Tehnološka vojna

Vendar so številke nekoliko zavajajoče. Če bi šteli samo prebivalce, ki živijo v mestih, bi BDP na prebivalca znašal precej več. Danes so na okoli 30 odstotkih BDP na prebivalca, če primerjamo z ZDA, v naslednjih desetih letih bodo razliko zmanjšali še za dobrih deset odstotnih točk. Vidimo, da so prišli do točke, ko se gospodarska rast ohlaja, vseeno pa še vedno rastejo z okoli šestimi odstotki. Ključ rasti naslednjih deset let je tehnološki razvoj na vseh področjih. Cilj naslednjega obdobja je vzpostaviti lastna podjetja, ki bodo primerljiva s podjetji na zahodu. Vse pa se začne pri tehnologiji in znanju ljudi. Vemo, da veliko kitajskih študentov študira v tujini in da se izboljšuje tudi domači šolski sistem. Dobivajo prva tehnološka podjetja, ki bodo v razvoju primerljiva z ameriškimi. Tehnologija pa prodira tudi v druge panoge, od avtomobilske do zdravstva in kmetijstva. Za nadaljevanje uspešne rasti potrebujejo prav to. Vse bolj se kaže, da je trenutna želja ameriške administracije, v prvi vrsti Trumpa, da poskuša ta razvoj vsaj nekoliko upočasniti. Blokada in kasneje tudi deblokada Huaweija ter vsesplošna medijska vojna kot tudi nepripravljenost na pogajanja to tezo samo potrjujejo. Američani so še vedno trdno v sedlu, kar se globalne alokacije denarja in medijskega prostora tiče. Tako so trenutno zmagovalci v tej vojni. Kitajski delniški indeks je v zadnjem mesecu padel za kar 6 odstotnih točk več kot ameriški. Prav tako podatki kažejo, da ima trgovinska ali tehnološka vojna precej večji vpliv na kitajski kot ameriški BDP. V primeru carin v višini 25 odstotkov na celoten uvoz se BDP Kitajske zniža za 1 do 1,5 odstotne točke, ameriški za okoli 0,3 do 0,5 odstotne točke. V primeru nadaljevanje spora v smislu omejevanja tehnologije pa so lahko posledice precej bolj kompleksne in težko kvantificirane. Globalna veriga je na tem področju precej bolj zapletena. Kar smo lepo videli v ponedeljek tudi na delniških trgih. Evropski polprevodniki so kljub temu, da so glede na delež prihodkov do Huaweija izpostavljeni v rangu od 2do 5 odstotkov, strmo upadli. Pretirana reakcija kaže na to, da vstopamo v komplekse izračune, ko težko ovrednotimo, kakšne so lahko posledice nadaljevanja spora s Kitajsko.

Na krajši rok se trenutno kaže, da vse niti igre držijo v rokah Američani in da bodo v svoji nameri tudi uspešni. Na malo daljši rok pa se jim bodo višje cene uvoza poznale pri nižji kupni moči. Kitajski razvoj pa bo prav tako šel naprej in po tej bitki bodo verjetno še močnejši.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 22. maj 2019.

Izberite modro pot za dodatno plemenitenje privarčevanih sredstev

Zakaj realno gledano? Zavedati se moramo, da na denar na bančnem računu in na privarčevano vsoto vseskozi vpliva inflacija. Zaradi nje ima denar tudi svojo časovno vrednost. To preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen (ciljna stopnja inflacije je okrog 2 odstotka) vrednost denarja zmanjšuje oziroma se zmanjšuje njegova kupna moč. Posameznik tako z istim denarnim zneskom ni več zmožen kupiti iste količine blaga kot je to lahko storil pred enim mesecem ali letom, temveč manj. Zato se morate pametno odločati tudi o za vas primerni poti plemenitenja ali investiranja sredstev na način, da povečate vrednost zasluženega oziroma privarčevanega denarja. Zelo primeren način zaščite pred inflacijo so lahko izbrane investicije ali varčevanje, ki na letni ravni prinašajo več kot je izmerjena inflacija – srednjeročni cilj Evropske centralne banke je doseganje inflacije pod, vendar blizu, dveh odstotkov.

Tukaj je pomembno tudi to, da imate možnost da se dodatno informirate o različnih načinih varčevanja in investiranja, saj imate, poleg varčevanja na banki, še druge možnosti za plemenitenje in investiranje vaših sredstev. Primerna alternativa so lahko tudi vzajemni skladi, saj vam vlaganje in varčevanje v njih omogoča, da si dodatno povečate rast vašega denarja v določenem času, tudi zahvaljujoč moči obrestnega obrestovanja.

Anekdota pravi, da ko so nekega dne fizika in nobelovca Alberta Einsteina vprašali, katera je najmočnejša sila v vesolju, je izstrelil, da obrestno obrestovanje. Zakaj? Vzemimo za primer varčevanje na banki, kjer vplačamo glavnico, ki se obrestuje po določeni letni obrestni meri. Osnova za obrestovanje je namreč vedno začetna glavnica. In če te letne obresti ne dvignemo ampak jih pustimo v banki, da se obrestujejo naprej, že govorimo o obrestno obrestnem računu. Osnova za obrestovanje je vedno začetna glavnica skupaj z natečenimi obrestmi v preteklih obdobjih. Tako se glavnica veča zato posledično dobimo pri nespremenjeni obrestni meri vsako leto več natečenih obresti. Ker pa so že nekaj časa obrestne mere na depozite izredno nizke, govorimo o povprečni 0,35 odstotni letni obrestni meri, ki ne pokrije niti letne inflacije, kar pomeni, realno gledano, da naša privarčevana vsoto zgublja na kupni moči.

Pri dolgoročnih investicijah oziroma pri dolgoročnemu načinu varčevanja so najbolj na udaru inflacije predvsem denarne naložbe – depoziti, denar doma, denar na bančnem računu in velikokrat tudi obveznice, ki ne uspejo doseči donosa, ki bi nam ohranil realno kupno moč denarja. Zdaj, ko veste, zakaj bi morali tudi dodatno vlagati, se morda sprašujete, kdaj pa je pravi čas za investiranje ali varčevanje v vzajemnih skladih? Odgovor na to je vedno preprost. Sedaj je pravi čas. In zakaj ravno sedaj? Čas je vsekakor najpomembnejši element pri investiranju (vlaganju) na dolgi rok. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni tudi rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Vlaganje v vzajemne sklade se vam morda zdi zastrašujoče, saj vedno obstaja potencialno tveganje za izgubo, vendar pa obstaja še večji potencial za resen dobiček. Čeprav tveganja ne morete popolnoma odpraviti, pa ga lahko znatno zmanjšate, če vlagate in plemenitite pametno ter preudarno. Vlaganje v na primer vzajemne sklade je primerno tako za konzervativne vlagatelje, kot tudi za agresivnejše vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Prav tako so na vaši strani tudi zgodovinski podatki, ki dokazujejo, da vlaganje na svetovne delniške trge v daljšem obdobju prinaša pozitivne rezultate. S podaljševanjem naložbenega obdobja (časovnega horizonta) se verjetnost pozitivnega donosa opazno povečuje.

Če za konec izpostavim še zgodovinske zakonitosti ameriškega delniškega trga (delniški indeks Standard & Poor‘s 500) v zadnjih sto letih, lahko pridemo do ugotovitve, da je delniški trg res dinamičen in nihajen, hkrati pa na daljše obdobje za sprejeto tveganje prinaša potencialno bogato nagrado – nadpovprečni donos (gledano tako nominalno kot tudi realno). Odločitev za vlaganje in varčevanje v vzajemne sklade je sedaj na vaši strani in čeprav je lahko tvegano, je najbolje, da ga preprosto sprejmete, saj vas lahko prav odločitev za ne vlaganje (ne-investiranje) v vzajemne sklade ali podobne oblike naložb stane veliko več denarja kot vmesna izguba nekaj denarja s slabo naložbo (odločitvijo). Pa srečno!

Pričakovana donosnost se je za polovico zmanjšala

Ob omenjenih pojmih pa se prikrito nasmihajo investitorji v obveznice. Obveznice na finančnih trgih spadajo med varnejše oblike naložb. Slovenci, ko gre za naš denar, ljubimo varnost. Na neki način je zato čudno, da še nismo odkrili omenjenega naložbenega razreda. Povprečno poznamo samo depozit na banki, ki opravlja zgolj funkcijo nominalnega ohranjanja premoženja. Realno pa je že skoraj desetletje izgubarska naložba, saj donosnost ne pokriva inflacije.

Vzrokov, zakaj je tako, ni treba iskati dolgo, samo hitro je treba preleteti komunikacije naše centralne banke. Guverner Mario Draghi že dolgo sporoča, da vodi super sproščeno denarno politiko s ciljem inflacije blizu dveh odstotkov in spodbujanja evropskega gospodarstva. S ključnimi obrestnimi merami pod nič odstotki ni treba biti raketni genij, da potrdimo tezo zgornjega odstavka.

Zakaj pa so obveznice drugačne od depozitov? Obveznice zagotavljajo poleg obrestnega prihodka tudi rast kapitalske osnove. Zadnja seveda ni zajamčena, a ob vse večjih negotovostih in stagnaciji gospodarstva se povpraševanje po obveznicah zelo poveča, saj si investitorji želijo varnosti. Posledično pa spodbudi rast cen obveznic in padec zahtevanih donosnosti. Slabe novice so torej dobre novice za lastnike obveznic.

In obratno? Ne nujno, ker so na trg s svojim programom zdaj standardne nestandardne denarne stimulacije (QE) vstopile centralne banke. V kvantitativnem sproščanju namreč uspešno preprečujejo razprodaje obveznic. V zadnjem času opazujemo, koliko dobrih podatkov je potrebno za rast zahtevanih donosnosti (slabo za obveznice) in kako malo slabih je potrebnih za padec le-teh (dobro za obveznice).

Zanimiv primer je Slovenija, ki je skoraj evforično pohitela z izdajo nove desetletne obveznice na začetku leta in bo v prihodnjih letih za izposojen denar plačevala dobrih 1,15 odstotka na leto. Novice iz prvega odstavka pa so vplivale na za polovico manjše zahtevane donosnosti. V primeru nove zadolžitve bi za izposojen denar danes plačevala samo še okoli 0,55 odstotka na leto. Omenjeno bi ob prodaji danes pomenilo 6,4-odstotni donos. Seveda pa ne moremo vsega pripisati makro stanju trga. Približno tretjino znižanja donosa bi pripisali tudi izboljšanju dojemanja izdajatelja Slovenije na finančnih trgih, saj se je pribitek na obrestno zamenjavo znižal s 34 bazičnih točk na dobrih 11.

Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti, in obveznice imajo lahko tudi svoje slabe dni. Primer bi lahko bil zadnji kvartal lanskega leta, ko so centralne banke prvič testirale okolje kvantitativnega zategovanja (nasprotje od QE), a je razprodaja na delniških trgih hitro vodila v spremembo politike. Kljub vsemu bode v oči oportunitetna izguba tičanja v depozitih tipičnih slovenskih vlagateljev. Zato je zelo smiselno razmisliti o razpršitvi svojega premoženja. Še posebno ob predpostavki, da globalne centralne banke razmišljajo tudi o precej negativni obrestni meri ob naslednji krizi.

                Vir: Bloomberg in lastni izračuni

 

Objavljeno v časniku Delo, 20. maj 2019.

Večina prihrankov gospodinjstev pred resno preizkušnjo

 

Previdnost ni nujno realno donosna

Vse lepo in prav, dokler se je povprečen letni depozit dalo skleniti po letni obrestni meri v višini 3, 4 ali celo 5 odstotkov. Vendar pa smo bili v zadnjih letih zaradi razmer na mednarodnem denarnem trgu kot posledici delovanja Evropske centralne banke priča občutnemu znižanju obrestnih mer tako za vezane vloge kot tudi na vloge na vpogled, kamor uvrščamo tudi visoko likvidne varčevalne račune.

Danes za enoletni depozit brez izpolnjevanja dodatnih pogojev v povprečju stežka dobimo že 0,5 odstotka. Donos je sicer vnaprej znan, a je relativno nizek. Ne smemo pa mimo dejstva, da v tem primeru govorimo o nominalni donosnosti, ki ne upošteva inflacije. Trenutna inflacija v evroobmočju in Sloveniji znaša 1,7 odstotka na letni ravni, kar pomeni, da povprečen, za eno leto vezan depozit prinaša realno negativno donosnost, ki v povprečju presega en odstotek.

 

Iskanje alternativ logično in dobrodošlo

Stanje na denarnem trgu je v zadnjem času pri marsikaterem vlagatelju vzpodbudilo iskanje alternativ za oblikovanje in graditev prihrankov. To je povsem razumljivo in edino pravilno, saj je namen varčevanja v iskanju krepitve tako realne vrednosti prihrankov posameznika kot tudi ustvarjanje osnove za investicije v ekonomiji. Slednje so predpogoj in gonilo ekonomskega napredka, produktivnosti, delovnih mest, razpoložljivega dohodka in nenazadnje dviga realne kupne moči tako na nacionalni kot globalni ravni.

Iz tega se sama po sebi ponuja alternativa v obliki udeležbe oziroma varčevanja v realni ekonomiji oziroma delnicah največjih in najpomembnejših podjetij na globalni ravni. Tovrstno varčevanje je v zadnjih desetletjih postalo vedno bolj dostopno in razširjeno. Zakaj ne bi del svojih prihrankov namenili za naložbe, kot so ameriški Apple, Facebook, Johnson&Johnson ali za katerega izmed številnih evropskih, azijskih, morebiti hitro rastočih kitajskih ali indijskih podjetij oziroma »bluechipov«. To lahko danes preprosto storite z vložkom v vzajemni sklad z delniško usmeritvijo bodisi na globalen, ameriški, evropski ali kateri drugi večji trg v razvoju.

Treba pa se je zavedati, da varčevanje v delnicah drugače od vezanih vlog ne prinaša vnaprej znane obrestne mere, v tem primeru smo torej izpostavljeni dogajanju v globalnem gospodarstvu. Temu primerno govorimo o sprejemanju višjega tveganja, ki pa nam na dolgi rok daje možnost in pravico do pričakovanj in udeležbe v višjih donosih.

Zgodovina je tista, ki nam najbolje približa, kaj lahko od posameznega trga pričakujemo. Lahko bi rekli tudi, da je poznavanje osnovnih zakonitosti in zgodovine delovanja posameznega trga (v tem primeru delniškega) podobno branju navodilom za uporabo pred prvo uporabo novega aparata ali stroja.

Za boljšo predstavo se bomo ponovno vrnili onkraj velike luže, torej v ZDA. Odgovor bomo iskali pri ameriškem delniškem indeksu Standard & Poor’s 500 (S&P 500). Gre za najrazvitejši kapitalski trg na svetu z najdaljšo in najbolj pregledno zgodovino. Pri podajanju zgodovinskih donosnosti oziroma pri izračunih bomo upoštevali skupno donosnost v USD (ang. total return), saj nam naložbe v delnice poleg donosa, vezanega na gibanje cene, prinašajo tudi dividendo, ki jo lahko takoj po prejemu ponovno vložimo in s tem zvišamo skupno donosnost posamezne naložbe (natanko to počnejo vzajemni skladi).

Nominalna skupna povprečna letna donosnost indeksa v zadnjih 100 letih (od decembra 1918 do decembra 2018) znaša dobrih 10 odstotkov, medtem ko realna donosnost znaša dobrih 7 odstotkov. Res je, da donos ni zagotovljen in se iz leta v leto lahko precej razlikuje, a na daljše obdobje so delniške naložbe vlagatelju omogočile občutno povečanje realne vrednosti vloženih prihrankov.

S slabimi 10 odstotki nominalne in dobrimi 7 odstotki realne skupne povprečne letne donosnosti podobno velja tudi za obdobje zadnjih 30 let (od decembra 1988 do decembra 2018). To pa je doba, aktualna za vsakega posameznika, ki se v začetni fazi zaposlitve loti dolgoročnega varčevanja (primer pokojnine).

Vlagatelj se tovrstnega dolgoročnega varčevanja lahko loti bodisi z enkratnim vložkom na začetku bodisi s postopnim v obliki mesečnega varčevanja ali s kombinacijo obeh. Slednja je najverjetneje še najbolj primerna, saj posameznik na začetku svoje varčevalne poti šele začenja ustvarjati prihranke in jih nato postopno dodaja obstoječemu portfelju.

Koliko, kdaj in na kakšen način (relativno gledano) smo lahko privarčevali z varčevanjem v košarici ameriških delnic oziroma izpostavljenostjo največji in najrazvitejših ekonomiji v zadnjih 30 letih, si bomo pogledali s pomočjo spodnjih grafov.

Oba grafa prikazujeta trenutno donosnost v primerjavi z vrednostjo sredstev, ki smo jih vložili v danem trenutku. V primeru enkratnega vložka se trenutna vrednost primerja z vložkom na začetku. Pri mesečnem varčevanju pa se trenutna donosnost primerja na obseg vložka, ki je bil vložen do tega trenutka.

Graf 1 prikazuje primerjavo metod skozi obdobje zadnjih 30 let. Gre za zelo nazoren prikaz primerjave donosnosti, saj smo bili v tem obdobju priča dvema velikima korekcijama (popravkoma) in trem daljšim obdobjem rasti. Skratka videli smo cikličnost delniških trgov v vsej svoji podobi.

Če smo na začetku marca leta 1989 vložili eno enoto, smo imeli po 30 letih 18,4 enote. Če pa smo sredstva v istem obdobju vlagali postopno, je iz skupaj vložene ene enote nastalo 4,9 enot.

Poglejmo sedaj vstop na trg še nekoliko podrobneje. Če smo začeli varčevati tik pred veliko krizo ob koncu oktobra leta 2007 (leva stran grafa 2), se je postopna metoda izkazala za donosnejšo v prvih letih po krizi. To je logično, saj nismo vložili enkratnega vložka pred padcem, temveč smo vstopali na trg s postopnim dodajanjem, ko so se delnice cenile. Bolj ko je trg rasel, bolj je nato metoda potopnega varčevanja dvigovala povprečno ceno nakupa, v začetku višja donosnost postopne metode v primerjavi z enkratno pa se je začela manjšati in v letu 2017 tudi zaostajati.

Če smo z varčevanjem začeli prav na samem dnu, tj. na začetku marca 2009, se je metoda enkratnega vstopa izkazala za bistveno donosnejšo od postopne (desna stran grafa 2), saj smo na trg vstopili v celoti na začetku in po najnižji vrednosti. Vprašanje pa je, ali smo to možnost imeli oziroma jo v času, ko je veljalo vsesplošno prepričanje o razpadu sistema, kot smo ga poznali, tudi izkoristili.

Sklenemo lahko, da nam zgodovina (navodila za uporabo) delniškega trga v ZDA govori, da ima vlaganje v ekonomijo in posledično soudeležba pri dolgoročnem gospodarskem razvoju smisel in potencial. Na nas pa je, da izberemo, kako se ga bomo lotili.

Ugotovili smo, da vedno obstajajo alternative. Varčevanje v delnicah je eno izmed najbolj razširjenih, uveljavljenih in ne nazadnje enostavno dostopnih. Zato ne preseneča podatek, da ima povprečen Američan v primerjavi z nami v vzajemnih skladih skoraj 50-krat več sredstev. In več kot 90 odstotkov jih kot primarni namen varčevanja v skladih navaja varčevanje za pokojnino oziroma starost. Skratka dolgoročnost.

Praviloma noben ekstrem ni najboljši in enako velja za primerjavo med tradicionalnim bančnim varčevanjem in komplementarnim varčevanjem v skladih. Obe obliki imata svoje prednosti in »izzive«. Najpomembneje je, da se jih zavedamo in sestavimo kombinacijo, ki bo najbolj ustrezna za doseganje ciljev, ki si jih dejansko želimo. Z ustrezno kombinacijo bomo tako lahko na daljše obdobje uspešno premagali inflacijo in tudi volatilnost, skupni potencial v obliki višje realne donosnosti obrnili sebi v skupno korist.

 

Graf 1: Primerjava gibanja vrednosti trenutne donosnosti oziroma večkratnika vložka v ameriški indeks S&P500 po metodi enkratnega vplačila in postopnega mesečnega vlaganja, za 30 letno obdobje, od začetka marca 1989 do začetka marca 2019.

   Vir: Bloomberg in lastni izračuni

 

Graf 2: Primerjava gibanja vrednosti trenutne donosnosti oziroma večkratnika vložka v ameriški indeks S&P500 po metodi enkratnega vplačila in postopnega mesečnega vlaganja, za obdobje od konca oktobra 2007 (leva skala grafa) in konca februarja 2009 (desna skala grafa) do začetka marca 2019.

    Vir: Blooberg in lastni izračuni

 

Objavljeno v časniku Svet kapitala, 17. maj 2019.

Na obvezniškem trgu nič novega!

Vprašanje, zakaj se toliko opazovalcev obvezniških trgov moti, pa ostaja. Sam bi odgovore iskal v dveh kategorijah.

Prvič, ponudba in povpraševanje. Z nastopom velike recesije pred dobrim desetletjem so se države zadolžile, da so pomagale pospešiti okrevanje in sanirati svoj finančni sistem. Da pa ne bi zmanjkalo kupcev, so v igro odkupovanja vstopile centralne banke, ki so presežek izdanih obveznic nakopičile v svojih bilancah.

Z okrevanjem ekonomij se je večina držav začela razdolževati. Nemčija je znižala svoj dolg v BDP s 85 odstotkov leta 2011 na 60 odstotkov konec leta 2018. Na drugi strani centralne banke še vedno v povprečju neto dokupujejo državne papirje. S tem pa sistemsko znižujejo obrestne mere. Še najbolj se to kaže ob objavah izjemno dobrih makroekonomskih podatkih, ki bi morali voditi v razprodajo obveznic, zahtevana donosnost pa se dvigne samo za nekaj 20 bazičnih točk. Na drugi strani pa že prvi slab podatek z neverjetno lahkoto zniža prej omenjen dvig.

Drugič, teoretski koncept denarne politike. Vse bolj jasno postaja, da je obstoječa formula delovanja centralnih bank pod močnim pritiskom oziroma vprašanjem. Ideja dvigovati obrestne mere v dobrih časih in jih znižati v slabih je zelo dobro delovala v preteklem stoletju, a je žal v zadnjem času zadela ob zid, ki ga bo težko preplezati. Centralne banke so v zadnji krizi ostale brez pravega orožja, saj ni mogoče dvigniti obrestnih mer na ustrezno visoke ravni, da bi jih v recesiji spet lahko znižali, saj so blizu ničle.

Pogoj, ki bi moral biti izpolnjen, je, da bi v družbi sprejeli koncept negativnih obrestnih mer. Torej bi nam moralo biti povsem sprejemljivo, da nam banka z računa vzame tudi 6 odstotkov na leto. V tem primeru tudi obvezniški bik ni ogrožen še naslednje desetletje. A pojavlja se več indicev, kot so potencialni novi člani ameriške centralne banke, da se bližajo spremembe politike. Nekateri zagovarjajo tiskanje denarja za financiranje vlade, spet drugi zlati dolar. Vsaka resna razpoka kredibilnosti pa lahko bika v hipu ubije. Iz tega naslova je pragmatična zadržanost še najbolj smiselna in moj stil upravljanja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. maj 2019.

KD Skladi izbrani upravljavec sredstev SEGIP programa

 

SID Banka je novembra leta 2017 podpisala sporazum z EIF za ustanovitev 100 milijonov EUR obsežnega programa SEGIP z garancijo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Program je namenjen vsem malim in srednje velikim podjetjem z do 3.000 zaposlenimi, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

SEGIP podpira krepitev zmogljivosti skladov zasebnega kapitala, ustanovljenih v Sloveniji, kot tudi prisotnost regionalnih in vseevropskih skladov zasebnega kapitala, s katerimi se bo zagotovilo lastniško in kvazi lastniško financiranje upravičenim malim in srednje velikim podjetjem ter »mid-cap« podjetjem v Sloveniji. Ta sredstva in naložbe morajo upravljati upravljavci skladov, ki izpolnjujejo standarde upravičenosti EIF za strokovno upravljanje. Po postopku zaprtega razpisa s strani EIF smo bili KD Skladi izbrani za upravljanje sredstev sklada zasebnega kapitala in bomo deležni sredstev iz SEGIP-a. Cilj SEGIP programa je rast in nadaljnji razvoj podjetij, kreiranje dodane vrednosti, vstop na nove trge, financiranje naložb in obratnega kapitala ter prevzemov drugih podjetij, izvozno financiranje ter financiranje nasledstva in reorganizacije.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi, je ob tej priložnosti poudaril: »Mala in srednje velika podjetja so motor slovenskega gospodarstva in znatno prispevajo k rasti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja lastniškega financiranja žal mnoga izmed njih ne dosežejo svojega polnega potenciala. Naš sklad zasebnega kapitala bo vlagal v podjetja, ki imajo velik potencial rasti in ambiciozne ekipe, ki potrebujejo kapital za izvedbo svojih načrtov, bodisi za širitev kapacitet, gradnjo prodajne mreže, razvoj produktov ali prevzem konkurentov. Sklad zasebnega kapitala bo slovenskim vlagateljem ponudil novo, alternativno naložbeno možnost lastniške udeležbe v hitro rastočih malih in srednje velikih podjetjih, v katera je neposredno težje investirati.« Dodal je še: »Za nami je intenzivno obdobje, uspešno smo opravili skrbni pravni, ekonomski in tržni pregled skladnosti z EU standardi lastniškega financiranja. Ponosni smo, da smo bili KD Skladi izbrani za sodelovanje v Slovenskem naložbenem programu kapitalske rasti in tako izpolnjujemo tudi naše poslanstvo odgovornega finančnega posrednika ter pripomoremo k razvoju in rasti slovenskega gospodarstva.«

 

 

Kdaj moram začeti varčevati?

Ne glede na to, kje na svoji finančni poti se nahajate, morate vedeti, da lahko sami svojo pot kadarkoli spremenite. Včasih je potreben le en korak v pravo smer, da se stvari spremenijo v vašo korist. Toda, tako kot pri večini stvari, je včasih prvi korak najtežji del.

Prvi korak do ustvarjanja bogastva je razvijanje dobrih navad, kot je redno dajanje denarja na stran in prej ko razvijete to navado, prej se bo vaš finančni položaj izboljšal.

Zelo priročen način za gradnjo prihrankov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili. Tako nam ostane manj za zapravljanje ter za »luksuzne dobrine«, ki niso življenjskega pomena in predstavljajo nesmiselne in nepotrebne nakupe.

Varčevanje na ta način sčasoma postane naša prioriteta in naj v osnovi postane kot neke vrste nujen strošek, kot je plačilo računa za najemnino, hrano, itd. Lepota te metode je v tem, da četudi smo z denarjem nekoliko na tesnem, lahko poskrbimo, da ga bomo manj porabili kje drugje.

Kako lahko varčevanje nadgradimo

Poleg varčevanja na banki je vsekakor smiselno, potencialno bolje, prihranke oplemenititi na kapitalskih trgih. Ena od alternativ, ki je zakonsko regulirana in primerna za povprečnega varčevalca, so vzajemni skladi. Na ta način varčujete v vrednostnih papirjih, ki na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost, kot denar, naložen na banki. Hkrati nam naložba v sklad omogoča večjo razpršenost premoženja kot neposredne naložbe v delnice.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete v vzajemnih skladih, to je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, saj lahko že s 30 evrov na mesec sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej.

Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas. Ne obstaja najnižje starosti, kdaj lahko začnemo vlagati. Ko začnemo zaslužiti in varčevati, lahko začnemo vlagati v vzajemne sklade. Pravzaprav lahko tudi otroci odprejo svoje račune pri vzajemnih skladih in nalagajo denar, ki ga prejmejo v obliki daril med rojstnimi dnevi ali prazniki. S tem damo svojim otrokom vzgled ter jim priučimo finančne discipline, katera jim bodo v poznejših letih prihranila nemalo skrbi glede denarja.

Mesečno poročilo za april 2019

 

Mesečno poročilo za april 2019

 

Naložbeni komentar – april 2019

Rast na globalnih trgih od začetka leta se je nadaljevala tudi v aprilu. Delniški indeks MSCI je pridobil nekaj več kot 3 %. Trgi v Evropi in ZDA so se podražili za več kot 3 %, medtem, ko je bila rast tečajev delnic na trgih v razvoju nekoliko pod 2 %.

V ZDA je delniški indeks S&P 500 presegel prejšnji zgodovinski vrh, dosežen lani septembra. Največjo podražitev so zabeležila finančna podjetja in podjetja iz tehnološkega sektorja. Rezultati za prvo četrtletje so pokazali uspešno poslovanje bančnega sektorja v prvem kvartalu letos. Pocenile pa so se naložbe v sektorju zdravstva. Na področju prevzemov in združitev je bilo aktivno v energetskem sektorju, kjer sta Chevron in Occidental Petroleum podala prevzemni ponudbi za Anadarko Petroleum. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3,2 %, kar je bilo občutno nad pričakovanji trga. Donosnost do dospetja na 10-letno državno obveznico se je gibala okoli 2,5 %. Podobno kot v ZDA je bila na stari celini najvišja rast tečajev v sektorjih tehnoloških podjetij in financ, medtem ko so se naložbe v sektorju zdravstva pocenile. Gospodarska rast je po zadnjih objavah znašala 1,2 % na letni ravni. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je po raziskavah Evropske komisije zaupanje potrošnika poslabšalo, kljub znižanju brezposelnosti. Tudi obeti podjetij v aprilu so bili nižji od marčevskih. Skupni indeks PMI se je znižal. Indeks v proizvodni panogi se je sicer izboljšal, toda še vedno ostaja pod nivojem 50-ih točk. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico se je gibala okoli 0 %.

Delniški indeks BRIK se je v mesecu podražil manj kot indeksi na razvitih trgih. Donosi so merjeni v evrih. Najbolj so se podražile delnice v Rusiji. Rusija je eden največjih proizvajalcev surove nafte, ki se je v mesecu podražila za nekaj več kot 6 %, in presegla vrednost 70 dolarjev za sodček. Naložbe na Kitajskem so se podražile za nekaj več kot 2 %, medtem ko trgi v Braziliji in Indiji niso zabeležili občutnejših sprememb.

Trgi v regiji so pridobili nekaj več kot 3 %. K temu so največ prispevale naložbe v Romuniji, kjer je lokalni indeks BET pridobil več kot 5 %. Slovenski borzni indeks SBITOP je zrastel za nekaj več kot 2 %. Najbolj so se podražile delnice koprske Intereurope, celjske Cinkarne in zavarovalnice Triglav. Po zadnjih podatkih statističnega urada se je potrošniško zaupanje znižalo. Tudi obeti podjetij v proizvodni panogi so bili v aprilu nižji kot v marcu, kar je primerljivo z raziskavami v ostalih evropskih državah.

 

 

Rekord v ZDA – dvojni vrh?

Rast v ZDA je predvsem posledica napovedi bolj ohlapne denarne politike v ZDA, v zadnjem mesecu pa so štafeto rasti prevzela predvsem boljša pričakovanja o rasti ameriških podjetij ter višjih dobičkih. Optimizem potrjujejo tudi podatki za poslovanje v prvem kvartalu leta 2019, saj je po dveh tretjinah objav skoraj 80 odstotkov ameriških podjetij preseglo pričakovanja, povprečno pa so rast dobičkov presegla za 7 odstotkov, rast prihodkov pa za skoraj 0,2 odstotka. Američani kot mojstri komunikacije so sicer pred tem konec leta pravočasno znižali pričakovanja, a tudi primerjava prvega kvartala leta 2019 z enakim obdobjem v letu 2018 kaže na skoraj na triodstotno rast dobičkov in štiriodstotno rast prihodkov. To v praksi nakazuje na nekaj nižje marže, a ker je trend poslovanja pozitiven, to vnaša optimizem na borze. V luči teh podatkov tudi zadnja objava rasti ameriškega BDP za prvi kvartal v višini 3,2 odstotka ni nobeno presenečenje. A vso to idilo dobrih podatkov je prejšnji teden nekoliko zamajal FED, ki je izjavil, da za zdaj ni razlogov za znižanje obrestnih mer, kar so nekateri analitiki že naglas pričakovali. Dodatne skrbi pa je povzročil Trump minuli konec tedna, ko je tvitnil, da bo dvignil carine na 200 milijard kitajskega izvoza v ZDA iz 10 na 25 odstotkov, preostanek 325 milijard, ki za zdaj ni obremenjen s carinami pa bo »kmalu« tudi obremenjen s 25-odstotno carinsko stopnjo. To kaže na zaplete v trgovinskih pogajanjih, čeprav so bile vse novice v zvezi s pogajanji v zadnjih mesecih zelo pozitivne. Ali gre le za dodaten pritisk na kitajske pogajalce ali pa pogajanjem dejansko slabo kaže, bomo videli 10. maja. Problema nimajo le Kitajci, saj že dosedanje sankcije vnašajo nemir v ameriško politiko in še posebej med republikance, tako da bi dodatne trgovinske ovire te nesporazume le še poglobile. Mogoče pa Kitajci pričakujejo, da bo Trumpov pokerski »blef« razpadel sam od sebe.

Vmes je med kladivom in nakovalom Evropa. Čeprav so evropske delnice od začetka leta zaostale za rezultatom ameriških sestričen za približno štiri odstotne točke, pa je bil ta zaostanek eden manjših v zadnjem obdobju, poleg tega pa se je v zadnjem mesecu optimizem nadpovprečno okrepil tudi v Evropi. Rezultati poslovanja nekoliko zaostajajo za ZDA in poročala je šele polovica evropskih podjetij, a tudi v Evropi vidimo pozitivna presenečenja. Rast dobičkov podobno kot v ZDA presega pričakovanja za dobrih 7 odstotkov, prihodkov pa za 0,5 odstotka. V primerjavi z enakim kvartalom lani so evropska podjetja nekoliko slabša kot ameriška, a kljub vsemu je optimizem okrepil delniške tečaje. Še posebej v Evropi razveseljujejo boljši podatki iz finančnih družb, kjer je bil rezultat v letu 2018 (poleg tehnologije) eden glavnih razlogov za zaostanek Evrope za ZDA. A tudi v Evropi trgovinska pošast dviga svojo glavo. Nedavni tviti Trumpa na temo subvencij evropskemu proizvajalcu letal Airbusu, ki roko na srce niso neresnične, a tudi ZDA subvencionirajo Boeing, kažejo na nadaljevanje trenj. Vprašanje je, kaj lahko prinesejo prihajajoče evropske volitve. Največja skrb je, da bo zmanjšana moč dosedanjih velikih blokov v evropskem parlamentu in okrepitev nekaterih novih prinesla status quo in s tem še počasnejše razreševanje težav. S tem pa ima Evropa zelo slabe izkušnje. Zato je na tem mestu pametno ponoviti staro vlagateljsko modrost. Nihče še ni bankrotiral, če je z mize pobral del dobička. Visoke donose v zadnjih mesecih se izplača izkoristiti za prestrukturiranje portfelja in zmanjšanje tveganja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 8. maj 2019.

Spogledovanje z novimi vrhovi

Gledano s psihološkega vidika je trenutno manjša verjetnost za hiter preboj na višje vrednosti. Večja verjetnost je, da se trgi nekoliko ohladijo. To nekako nakazuje tudi nizka nihajnost, ki smo je bili deležni v začetku letošnjega leta. Ta je namreč ena najnižjih v zadnjih devetdesetih letih. Prav tako večjega padca kot dobra dva odstotka letos ne poznamo, kar je še ena redkost v zgodovinskem kontekstu. Pred nami pa sta dva meseca, ki zgodovinsko gledano nista najbolj pisana delniškim trgom. V maju in juniju namreč delniški trgi zelo težko pridobijo vrednost, vsaj tako pravi zgodovina. Nekako se nakazuje, da delniški trgi potrebujejo predah. Ali bo to tudi nakupna priložnost, pa potrebujemo še nekaj več informacij. Pogledamo lahko, kako ameriška podjetja porabljajo denar, ki ga generirajo. V letošnjem letu bodo generirala okoli 3000 milijard dolarjev prostega denarja. Okoli 26 odstotkov ga bodo namenila investicijam, okoli 12 za raziskave in razvoj. Podoben odstotek gre za prevzeme. Preostalo, v letošnjem letu je ta številka slabih 50 odstotkov, pa se vrne lastnikom podjetja. Bodisi v obliki dividend ali v obliki nakupov lastnih delnic. V zadnjem letu se pojavljajo članki, ki govorijo, da ameriška podjetja ne vedo oziroma ne vidijo več priložnosti za rast ter da posledično vračajo preveč denarja delničarjem. Če pogledamo zadnjih 13 let, pa vidimo, da je odstotek, ki ga podjetja vrnejo lastnikom, sicer res rekorden, vendar ni ekstremen. Povprečje zadnjih 13 let znaša namreč 43 odstotkov. Večje težave imajo podjetja v nekaterih drugih delih sveta, kjer prostega denarnega toka za delničarje zmanjka.

Na krajši rok se zdi, da je verjetnost za delno ohladitev najvišja. Kakšne večje drame pa glede na stanje ameriške ekonomije, vrednotenj in stanje podjetij ni pričakovati. Lahko pa se zgodi tudi takojšnje nadaljevanje pozitivnega gibanja, vendar temu pripisujem manjšo verjetnost. Na srednji rok pa pozitiven moment ostaja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 24. april 2019.