Slovenski gospodarski cikel v zamiku za globalnim

 

Po drugi strani je zanimiv vpogled v objavo Luke Koper, ki beleži rast prihodkov, a predvsem zaradi sprememb v strukturi tovora. Količinsko se je tovor zmanjšal za en odstotek, opazno pa je upočasnjevanje predvsem v segmentu avtomobilov, kjer smo padec prodaje zaznali globalno in kjer se koncentrirajo globalne trgovinske napetosti. Šestnajstodstotni padec količinskega pretovora avtomobilov je lahko pregovorno lakmusov papir, ki kaže na upočasnjevanje svetovne trgovine in predvsem industrije. Dejansko podatki, ki v zadnjih mesecih prihajajo iz svetovnega gospodarstva, ne vzbujajo velikega zaupanja, saj se zdi, da je evropska industrija že v recesiji, medtem ko se storitve (kamor spada tudi zavarovalništvo in bančni sektor) držijo relativno dobro in nad vodo držijo celotno evropsko gospodarstvo.

ECB posledično napoveduje ukrepanje. Pričakuje se še dodatno znižanje obrestne mere (z -0,4 na -0,6 odstotka) ter ukrepe vnašanja dodatne likvidnosti na trge (odkupe obveznic). To daje zagon ameriškim in evropskim delniškim trgom, vendar rast, ki temelji zgolj na višji likvidnosti, zahteva določeno mero previdnosti.

Če se vrnemo v Slovenijo, lahko z gotovostjo rečemo, da je pri nas gospodarski cikel zamaknjen za globalnim. Dolžina zamika je različna in odvisna od fleksibilnosti globalnih logističnih verig, a v praksi to pomeni v povprečju 6–12 mesecev. Tako nekateri slovenski avtomobilisti že čutijo ohlajanje, medtem ko ga, recimo, storitveni sektor še ne. A dejstvo je, da bo poslovno okolje v prihodnjih 12–24 mesecih manj dinamično, kot je bilo v preteklosti, in da bodo pritiski na dobičke večji. Prednost Slovenije je v majhnosti in fleksibilnosti, a to po drugi strani pomeni tudi, da se izzivom lahko le prilagajamo, težko pa ustvarjamo aktivne odgovore nanj. Še največ lahko na razmere vpliva slovenska politika, saj je za evropsko in slovensko gospodarstvo najpomembneje, da hitro dobimo učinkovit bruseljski aparat, ki se bo na globalni ravni sposoben pogovarjati z ameriško in kitajsko administracijo. Brez tega tvegamo parcialne dogovore, ki se bodo odvijali na relaciji ZDA Nemčija in ZDA Francija, pri tem pa nas ne bo zraven.

Letošnje leto bo z vidika poslovanja za slovenska podjetja dobro, verjetno boljše kot lansko. A črni oblaki na obzorju delajo prihodnja četrtletja precej bolj negotova. Pozitivna stran slovenskega delniškega trga je, da so podjetja nezadolžena in zelo nizko vrednotena v primerjavi s tujo konkurenco, kar še vedno ustvarja nakupne priložnosti za varčevalno naravnane vlagatelje.

 

Objavljeno v časniku Delo, 15. julij 2019.

Obresti padajo

 

Zakaj so take prispodobe na finančnih trgih danes tako aktualne? Ker so določeni realni problemi ob omejitvah preprosto nerešljivi. Še posebej, ko gre za strukturne reforme držav članic. Vsi se zavedajo demografskih težav v Evropi in prihajajočih težav pokojninskih blagajn. Resno pa se teh težav še niso lotili. Še več, prepogosto se dogaja, da se stvari slabšajo, ker si politiki želijo biti ponovno izvoljeni. Podobno je pri trgu dela, vsi bi fleksibilnost, a nihče si ne želi biti odpuščen. Veliko se govori o razvoju podjetništva, kapitalskih trgov, a nihče ne bi potopil velikih mastodontov – »živih mrtvecev«. Vsi bi imeli velike infrastrukturne projekte, ker bi se modernizirala dotrajana evropska infrastruktura, toda države so previsoko zadolžene, zaradi česar so fiskalno premalo fleksibilne. Državni, regijski in lokalni mikro-interesi pa večje projekte dodatno nepotrebno podražijo oziroma zaustavijo.

Če bi uporabljali zdravo kmečko pamet, bi lažje reševali težave. Sprijaznili bi se s kratkoročnim »trpljenjem« za dolgoročno izboljšanje, a kaj ko se tak način razmišljanja ne obnese in ljudje raje hitro zamenjajo politično garnituro. Še pomnite ZUJF? Vseeno pa je treba države na nek način voditi. Na tem mestu pride v igro pogled zunaj okvirjev. Če je višina dolga držav problem, naj postane rešitev. Z drugimi besedami, če so morale države v preteklosti plačevati obresti, naj jim zdaj to počno investitorji. Tako dolg postane vir dohodkov za proračun. Da se tak načrt lahko izvede, potrebujemo relativizacijo pravila centralne banke o prepovedi monetarnega financiranja ter angažiranja proračunskih strokovnjakov za vrhovne pozicije v centralnih bankah.

In glej ga zlomka. Predsednik evropske centralne banke je napovedal nadaljnje znižanje obrestnih mer in zvišanje maksimalne višine odkupa državnih obveznic na polovico. Še več, naslednja guvernerka naše centralne banke bo verjetno postala bivša finančna ministrica Francije (država z večjimi proračunskimi problemi) Christine Lagarde, pravnica, ki ni niti enega samega dneva preživela v poslovni banki, kaj šele centralni banki.

Monetarna politika (z visokimi standardi profesionalnosti) bo s tem prišla v roke fiskalnih strokovnjakov (z nižjimi standardi profesionalnosti). Vprašanje pa je, kateri standardi bodo prevladali, saj je ECB do zdaj veljala za branik suverenosti in kredibilnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 10. julij 2019.

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Naložbeni komentar – junij 2019

Globalni delniški trgi so se v juniju podražili in se skoraj vrnili na nivoje pred majskimi pocenitvami. Rast je bila nekoliko višja v ZDA kot na stari celini. Trgi v razvoju pa so malenkost zaostajali. Zahtevane donosnosti na dolžniške vrednostne papirje so se znižale, kar je bilo pozitivno za vlagatelje v obveznice.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je v mesecu juniju dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost. Najbolj so se podražila podjetja delujoča v panogi materialov in energetska podjetja, kar je posledica podražitve surovin in surove nafte v juniju. Na prvem poletnem zasedanju ameriška centralna banka ni spreminjala ključne obrestne mere in ta tako ostaja na nivoju med 2,25 % in 2,5 %. Centralna banka ključne obrestne mere ni spreminjala že od januarja. Tržna pričakovanja so nagnjena k zniževanju obrestne mere, kar se je odrazilo tudi na obvezniških trgih. Zahtevana donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala in je bila v juniju že pod 2 %. To je najnižje po letu 2016. Brezposelnost v državi ostaja na nizkih 3,6 %. Tudi potrošniško zaupanje, po raziskavah Univerze v Michiganu, ostaja na visokih nivojih. Poslabšalo se je zaupanje med podjetji, ki upada že od začetka leta.

Delniški indeks MSCI evropskih podjetij je pridobil nekaj več kot 4 %. Prav tako kot v ZDA, so se najbolj podražile naložbe v panogi surovin. Med panogami so jo najslabše odnesla nepremičninska podjetja. Kljub nižjim obrestnim meram, ki pozitivno vplivajo na nepremičninski sektor, so delnice nemških podjetij močno upadle zaradi predlagane spremembe zakonodaje o zamrznitvi najemnin. Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada se je brezposelnost znižala. Le-ta je pri 7,5 % najnižja po poletju 2008. Obeti evropskih podjetij so se v juniju malenkost izboljšali. Skupni indeks PMI se je zvišal glede na majski nivo. Boljše obete imajo v storitvenem sektorju, medtem ko indeks za predelovalne dejavnosti še vedno ostaja pod ključno mejo 50 točk. ECB na junijskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere in jo ne namerava spremeniti vsaj še v prvi polovici prihodnjega leta.

Trgi BRIK so pridobili nekaj manj kot 4 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Delniške naložbe na Kitajskem in v Rusiji so se podražile za več kot 5 %. Delnice v Indiji pa so se pocenile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je ostal dokaj nespremenjen. Najbolj so se podražile delnice koprskih Intereurope in Luke Koper, ki sta pridobili skoraj 7 %. Delnice celjske Cinkarne so mesec zaključile približno 13 % nižje, saj je družba v mesecu juniju izplačala delničarjem visoko dividendo.

 

Lahko trgi še zrastejo?

 

Preprost odgovor na to vprašanje je seveda pozitiven. A ob tem je potrebno zavedanje, da je veliko dobrih informacij že vračunanih v cene in ob trenutnih razmerah se zdijo delniški trgi v nekakšni disonanci s stanjem v gospodarstvih in geopolitičnih tveganjih, ki se pojavljajo v svetu. Poglejmo glavne dejavnike. Trgovinska vojna si je vzela poletni predah, a podobno situacijo smo videli že letos zgodaj spomladi, potem pa se je situacija maja močno zapletla. Zato je predvidevanje nadaljnjega razvoja dogodkov zelo nehvaležno, vidimo pa obrise zaostrovanja retorike do Evrope. Celo bolj verjetno je odpiranje novih front kot zapiranje starih, saj Amerika in Kitajska pravzaprav nista razrešili nobene dosedanje težave, ki so izvor napetosti. Tudi FED in ECB morata upravičiti visoka pričakovanja vlagateljev. Obvezniški trgi kažejo, da vlagatelji pričakujejo tri znižanja obrestne mere, v Evropi pa eno in dodatno sproščanje likvidnosti (TLSTRO III). Ali lahko v tem okolju, sicer upočasnjene rasti, a še vedno ne tako slabih makroekonomskih rezultatov, res pričakujemo tako drastično ukrepanje centralnih bank? Če je odgovor za ECB verjetno da, pa za FED tega ne moremo reči, razen če povsem poklekne pod političnim pritiskom ameriške administracije, kar se v tem trenutku tudi zdi manj verjetno. Zato nevtralnega opazovalca vse bolj preveva občutek, da so vlagatelji od FED in ECB pričakovali preveč in s tem trg potisnili predaleč. Tretji pomemben dejavnik je obrat makroekonomskih kazalcev. Le ti se še naprej slabšajo, a se je tempo upočasnil in trenutno nakazujejo na možnost plitke recesije v Evropi, medtem ko v ZDA kaže predvsem na upočasnitev gospodarske rasti, recesija pa bi bila mogoča šele ob močnejši zaostritvi trgovinske vojne. Obrata trenda makroekonomskih kazalcev, ki bi podprl nadaljnjo rast delniških trgov, pa za zdaj ni na vidiku. Celo letošnje leto so se pričakovanja o gibanju dobičkov zniževala, zato lahko praktično celotno letošnjo rast cen delnic in vrednosti indeksov pojasnimo z rastjo vrednotenj, s čimer so delnice zgodovinsko gledano spet v območju, kjer jih definiramo kot drage. Kot zadnji pomemben faktor pa poudarimo mogoče regulatorne spremembe. Krepi se pritisk na spremembe obdavčevanja internetnih gigantov in v nekaterih primerih kar pozivi na njihovo regulacijo oziroma razbitje. Skupen imenovalec teh ukrepov je pritisk na profitabilnost in dobiček. Ker je prvih 5 uteži v globalnih in s tem ameriškem indeksu ameriških IT podjetjih (Microsoft, Apple, Amazon, Google, Facebook), imajo lahko spremembe pri glavnih utežeh v indeksih zelo velik vpliv na gibanje celotnega trga.

Pri tako razgretem trgu nas zgodovina uči, da previdnost ni odveč. Star ameriški borzni pregovor pravi, da je trg lahko iracionalen dalj časa kot mi solventni, a za povprečnega vlagatelja je v tej točki bolje zamuditi nekaj donosa in se s tem izogniti povišanemu tveganju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. julij 2019.

Kako do popotnice za življenje?

 

Varčevalnih produktov na trgu je veliko, zato pot do pravilne izbire ni vedno lahka.

Če imate otroke, potem veste, da vedno mislite na jutri, na njihovo prihodnost. Kaj bo z njimi, ko odrastejo? Vsi upamo, da bodo zdravi in si bodo lahko kasneje izpolnili svoje želje in sanje. Morda si bodo želeli študirati v tujini ali opremiti svoje prvo stanovanje. Kdo ve. In ne bo nam lahko, ko jim ne bomo mogli pomagati. Zato moramo čim prej začeti razmišljati o njihovi prihodnosti.

Starši so na začetku rojstva otroka zaposleni z veliko za njih novimi stvarmi, z nočnim prebujanjem, previjanjem in nimajo časa razmišljati še o tem, kako organizirati svoje finance. Velikokrat jim ob nakupu drage otroške opreme zmanjkuje denarja in prihrankov. Vprašanje varčevanja zato pogosto prestavljajo iz leta v leto in kar naenkrat otroci odrastejo. Tudi stari starši velikokrat želijo pomagati svojim otrokom in vnukom, vendar preprosto ne vedo, kako.

Varčevanje za otroke ni nujno zapleteno

Obstajata dve ključni usmeritvi. Prihranke za otroka nalagamo na denarni račun na banki. Ta način nam danes, pri nizkih obrestnih merah, ne prinaša donosa. Lahko pa za otroka odpremo varčevalni paket in s trajnim nalogom mesečno varčujemo v košarici izbranih vzajemnih skladov. Oba načina sta boljša od odlašanja varčevanja v prihodnost, saj je pomembno, da začnemo pravočasno.

Pri varčevanju obstajata dve pomembni pravili, prvič, začnite dovolj zgodaj in drugič, bodite dosledni.

Začnite zgodaj

Kdor predolgo odlaša z varčevanjem, izgubi velik del donosa, ki ga na dolgi rok prinaša obrestno obrestni račun. Prednost varčevanja pri otrocih je prav čas, ki ga imamo na razpolago od otrokovega rojstva do njegove polnoletnosti.

S čistimi prihranki je danes na banki težko dobiti odstotek obresti na leto, nasproti pa šest odstotkov donosa v izbranih varčevalnih paketih vzajemnih skladov, je precej verjetno. Mnogo staršev še vedno daje prednost varnim naložbam, ko gre za njihove otroke in se izogibajo alternativnim naložbam, ki jih najdemo na kapitalskih trgih. Vendar prav to je napaka. Prav zaradi tega, ker je doba varčevanja pri otrocih dolga (10,20 ali celo 30 let), so vzajemni skladi idealna oblika varčevanja zanje in so hkrati zelo prilagodljivi. V tako dolgem časovnem obdobju tudi krize na borznih trgih nimajo velikega pomena in na koncu obdobja lahko dosežemo zavidljiv donos. Toda slediti moramo drugemu pravilu – doslednosti.

Ostanite dosledni

Beseda »tveganje« za mnoge zveni nevarno. In dejansko, mnogi vidijo delniške trge in s tem tudi vzajemne sklade, kot zelo tvegano naložbeno možnost. Večina staršev ne želi tvegati in izgubiti prihrankov, ki so namenjeni za prihodnost otroka. Statistika nam kaže, da v daljšem časovnem obdobju, v globalno razpršenem delniškem skladu, skoraj ni možnosti izgube. Svetovna gospodarstva se razvijajo, kar pomeni, da tudi borzni indeksi svetovnih gospodarstev na dolgi rok rastejo in lahko pričakujemo letni donos med 6 in 8 odstotkov. Naložbe v vzajemnih skladih se vam torej bolj obrestujejo, če ste v njih dovolj dolgo, če ste dosledni in ne obupate ob prvih borznih pretresih oziroma nihajih navzdol. Borzne korekcije so normalni del delovanja finančnih trgov, zato jih moramo sprejeti.

Vsem staršem in starim staršem, ki želijo svojim otrokom in vnukom podariti popotnico za življenje, toplo priporočam, da za otroka, v svojem ali njegovem imenu, čimprej odprejo varčevalni paket in pričnejo z mesečnim varčevanjem v vzajemnih skladih. Takšno varčevanje je enostavno, mesečni znesek se odtegne iz vašega transakcijskega računa, lahko se spreminja in če boste kdaj na tesnem s financami, lahko začasno ustavite vplačila. Nič hudega, če se ne spoznate na kapitalske trge, saj za vaše premoženje skrbijo strokovno usposobljeni upravljavci premoženja in seveda vaši finančni svetovalci, ki vam bodo z veseljem prisluhnili in pomagali z nasveti.

Ne odlašajte z začetkom varčevanja, pričnite danes in čas bo vaš zaveznik. Verjemite, otroci vam bodo hvaležni in tudi vi boste veseli, da jim boste lahko olajšali vstop na novo življenjsko pot.

In še namig za vse starše in stare starše – varčevalni načrt je odlično darilo za otroka ob koncu šolskega leta.

Varčevanje za otrokovo prihodnost

 

Tistim, ki tega nimajo urejenega, je kasneje težje načrtovati večje stroške. Eden od najpomembnejših varčevalnih ciljev za starše je zagotovo izobrazba njihovih otrok. Čeprav redni študij v Sloveniji sicer velja za brezplačnega, še zdaleč ni tako. Vsi stroški, ki jih študij potegne za sabo močno obremenijo denarnice staršev oziroma celoten družinski proračun. Kot starš ste tako postavljeni pred dejstvo, da morate sami poskrbeti za šolanje vašega otroka, da bo lahko študiral, kar si bo želel in da bo dosegel zastavljene cilje, kar se tiče študija in izobrazbe. Žal so danes štipendije precej redke, zato otroci brez finančne pomoči staršev ne bodo mogli študirati. Vpisnine na fakultete so že danes zelo visoke in zato je študij za marsikaterega študenta finančno neizvedljiv ali težko dostopen. Napovedujejo se celo vpisnine za vpis na redni študij. Po zadnjih podatkih so povprečni mesečni stroški študenta zanašali okoli 500 evrov, kar v petih letih znese 30.000 evrov. Seveda ni smiselno pričakovati, da bi študij v prihodnosti stal manj kot danes. Še več, realno lahko pričakujemo, da bo vedno dražji in vse kaže na to, da bodo v prihodnje študirali le tisti, ki si bodo to lahko privoščili.

Starši bi zato morali čim prej začeti s finančnim načrtovanjem za svoje otroke, saj tako dobijo veliko časa, da privarčujejo ciljni znesek z manjšimi vložki. Recimo, če starši začnejo vlagati v izobraževanje svojega otroka takoj po rojstvu, časovni horizont deluje v njihovo korist. Pridobijo približno 17-18 let, preden se otrok odpravi na študij, zato lahko starši vlagajo v bolj tvegane naložbe. To pomeni, da so v tem primeru dobra izbira delniški vzajemni skladi z višjim pričakovanim donosom in daljšo priporočeno dobo varčevanja.

Uravnoteženi skladi

Ko je časovno obdobje krajše, se lahko starši odločijo za uravnotežene sklade, saj nimajo veliko prostora za tveganje. Ko je otrok star 10 let pa morajo starši vlagati v srednje tvegane vzajemne sklade, kjer je tveganje manjše. Posledično so tudi pričakovani donosi nižji in v kombinaciji s krajšim horizontom varčevanja tudi potencialni privarčevani znesek.

V skladih lahko varčujete tudi z manjšimi zneski, postopno varčevanje vsekakor ne bo tako zelo obremenilo vašega proračuna, kot če bi morali vsa sredstva zbrati naenkrat. Z rednimi mesečnimi vplačili se zmanjša tudi tveganje, da bi na trg prišli v napačnem trenutku, ker enkrat vstopate na trg v času rasti in drugič v času padanja in tako lovite povprečje gibanja tečajev. Prednost varčevanja v skladih je tudi takojšnja dostopnost do vaših prihrankov, kar je pomembno v primeru, če se zgodi, kaj nepredvidenega in boste sredstva potrebovali prej, kot ste načrtovali.

S privarčevanim denarjem otrokom lahko omogočimo boljše šolanje, dostop do zdravstvenih storitev in nasploh več priložnosti za uspeh v življenju. Olajšamo jim lahko marsikatero življenjsko situacijo in jim pomagamo na poti do njihove finančne osamosvojitve.

Dolgoročnost – vodilo investiranja

 

Vemo, da previsoka pričakovanja lahko vodijo v razočaranja. Stara modrost pravi, da se vsaka pot začne s prvim korakom in da sta vztrajnost in potrpežljivost vrlini, ki sta zagotovilo uspeha. Večina vlagateljev išče ključ do hitrega in zanesljivega zaslužka. Marsikateri investitor naložbe v delnice vidi kot kratkoročni poligon do hitrega bogastva. Seveda vsakdo želi doseči čim več v čim krajšem času, vendar pa to za nekoga, ki v delnice naloži pomemben del svojih prihrankov, ni pravo vodilo za investiranje. Kdor bo hotel na borzi hitro obogateti, bo izrazito tvegal, ob prvi smoli pa se bo lahko, kar hitro opekel. Pomembno je, da se zavedamo, da z malimi koraki in vztrajnostjo lahko pridemo do dobrih rezultatov.

Kako naj varčujemo?

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, pa naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni treba vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, da bi znesek rajši porabili za kaj drugega.

Kako porazdeliti prihranke med različne alternative, je odvisno od posameznika. Glede na to, katerim oblikam bolj zaupa in kateremu naložbenemu cilju sledi izbere primerni časovni horizont naložbe. Zelo pomembno je, da se v ponudbi varčevalnih produktov odločimo za varčevalni produkt, za katerega menimo, da bo za nas najbolj primeren, glede na naš način življenja, finančne zmožnosti in pričakovanja glede donosov oziroma tveganj, ki smo jih pripravljeni sprejeti.

Investitorji naložbe na splošno prepogosto menjajo. Pogosto vstopajo in izstopajo v napačnih trenutkih. Vstopajo po visoki rasti in izstopajo po večjem padcu, torej ravno obratno, kot bi bilo prav.

Praksa in temeljna teorija investiranja jasno kažeta, da je za investitorje najbolje, da premoženje močno razpršijo. Za večino investitorjev so najustreznejši tisti skladi, ki so dobro razpršeni v svetovnem merilu na delnice izdajateljev iz velikega števila raznolikih gospodarskih panog. S takšnimi naložbami namreč investitor naložbeno tveganje močno zmanjša, ne da bi zato zmanjšal pričakovano donosnost naložbe.

Zlato se ponovno sveti

 

Naložba v zlato služi primarno kot »zavarovalna polica«, zato v obdobju vedno večje negotovosti (zgoraj sem pozabil omeniti še bitko za oblast v Veliki Britaniji, katere končni rezultat bo močno vplival na odločitev o odcepitvi Britanije) ne preseneča, da njegova vrednost raste. Pravzaprav je cena zlata konec preteklega tedna dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih, kar odraža vedno večjo »živčnost« svetovne investicijske javnosti, ki išče varno zatočišče med ameriško-iranskimi napetostmi in ameriško-kitajsko trgovinsko vojno. Nižje obrestne mere bodo obvezniške investitorje »silile« v iskanje alternativnih virov zaslužka in večina tovrstnih vlagateljev v tako negotovem okolju ne bo naklonjena investiciji na delniške trge ali fizične dobrine, kot so materiali in energenti (seveda v nematerializirani »papirnati« obliki). V okolju nizkih obrestnih mer in poceni kreditov so investitorji radi posegali po nepremičninah. Glede na astronomsko rast nepremičninskega trga v zadnjih letih se vedno več vlagateljev sprašuje o vzdržnosti tega trenda oziroma celo, ali niso šle stvari morda nekoliko predaleč in je čas za tako imenovano stabilizacijo trga, kar v prevodu pomeni konec veselja in korekcijo. Edini večji naložbeni razred, ki je bil v zadnjem desetletju nekoliko na stranskem tiru, so plemenite kovine, med katerimi primat še vedno zavzema zlato.

         Vir: Bloomberg

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 26. junij 2019.

Vroče poletje na kapitalskih trgih

Tako je tudi mednarodna bonitetna agencija Standard & Poor’s zvišala bonitetno oceno Slovenije iz A+ na AA- s stabilnimi obeti.

               Vir: SURS in Banka Slovenije

Na drugi strani Atlantika pa so nove grožnje ameriškega predsednika Trumpa o uvedbi dodatnih carin in davkov na uvoz kitajskega blaga v višini 300 milijard dolarjev. Trenutno ZDA zaračunava 25-odstotno stopnjo carin in davkov na 200 milijard kitajskega uvoza. Kot pogoj postavlja srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom na vrhu G20, ki bo potekal konec junija na japonskem v mestu Osaka.

Prav tako je vse večja napetost v Perzijskem zalivu, kjer so ZDA obtožile Iran napadov na tankerje. Tako bodo ZDA na Bližnji vzhod poslale dodatnih 1000 vojakov. Obenem je Iran napovedal, da bo glede na umik ZDA iz jedrskega dogovora, ki je bil dosežen leta 2015, oplemenitil več urana.

Zaradi eskalacije v trgovinski vojni ameriška centralna banka FED napoveduje, da je pripravljena znižati obrestno mero, da bi ublažila posledice spora. S tem bi lahko dala napačen signal Trumpu, da njegove poteze v resnici učinkujejo. Trg pričakuje, da naj bi FED letos vsaj dvakrat znižal ključno obrestno mero in bi tako konec leta znašala 1,75 odstotka.

Medtem na stari celini Evropska centralna banka na zadnjem zasedanju ni spremenila višino ključne obrestne mere, ki ostaja 0,00 %. Prav tako ostaja nespremenjena obrestna mera depozita poslovnih bank pri ECB v višini -0,40 %. Obenem svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020 oziroma tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2 odstotka. Hkrati bo ECB še naprej v celoti ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, ki so bili kupljeni v programu kvantitativnega sproščanja. Napovedan nov program TLTRO III (ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja) poslovnim bankam, kjer bodo banke prejele le 0,1 odstotne točke pribitka nad trenutno ničelno ravnjo ključne obrestne mere. Vse to se je odrazilo tudi na vrednosti EURIBOR-ja.

Tako je Nemčija izdala desetletno obveznico z rekordno nizko obrestno mero in sicer -0,24 odstotka, kar pomeni, da bodo vlagatelji zagotovo utrpeli izgube, če bodo obveznico držali do zapadlosti. Tudi Portugalska je z izdajo desetletne obveznice dosegla izjemno nizko obrestno mero 0,639 odstotka, kar je krepko pod povprečno obrestno mero dolga države.

Zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer so tudi delniški trgi poskrbeli za rast in objave o združitvah ter novih izdajah. Najavljena je združitev ameriških orožarskih velikanov Raytheon in United Technologies, kjer bo z združitvijo nastala druga največja orožarska družba na svetu v tržni vrednosti 166 milijard dolarjev. Predvidena združitev naj bi bila zaključena leta 2020. Spletni trgovec Alibaba razmišlja o uvrstitvi svojih delnic na borzo v Hongkongu, kar bi bil lahko negativen signal ameriškemu kapitalskemu trgu.

Ob vsem zapisanem lahko na kapitalskih trgih pričakujemo vroče poletje z občasnimi ohladitvami.

 

Objavljeno v časniku Svet kapitala, 21. junij 2019.

Kam z denarjem

 

Obrestne mere v ZDA – desetletne – so se od začetka maja znižale za pol odstotne točke. To pomeni pritisk na FED, da se prilagodi tržnim razmeram. Očitno dandanes že malenkost slabša ekonomska slika takoj pomeni tudi nižje obrestne mere. Treba pa se je zavedati, da je brezposelnost na rekordno nizkih ravneh, cene nepremičnin se še povečujejo in tudi določene cene, čeprav tega v inflaciji ne vidimo, še naprej rastejo z dvomestnimi številkami. Že samo izračunavanje uradne inflacije je v današnjih razmerah, ko nam Google ponuja skoraj vse storitve brezplačno in se je na splet v zadnjih dveh mesecih naložilo več slik, kot jih je bilo posnetih v celotni zgodovini, vprašljivo. Težava centralnih bankirjev je v tem, da nov poslovni model, ki so ga ubrali, ne povečuje blaginje vseh ljudi. Po zadnjih podatkih Federal Reserve Board, FED, skoraj četrtina vseh Američanov na svojih računih nima nobenih privarčevanih sredstev. Cenejši denar se ne seli po verigi navzdol, plače nižjega sloja se ne zvišujejo. Višajo pa se določene cene storitev, in to z dvomestnimi številkami. Na prvo mesto lahko postavimo izdatke za zdravstvo, kjer cene letos ponovno rastejo. Tisti, ki pridejo prvi do poceni denarja, pa postajajo še bogatejši. V Evropi je zgodba še bolj zapletena. Včeraj je Mario Draghi ponovno napovedal izredne ukrepe in še več zastonj denarja. Zdi se, da se Japonska zgodba nadaljuje tudi v Evropi in da bodo obrestne mere nizke še kar precej časa. Ostaja pa vprašanje, kaj se zgodi, če se gospodarski podatki resnično poslabšajo. Kako radikalna je v svojih ukrepih lahko Evropska centralna banka?

Globalno razvrednotenje denarja se tako nadaljuje. Kaj lahko v tem primeru stori povprečen državljan, ki želi varčevati in že ima privarčevanega nekaj denarja, ostaja vprašanje. Najprej poglejmo, kako so pozicionirani globalni upravitelji skladov. Trenutno so bolj v denarju in obveznicah kot v delnicah. Zdi pa se, da bodo nižje obrestne mere ponovno prinesle višje nagnjenje k tveganju in posledično tudi višje delniške tečaje. Ključno je, da se ohrani zdrava pamet, da je naše varčevanje dolgoročno in v produktih, ki so dobri. V teh časih pa je to zelo težko.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 19. junij 2019.