali Investments d.o.o. in poleg imena spremenila tudi svojo podobo. Logotip – črno oranžni kvadrat – bo zamenjala znamenita podoba beneškega leva, ki je simbol Skupine Generali.

Prva slovenska družba za upravljanje bo ohranila dosedanje produkte, ti se bodo v skladu z novim imenom in podobo preimenovali, hkrati pa se bodo še nadgradili z novostmi in praksami, podprtimi z bogatimi mednarodnimi izkušnjami Skupine Generali. Sprememba imena in podobe podjetja ne bo vplivala na vlagatelje in proces poslovanja.

Josef Beneš, glavni direktor za naložbe (CIO) družbe Generali CEE Holding B.V. in glavni izvršni direktor (CEO) družbe Generali Investments CEE ter predsednik nadzornega sveta Generali Investments d.o.o., je ob tej priložnosti povedal: »KD Skladi, ki se ponašajo z najdaljšo tradicijo upravljanja premoženja na trgih JV Evrope, zdaj Generali Investments, ostaja družba za upravljanje s priznano in največkrat nagrajeno ekipo strokovnjakov na lokalnem trgu. Vse prednosti dosedanjega plemenitenja sredstev ostajajo enake, hkrati pa se jim odpirajo vrata in dostop do vseh globalnih znanj in priložnosti, ki jih ponuja Skupina Generali.«

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments d.o.o., je dodal: »Odlične rezultate v upravljanju in najboljše poznavanje lokalnega trga združujemo z močjo globalne platforme. V prihodnjem obdobju Generali Investments ohranja prednosti KD Skladov in jih nadgrajuje z novimi znanji, viri in priložnostmi za rast. Namen naše ekipe je doseči še boljše rezultate s pomočjo inovativnih, dostopnih in vlagateljem prilagojenih storitev.«

Skupina Generali je prisotna v Sloveniji od leta 1997. V skladu z vizijo in strategijo Generali 2021 je Generali v letu 2018 povečala svoj položaj na območju Slovenije in v regiji Avstrije, Srednje in Vzhodne Evrope ter Rusiji, z zaključkom postopka s KD Group za pridobitev 100-odstotnega lastništva v zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Skladih, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij nadzornih institucij in organov za varovanje konkurence.

 

SKUPINA GENERALI
Skupina Generali, mednarodna finančna skupina, eden največjih svetovnih ponudnikov zavarovanj in upravljanja premoženja, je bila ustanovljena leta 1831 v Trstu in je prisotna v več kot 50 državah sveta. Skupni prihodek od premij je v letu 2018 presegel 66 milijard evrov. S skoraj 71.000 zaposlenimi po vsem svetu in 61 milijoni strank ima Skupina vodilni položaj v Evropi in vedno bolj pomembno pozicijo na trgih Azije in Latinske Amerike. V Avstriji, Srednji in Vzhodni Evropi ter Rusiji deluje Skupina preko svoje regionalne pisarne v Pragi. V 13 državah je ena izmed treh glavnih zavarovalnic. Generalijeva ambicija je postati vseživljenjski partner svojim strankam, ki ponuja inovativne in prilagojene rešitve zahvaljujoč edinstveni distribucijski mreži.

Generali Investments ima globalno v upravljanju 488 milijard evrov sredstev, v državah CEE pa 20 milijard evrov sredstev, kar uvršča Generali Investments med največje družbe za upravljanje v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

 

Za več informacij nas lahko pokličete na 01 58 26 778 (040 424 155), Mateja Stopar, ali nam pišete na e-mail naslov: mateja.stopar@generali-investments.si.

Čas za razmislek

 

Verjetno ne bo šlo za majhno spremembo, saj se po kuloarjih govori o svežnju dodatnih spodbud. Od znižanja obrestnih mer za 20 bazičnih točk, na minus 0,6 odstotka na leto, povečanja poceni financiranja bankam do novega neto odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu (znano kot kvantitativno sproščanje QE). ECB bo s temi ukrepi spet testirala še neraziskano okolje denarne politike in se za las približala predstavitvi moderne denarne politike, znane kot helikopterski denar ali pa »kliči Topčider«, ko je zmanjkalo dinarjev za plače v Jugoslaviji. Seveda je to v silovitem nasprotju s statutom ECB, a že zdaj se denarna politika giblje v zelo sivi coni. In vprašanje časa je, kdaj bo kakšno nemško sodišče prižgalo rdečo luč.

A ob stopnjevanju geopolitičnih trenj, približevanju trdega brexita in grožnji ZDA z novimi carinami se verjetno tudi povpraševanje po nemških avtomobilih ne bo povečalo. S tem pa lahko tudi nemški »regelrecht« utone v Trnuljčičino spanje.

Kakor koli že, slovenski varčevalec se bo moral navaditi, da bo treba za parkiranje denarja pri banki plačati. Banke bodo izjemno težko ob dodatnem znižanju subvencionirale svoje komitente. Če je slovenski varčevalec v zadnjem desetletju spal mirno s svojimi prihranki kot kralj Matjaž, se bo zdaj zbudil in ugotovil, da se mu stanje na računu znižuje vsak mesec.

Veliko se jih bo spraševalo, kaj zdaj. Nekaj se jih bo pač sprijaznilo z dejstvom, drugi bodo denar skrili v nogavico, tretji ga bodo začeli zapravljati. Četrti pa bodo iskali kakšno bolj smiselno rešitev. Upam, da bo končno začelo odzvanjati priporočilo, da je smiselno na svoje premoženje gledati celovito. Da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni načrt, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

Zadeva se zdi precej kompleksna, a izkušeni finančni svetovalec lahko precej enostavno oblikuje portfelj, ki lahko posameznika po poti, pisani njemu na kožo, pripelje do želenega cilja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 4. september 2019.

Na banki ne dobim skoraj nič, kje lahko še varčujem?

 

Vzajemni skladi so dober in priročen način za vlaganje denarja za stare vlagatelje in tiste, ki s tem šele začenjajo. Ker so vzajemni skladi združeno premoženje večjega števila vlagateljev, lahko v njih varčujejo tako vlagatelji z večjimi vložki kot tudi tisti z manjšimi. Namesto da se moram odločiti, katero delnico ali obveznico bom kupil in koliko bom imel s tem stroška, lahko svoj denar predam upravljavcu vzajemnega sklada, ki ga prevzame in odloči katero delnico oz. obveznico bo s tem kupil. Skupaj s finančnim svetovalcem pa določimo ustrezno stopnjo tveganja oziroma alokacijo.

In kakšne koristi nam prinese varčevanje v vzajemnih skladih?

1. Diverzifikacija
Ko kupim vzajemni sklad, pridobim takojšnje lastništvo nad desetinami posameznih delnic ali obveznic. Vzajemni sklad z razpršitvijo naložb razdeli denar, tako da ”vseh jajc ne nosim v eni košari”, saj vlagam v različne naložbene razrede, regije in panoge. S tem se mi zmanjša tudi volatilnost/nihanje naložb.

2. Nižji stroški
Večina nas nima dovolj sredstev ali časa za nakup več deset posameznih delnic. Nakup lastnih delnic in obveznic me bo najverjetneje stal več, potreben bo stalni nadzor in vzelo mi bo veliko časa. Ker vzajemni skladi upravljajo velike količine denarja v imenu tisočih posameznih vlagateljev, lahko vzajemni skladi izkoristijo velikost poslovanja ter s tem zmanjšajo transakcijske stroške.

3. Nizka minimalna naložba
Številni nimamo takšne vsote denarja, da bi kupili eno ali več deset želenih delnic. Vzajemni sklad pa mi omogoča, da lahko začnem že s 30 evri in s tem poskrbim tudi za razpršitev.

4. Strokovno upravljanje
Upravitelji vzajemnih skladov in analitiki se vsako jutro zbudijo z enim ciljem – raziskati, analizirati in preučiti trenutne in potencialne naložbe vzajemnega sklada. Osebni finančni svetovalec pa mi pomaga, da iz ponujenih vzajemnih skladov izberem sebi najprimernejše naložbe.

5. Preglednost
Delnice in obveznice, v katere vzajemni sklad vlaga, so javno dostopne, zato lahko vidim, kaj počne moj upravljavec sklada. Dober finančni svetovalec pa mora vse te podatke pokazati, predstaviti in razložiti.

6. Likvidnost
Ker je denar razpršen po toliko delnicah in obveznicah, lahko točke vzajemnih skladov kadarkoli prodam, za izpolnitev svoje finančne potrebe. Denar pride na bančni račun najkasneje v sedmih delovnih dneh. To je veliko hitreje kot prodaja nekaterih drugih nelikvidnih naložbenih sredstev, na primer nepremičnin.

Vzajemni sklad lahko ponudi preprost in učinkovit način za vlaganje v vaše življenjske cilje – bodisi upokojitev, izobraževanje, nakup stanovanja, bodisi če želite samo na splošno, da vaše premoženje raste.

Negativne obrestne mere

 

Evropske banke že leta plačujejo ležarino ECB. Na leto to pri 0,4-odstotni obrestni meri za vse banke v sistemu evra znese približno 7 milijard evrov. To je denar, ki ga morajo banke vzeti od nekod drugod, zato smo v zadnjih letih videli podražitev kopice bančnih storitev. Premik obrestne mere ECB globlje v negativni nivo, na –0,5 odstotka, naj bi bankam odnesel še približno 700 milijonov. Problem ECB tako postaja vse večji: v želji po stimulaciji gospodarstva ustvarjajo problem v finančni industriji, saj ta politika najeda kapital bank. Ali bodo zaradi tega banke po Evropi v letu ali dveh potrebovale nov val državne dokapitalizacije, da bodo preživele? Tak korak je pri volilcih izredno nepriljubljen, zato se ECB pred septembrskim sestankom intenzivno ukvarja z rešitvami, kako omiliti vpliv negativnih obrestnih mer na finančno industrijo. Ker so vlagatelji do tega skeptični, so v zadnjem letu evropske finančne delnice izgubile skoraj 14 odstotkov, evropske bančne delnice pa kar dobrih 26 odstotkov. Negativne obrestne mere so pojav, ki ga v zgodovini še ni bilo. Varčuješ danes in veš, da boš imel naslednje leto manj. Varčevanje za pokojnino ne prinaša, ampak odnaša denar. Zakaj bi denar posodil podjetju za širitev, če veš, da boš čez leta dobil nazaj manj denarja. Skratka, na delu je obratna logika, ki prinaša prikrito deflacijo, ki se je vsi politiki in centralni bančniki najbolj bojijo. A svetovno gospodarstvo in javne blagajne so postale tako odvisne od zastonj denarja, da se zdi to edina pot. Druga pot je večje državno trošenje (krepitev fiskalne potrošnje), ki pa ima vsaj v Evropi zelo močnega nasprotnika v Nemčiji, ki je zelo močna zagovornica uravnoteženega proračuna. Drugače pa smo videli, kam je dolgoletno presežno trošenje držav pripeljalo Grčijo ali Italijo. Posledično se krepi zanimanje imeti v lasti nekaj oprijemljivega. Nepremičnine in zlato.

Iz zgodovinske perspektive so današnje cene na obvezniških trgih tvegane, saj so donosi obveznic zaradi ukrepov centralnih bank izredno stisnjeni. Po drugi strani se zdijo vlagateljem delniški trgi edina alternativa za doseganje donosa, ne glede na ohlajanje gospodarstev. Rešitev za vlagatelje je treba iskati v razpršitvi, saj se s tem izognemo tveganju, da nas preseneti močna ekonomska sprememba znotraj posamezne naložbene kategorije. Čeprav se zdi v takih razmerah denar še najboljša izbira, pa je tu dilema iz začetka komentarja. Koliko časa in kakšen delež ste pripravljeni plačevati v obliki negativnih obresti na denar v banki? Švicarski vlagatelj, ki kupi danes varno švicarsko desetletno obveznico, bo po 10 letih dobil le 90 odstotkov svojega vložka. To je velika premija za občutek varnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 28. avgust 2019.

Cena surove nafte ponovno raste

 

Minister za gospodarstvo ZDA, Wilbur Ross, je v nedavni izjavi za medije oznanil, da bodo ZDA ponovno odložile trošarine na določene kitajske visokotehnološke proizvode, poleg tega pa bodo še naprej dovolili uvoz nekaterih (za domače proizvajalce) ključnih komponent »nezaželenega« kitajskega tehnološkega velikana Huawei Technologies Co. Trg je obe dejanji ameriške administracije interpretiral kot povečanje verjetnosti končanja trgovinske vojne med največjima svetovnima ekonomskima velesilama, ki ju mnogi krivijo za ohlajanje gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta. Navsezadnje je marsikatero (odprto) ekonomijo porinila na prag (tehnične) recesije. Zaradi strahu pred morebitno globljo recesijo zdaj večina analitikov pričakuje odločne in hitre ukrepe centralnih bank, predvsem pri obeh glavnih akterjih konflikta, ZDA in Kitajske, kot tudi Evropske centralne banke, saj je upočasnitev globalne blagovne menjave (poleg brexita in ameriške grožnje glede trošarin) močno prizadela tudi evropska gospodarstva z Nemčijo na čelu.

Pozitiven vpliv ohlapne denarne politike na kapitalske trge smo vlagatelji v desetletje trajajočem obdobju nizkih in tudi negativnih obrestnih mer s pridom izkoriščali, zato nas nedavno dogajanje tako na delniških, obvezniških kot tudi na blagovnih borzah ne bi smelo presenečati. Dokler centralni bankirji tiskajo denar in nižajo obrestne mere, vrednosti delnic, obveznic in surovin ter energentov rastejo.

            Vir: Bloomberg in lastni izračun

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 21. avgust 2019.

Tektonske spremembe v kitajski farmaciji

 

Predvsem v generičnem segmentu so bili upadi izraziti. Prvotni načrt vlade je bil, da podjetje, ki ponudi najnižjo ceno zdravil, dobi celotno naročilo. Pred kratkim pa so pravilo spremenili in po novem velja, da bodo posel pridobili najugodnejši trije ponudniki. Kitajska vlada se je tako sistematično lotila prevetritve trga. Na Kitajskem je namreč več kot 4000 farmacevtskih podjetij. Večina je manjših generičnih, kjer je nadzor slabši. Z ukrepi želijo zmanjšati število manjših podjetij in vzpostaviti red ter na drugi strani utrditi močna domača podjetja, ki bodo v prihodnosti lahko konkurirala zahodnim podjetjem. Zavedajo se, da je močna domača farmacevtska panoga na daljši rok nujna. S konsolidacijo na generični strani želijo omogočiti, da bodo imela obstoječa podjetja dovolj prostih denarnih sredstev, s katerimi lahko začnejo razvijati inovativna zdravila. Zdi pa se, da lahko v prihodnosti tudi na Kitajskem pričakujemo nekaj farmacevtskih imen, ki bodo svetovno znana. Glavna ovira ostaja znanje zaposlenih, vendar se stvari izboljšujejo. Kitajska tradicionalna medicina počasi izgublja veljavo, vedno več ljudi ima dostop do preverjenih zdravil. Tudi glede na število novih zaposlenih v agenciji za zdravila vse kaže na to, da se dogajajo resne spremembe.

Transformacija na področju kitajskega zdravstva je očitna in se bo nadaljevala tudi v prihodnosti. Spremembe so pozitivne in lahko največ prinesejo predvsem prebivalstvu. Na drugi strani pa bodo lastniki podjetij lahko prav tako lepo nagrajeni. Seveda pa pot ne bo lahka in bodo vmes tudi globoki padci. Eden takšnih se je zgodil tudi v lanskem letu.

 

Ljubljana je ob globalnem viharju mirna

 

Vrednost ameriškega indeksa Dow Jones je v dveh dneh upadla za slabih šest odstotkov, medtem pa so jo slovenske delnice odnesle tako rekoč brez praske. Upad indeksa SBITOP sredi tedna gre namreč pripisati predvsem eni delnici – Petrolu, ki je v sredo začel kotirati brez dividende. Dividenda za lani je znašala 18 evrov bruto in za približno toliko je v sredo tudi padla cena delnice naše naftne oziroma, pravilno rečeno, trgovske družbe.

Podjetje večina še vedno zmotno naziva naftna družba, kar seveda ni, saj nafto in njene derivate v podjetju samo prodajajo, tako kot še veliko drugih izdelkov, pa še ti v strukturi prodaje zavzemajo vsako leto manjši delež. Petrol ima v SBITOP drugo največjo utež, takoj za Krko, in sicer slabih 21 odstotkov indeksa SBITOP. Krka ima, denimo, nekaj manj kot 30 odstotkov, kolikor je namreč po strukturi indeksa tudi največ možno.

Zanimivo pri tem je predvsem dejstvo, da tokrat mednarodni investicijski skladi delnic Krke ob globalnem borznem potresu niso prodajali, kot je bila to navada v preteklosti. Delnica Krke je namreč del portfelja globalnih »emerging market« in tako zelo občutljiva za premikanje kapitalskih tokov, ki nastajajo ob večjih nemirih na globalnih borzah.

Ena izmed teorij, ki pa jih bo mogoče preverjati šele v prihodnjih tednih ali mesecih, govori o tem, da zaradi trgovinske vojne s Kitajsko premoženje v skladih, ki po svojem prospektu vlagajo v razvijajoče se trge, povečuje svojo utež investiranja zunaj Kitajske, del pa se seli celo v »nižjo« ligo na tako imenovane frontier« ali po slovensko robne trge. Slovenija, kot tudi Hrvaška, sta po mednarodni klasifikaciji delniških trgov agencij MSCI in S&P namreč še vedno uvrščeni v »frontier«, podobno kot, denimo, tudi mnogo večja Romunija oziroma tamkajšnji kapitalski trg.
In prav vrednost delniških indeksov oziroma gibanja v zadnjih dneh kaže na to, da v omenjenih državah ni bilo nikakršne panike med vlagatelji. Ravno nasprotno, lokalni borzni posredniki so dobili celo nekaj nakupnih naročil iz smeri New Yorka in Londona.

Zadnji domači delnici, ki za lani ob nakupu še vedno prinašata tudi dividende, sta Telekoma Slovenije in Luka Koper. Družbi namreč še nista imeli niti skupščine delničarjev, na kateri bi lastniki, bolje rečeno, država kot večinska lastnica, sploh o dividendah odločali. Luka Koper bo skupščino izvedla predvidoma 22. avgusta, predlagana dividenda pa je 1.33 evra bruto. Telekom pa naj bi po finančnem koledarju dividendo izplačal šele konec oktobra, ali bo na skupščini potrjena v višini 4,50 evra bruto ali kaj več, pa bomo izvedeli predzadnji avgustovski dan. Lanska dividenda je znašala neponovljivo visokih 13 evrov, država pa je za tako veliko izplačilo morala počistiti večino Telekomovih finančnih rezerv. Zato si letos veliko več od predlaganega žal ne obetamo.

Vzajemni sklad kot primerna izbira investiranja ali varčevanja in obramba pred inflacijo

 

Nekateri starejši se je zagotovo še spomnite sicer pa inflacijo lahko opredelimo kot dvig splošne ravni cen, hkrati pa negativno vpliva na vrednost denarja, kar pomeni, da lahko z isto količino denarja kupimo vedno manj blaga. Vendar koga to zanima? Moralo bi vsakogar, saj vam pri katerikoli obliki varčevanja, ali je to na bančnem računu, v depozitu, v sefu doma, v vzajemnih skladih, življenjskih zavarovanjih, vrednostnih papirjih ali drugih načinih, le-ta znižuje vrednost vaše naložbe. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12 mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.

Večina ljudi pomembnost inflacije prezre tudi iz psihološkega razloga, ki ga lahko opredelimo kot denarna iluzija. Za primer, da je v letu inflacija 4-odstotna hkrati pa prejmete 2-odstotno povišanje plače. Zagotovo se boste počutili bolje, kot če vam v letu, v katerem je inflacija ničelna, plačo znižajo za 2 odstotka. Torej dokler je nominalna oziroma absolutna sprememba pozitivna, gledamo nanjo pozitivno, čeprav je realni rezultat negativen. Tako se lahko tudi ekonomski interes za varčevanje dodatno zmanjša, če je stopnja inflacije višja od obrestne mere za hranilne vloge ali depozite. Zato moramo biti pozorni na ponudbe v oglasnih sporočilih, ki ponujajo nominalno obrestno mero, saj jo inflacija na skrivaj odžira in namesto da bi »požrla« oglasno sporočilo, »požira« naše premoženje. Prav zato je lahko inflacijo tako preprosto spregledati, hkrati pa je pomembno meriti uspešnost investiranja ne le po tem, kar ste ustvarili, ampak tudi po tem, koliko vam je ostalo po odštetju inflacije.

Inflacija vam lahko požre del prihrankov

Inflacija ima vpliv tudi na kupno moč denarja, zato je pomembno razumeti inflacijo in nadzorovati njen učinek na naše prihranke. Paziti morate, da višina vaših prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem se morate sprijazniti s tem, da bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev v času padala. Če pogledamo na primeru, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša 1 odstotek letno, naloženih 1.000 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 1.010 evrov, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 1.020 evrov že za to, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 1.010 evrov, boste realno gledano izgubili del kupne moči. Če vaši prihranki ne rastejo s podobno hitrostjo kot je višina inflacije, boste na dolgi rok na istem, kot če bi izgubljali denar.

Kako se potem ubraniti pred inflacijo? Z razpršitvijo izbranih naložb, med katerimi so lahko tudi vzajemni skladi. Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogoča nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti, da premoženje sklada upravljajo strokovnjaki, ki lahko dosežejo višje donose kot običajni vlagatelj, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada, saj lahko ima tudi do 100 ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.