Varovalo je le dobro razpršen portfelj

Prvo pravo obdobje normalizacije smo doživeli v zadnjem kvartalu lanskega leta. Pa še ta ni bila čisto absolutna, saj so angleška, evropska (ECB) in japonska centralna banka še naprej neto kupovale obveznice na trgu. Res pa, da so bili vplivi na pričakovanja o prihodnji monetarni politiki precej trdnejši, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Ameriška centralna banka (Fed) je vztrajala s ciklom zviševanja obrestnih mer ter z zniževanjem svoje bilance. Prav tako je ECB držala obljubo, da bo konec leta končala z neto odkupi obveznic. S tem so nekako signalizirali začetek konca negativnih obrestnih mer.

Ko pa so deležniki na trgu sprevideli, da se »zabavna« zgodba počasi zaključuje, se je na trgu zgodil pravi pogrom. Doživeli smo prvo pravo korekcijo na delniških trgih, ameriški delniški indeks je upadel za slabih 14 odstotkov, kreditni pribitki podjetniških obveznic pa so se zvišali za 20 odstotnih točk, cena nafte je zagrmela za slabih 30 dolarjev na sod. Znižale so se tudi netvegane obrestne mere, na primer desetletna nemška obveznica, ki se je znižala za 23 odstotnih točk na 0,24 odstotka konec leta.

Na tej točki se je smiselno vprašati, zakaj se je to zgodilo. Akterji na finančnih trgih so hitro poiskali razloge. Te lahko najdemo predvsem v ohlajevanju globalne ekonomije, ki naj bi bila posledica trgovinskih vojn, povečanega političnega tveganja in zmešnjave okoli britanskega izhoda iz Evropske unije. Skratka, tveganja, ki smo jih spremljali skozi celo lansko leto. Zato dilema v meni ostaja, ali so to res pravi vzroki. Nekako se mi dozdeva, da smo bili bolj priča četrtletju »kvantnega zategovanja«, ker so se tečaji vrnili v neko bolj »pošteno« okolje. Je pa odtegnitveni sindrom sitna reč in tisti, ki so navajeni omame, to dobro poznajo.

Tako so se pritiski na Fed na začetku leta zelo stopnjevali. Guverner Powell pa je na prvem zasedanju v letu povsem podlegel pritiskom in ustavil cikel zviševanja obrestnih mer, skrajšal čas zmanjševanja bilance in njeno končno višino povečal. Šel pa je še dlje, saj je spet odprl možnost za povečevanje bilance kot ukrep monetarne politike. Lahko bi rekli, da je skozi zadnja vrata pripeljal »kvantitativno sproščanje« oziroma QE.

Končni račun je bil »žurerski« začetek leta. Vsi tečaji so se zvišali, presenetljivo tudi pri netveganih obveznicah. Po drugi strani zgoraj omenjena tveganja še vedno obstajajo nespremenjena. Poleg tega ankete kažejo, da rast globalne ekonomije še vedno izgublja moč. Nekatere evropske države (Italija, Nemčija) pa so že v okolju ohlajanja.

Nad trgom se je spet pojavil dvom o vzdržnosti evforije in smiselnosti rasti vseh tečajev, saj so v primeru recesije tečaji tveganih instrumentov precenjeni, v nasprotnem primeru pa to velja za tečaje netveganih instrumentov. V kontekstu osebnega portfelja je dobro varovalo le pametno razpršen portfelj.

 

 

Objavljeno v časniku Delo, 18. februar 2019.

Obvestilo o spremembi v nadzornem svetu

 

Edini družbenik družbe KD Skladi, d. o. o., družba Adriatic Slovenica d. d., je z dnem 13. 2. 2019 za člane nadzornega sveta družbe s štiriletnim mandatom imenovala Gregorja Pilgrama, Josefa Beneša, Jureta Kvaternika in Aljošo Tomaža.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

Družba KD Skladi postaja del skupine Generali

 

Po več kot četrt stoletja delovanja družba KD Skladi postaja del mednarodne skupine Generali. Generali je neodvisna mednarodna finančna skupina, ustanovljena leta 1831 in prisotna v več kot 50 državah sveta. Zaposluje več kot 71 tisoč ljudi. V letu 2017 je dosegla 68 milijard evrov zavarovalnih premij in 487 milijard evrov sredstev v upravljanju ter se po lestvici Fortune Global 500, na podlagi kazalnikov prodaje, dobička, sredstev in tržne vrednosti, uvršča med 60 največjih družb na svetu. Sestavni del skupine je tudi Generali Investments CEE, največja družba za upravljanje v srednji in vzhodni Evropi, s skoraj 17 milijard evrov sredstev v upravljanju.

Ob tem prelomnem trenutku je Luka Podlogar, predsednik uprave družbe KD Skladi, povedal: »Poleg tega, da je Generali ena največjih mednarodnih zavarovalnih skupin, je tudi en od večjih evropskih upravljavcev premoženja. S tem, ko bodo KD Skladi postali del družine Generali Investments, bo družba pridobila dodatno podporo za uresničevanje njene strategije rasti v jugovzhodni Evropi. Poleg tega bo družba imela možnost razširiti svojo ponudbo produktov in omogočiti svojim zaposlenim nove priložnosti za rast in razvoj. Meje našega delovanja bodo tako postale širše. Imamo odlično ekipo, napredne in moderne storitve, ki jih neprestano prilagajamo potrebam trga in naših vlagateljev. Produkte bomo s pomočjo izjemnega znanja in izkušenj še nadgradili. Naša uigrana ekipa, ki odlično krmari na finančnih trgih in v katero zaupamo, ostaja ista. Ponosni smo, da postajamo del mednarodne ekipe z zmagovalno miselnostjo. Prihajamo v obdobje izjemnih priložnosti in prepričan sem, da jih bomo izkoristili v dobro naših vlagateljev«.

Obvestilo o spremembi v lastniški sestavi

 

Dne 13. 2. 2019 je imetnik posrednega kvalificiranega deleža v družbi KD Skladi, d. o. o., postala družba Generali CEE Holding B.V., Nizozemska.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

Bik ali medved?

Vlagatelji v ZDA so ugotovili, da je bila slika, narisana v decembru, preveč črna. Gospodarski podatki so se nekoliko umirili in napovedi podjetij znižale, a recesija v letu 2019 je komaj verjetna. Po drugi strani je FED napovedal zaustavitev dvigov obrestne mere, kar je razmere na denarnem trgu obrnilo na glavo. Tudi Goldman Sachs je ta teden obrnil ploščo in zopet priporoča tudi nakupe delnic podjetij z bolj slabo obstoječimi bilancami, saj so se pričakovanja glede bodočih obrestnih mer temeljito znižala. Tudi ECB je znižala pričakovanja analitikov in morebiten manjši dvig obrestnih mer se odmika proti koncu leta 2019. Tudi gospodarski podatki so v Evropi slabši in so se poslabšali bolj kot v ZDA. Italija je že v recesiji, tudi Nemčiji ne kaže bistveno bolje, Francijo stiska stavka rumenih jopičev, tako da je razpoloženje vlagateljev na stari celini precej slabše kot čez lužo. Rezultate tega vidimo predvsem na delniških trgih, kjer se zopet krepi zaostanek evropskih delnic za ameriškimi. Marca nas čakajo novice o trgovinskem dogovoru med ZDA in Kitajsko. Lahko se zgodi, da bo to klasičen dogodek »kupi govorice, prodaj novice«. Se pravi, da je bil čas za nakup v začetku januarja, ko so prišle na trg prve pozitivne novice o trgovinskih pogovorih, ko bo znana vsebina pogovorov in dogovora, pa je čas za prodajo. Če pride do dogovora med ZDA in Kitajsko in se trg odzove negativno, bo to verjetno nakupna priložnost za zamudnike, medtem ko bi neuspešen dogovor znova prinesel negotovost in verjetno testiranje borznih nivojev s konca decembra. Po drugi strani bomo v Evropi priča »prestavljenemu« brexitu, kar je boljša izbira, kot trdi brexit, a vseeno prinaša le prelaganje problema v bližnjo prihodnost, kar ob obilici prtljage, ki jo vlači s seboj evropski delniški trg, ne vzbuja zaupanja.

Dogovor ZDA in Kitajske bi ob že predstavljenih makroekonomskih ukrepih Kitajske pomenil nakupni signal za trge v razvoju, še posebej Kitajske. Vrednotenja na teh trgih so privlačna, likvidnost se je zaradi ustavitve dvigovanja obrestnih mer FED močno popravila, če se razreši še vprašanje trgovinske vojne, bo to pozitiven signal tako za gospodarstvo kot tudi lokalni delniški trg. Obetata se nam dva zelo zanimiva meseca, ki bosta v borznem smislu verjetno definirala letošnje leto. A bo za lepe donose treba hitro odreagirati, saj se lahko, kot kažejo izkušnje s konca lanskega oziroma začetka letošnjega leta, stvari odvijejo zelo hitro. Zato je odgovor na naslov današnje kolumne klišejski. Oboji imajo priložnost zaslužiti, izgubili bodo tisti, ki jih sploh ne bo zraven.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 13. februar 2019.

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Naložbeni komentar – januar 2019

Po decembrskih padcih na globalnih borzah so se delniške naložbe v januarju podražile. Globalni delniški indeks MSCI je pridobil skoraj 8 %. Rast je bila najvišja na trgih v razvoju. Ameriške delnice pa so se podražile več kot evropske. Vsi tečaji so izraženi v evrih.

V ZDA so tečaji največ zrasli v panogah, ki imajo ciklične prihodke. Podražitev je bila manjša v varnejših panogah, kot sta preskrba in zdravstvo, saj se vlagatelji niso zatekali v te panoge. Ameriška centralna banka na prvem letošnjem zasedanju ni spremenila obrestne mere, ki tako ostaja na 2,5 %. To je prineslo dodaten optimizem, saj trg sedaj pričakuje bolj mehko monetarno politiko. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,6 %. Znižanje donosnosti do dospetja v zadnjem času je vplivalo tudi na nižje obrestne mere na hipotečni dolg, kar je mnogo gospodinjstvom omogočilo cenejše refinanciranje. Pod pritiskom so bili javni uslužbenci, ki niso prejemali plač. Kongresu, zaradi nesoglasij med kongresniki glede imigracijske politike, ni uspelo sprejeti proračunskega načrta. To se je odrazilo tudi na potrošniškem zaupanju. Le-to je bilo po raziskavah Univerze v Michiganu najnižje v zadnjih dveh letih. Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin je upadla pod 2 %, prvič po avgustu 2017. ECB na tokratnem zasedanju ni spreminjala svojih smernic glede monetarne politike in prvi dvig obrestne mere se še vedno ne pričakuje prej kot jeseni. Gospodarska rast v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 1,2 %, kar kaže na ohlajanje gospodarstva, saj je to najnižja rast v zadnjih letih. Skupni indeks PMI je upadel, kar označuje slabše obete podjetij. Potrošniško zaupanje je bilo januarja sicer boljše kot decembra, toda v primerjavi z nivoji iz začetka leta 2018 je le-to danes veliko slabše. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,15 %, kar je več kot 0,5 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe v Braziliji, in sicer za skoraj 18 %. Sledile so ruske delnice, ki so pridobile več kot 13 %. Nekoliko so z rastjo zaostajale Kitajske naložbe, ki so pridobile nekaj več kot 11 %. Delnice v Indiji so izgubile skoraj 2 %. Slabši donos indijskih naložb je vzrok pocenitve indijske rupije. Vsi donosi so izraženi z indeksi MSCI v evrih. Brazilijo je pretresla nesreča v provinci Minas Gerais. Popustil je jez pri rudniku železove rude, ki je povzročil gmotno in naravno škodo ter terjal več kot 100 življenj. Cena delnice rudarja Vale, ki je upravljal rudnik in jez, se je znašla pod prodajnimi pritiski.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je večina delnic podražila, indeks pa je v mesecu pridobil približno 3,5 %. Na ostalih borzah v regiji so bili donosi večinoma negativni. Najbolj je upadel romunski BET, in sicer za približno 7,5 %.

Kitajska se odpira tujim vlagateljem

Kitajska agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju CSRC), je prejšnji teden objavila osnutek združitve investicijskih shem, in sicer sheme kvalificiranih tujih institucionalnih vlagateljev (QFII) ter njene v juanih denominirane sestre (RQFII). V osnutku so napovedali tudi znižanje praga obsega investicij za prosilce vstopa k shemi ter tudi poenostavljen postopek preverjanja in odobritve. Zadnji točki sta do zdaj veljali za največji oviri za tuje vlagatelje, željne kitajskih naložb, saj so skozi sito prišli le izbrani »posvečeni« investitorji. Konec leta 2018 je bilo v naložbeni shemi QFII registriranih 309 tujih vlagateljev, dodeljena jim je bila skupna kvota potencialnih investicij v vrednosti 101,1 milijarde ameriških dolarjev, katere večji del je ostal neizkoriščen. Odprava kvantitetnih meril in skrajšanje roka odobritve pristopa k shemi naj bi po ocenah CSRC letos pripeljala do podvojitve obsega naložb tujih vlagateljev v primerjavi z lani, kljub temu pa se od »tujcev« še vedno »pričakuje« dolgoročni naložbeni horizont. Posledica lažjega dostopa do »notranjega trga« je za april napovedana vključitev kitajskih obveznic v mednarodno veljavni obvezniški indeks, Bloomberg Barclays Global Aggregate Index.

Pomemben del sprememb je tudi povečanje vrst finančnih instrumentov, do katerih bodo lahko po novem dostopali tuji vlagatelji. Do zdaj so bili omejeni na delnice in obveznice, s premembo regulative pa bodo v shemi registrirani vlagatelji lahko dostopali do finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na glavni kitajski borzi OTC, New Third Board, sredstva pa bodo lahko vlagali tudi v zaprte zasebne sklade. Poleg tega bo po novem omogočeno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminske pogodbe in opcije.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 6. februar 2019.

KD Skladi v sodelovanju s Peakside Capital kupili Austria Trend hotel

KD Adriatic Value Fund je zaključil nakup Austria Trend hotela, ki se nahaja na Dunajski cesti 154 v Ljubljani. Austria Trend hotel leži na dobri lokaciji, v neposredni bližini ljubljanske obvoznice oziroma priključka na AC. Hotel ima 214 sob. Znotraj hotela so tudi restavracija, lounge, wellness s savnami in fitnesom in 11 konferenčnih sob.

Naložbeni cilj KD Adriatic Value Fund je ustvariti donos za investitorje iz naslova prihodkov od najemnin in kapitalske rasti iz naložbenih nepremičnin v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Vse tri ciljne države predstavljajo regijo, kjer je nepremičninski sektor še relativno nerazvit in donosi privlačni, dolgoročni uspeh sklada pa podpira tudi močna gospodarska rast.

Luka Podlogar, KD Skladi, je dejal: »Z nakupom Austria Trend hotela sklad KD Adriatic Value Fund utrjuje svojo osnovno dejavnost in širi nepremičninski naložbeni portfelj tudi na področje hotelirske dejavnosti. To je v skladu z našo strategijo, da institucionalnim vlagateljem ponudimo najširši možen nabor nepremičnin naložbenega razreda v regiji JVE. Zadovoljni smo s štirimi začetnimi naložbami, ki smo jih zagotovili v imenu sklada, in predvsem s hitrostjo, s katero nam je uspelo sredstva sklada investirati, saj na tem področju v Sloveniji orjemo ledino.«

Tomasz Niezgodzki, Peakside Capital, je poudaril: »Hotel je v Ljubljani dobro poznan s strani turistov in poslovnih gostov. S svojo odlično lokacijo, prepoznavnostjo in strukturo zgradbe ima velik potencial za nadaljnjo rast skupaj s celotnim slovenskim hotelirskim sektorjem.«

Dodatne informacije:

KD Adriatic Value Fund je alternativni investicijski sklad, ki ga je ustanovila družba KD Skladi, ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi (JVE), v sodelovanju s Peakside Capital, neodvisno družbo za upravljanje nepremičnin. Gre za prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji. V skladu so svoja sredstva združili institucionalni vlagatelji iz regije. Do sedaj je sklad zbral sredstva, ki mu dajejo možnost investicij preko 50 milijonov evrov.

Družba KD Skladi, ki je bila ustanovljena leta 1994, je ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi. Skupaj s hčerinskimi družbami upravlja okrog 750 milijonov evrov sredstev v 34 skladih in 13 drugih portfeljih v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti (skupaj s svojimi odvisnimi družbami) po celotni regiji JVE, med drugim najstarejše vzajemne sklade v Sloveniji in na Hrvaškem.

Peakside Capital je specializirana evropska družba za upravljanje naložb in je v lasti članov uprave podjetja. V upravljanju ima nepremičninske naložbe z bruto vrednostjo sredstev več kot 1 milijardo EUR, z glavnim poudarkom na naložbe v Srednji in Vzhodni Evropi ter Nemčiji. Predstavništva ima v Frankfurtu, Münchnu, Zugu (Švica), Varšavi, Pragi in Luxembourgu.

 

Zmagovalni sektor lanskega leta

Znotraj večjih ameriških podjetij smo imeli v lanskem letu nekaj zelo donosnih delnic. Delnice Mercka so se podražile za 42 odstotkov, Pfizerja za 26 odstotkov, Abbota za 33 odstotkov. Seveda je bilo tudi nekaj razočaranj. Omenimo lahko negativno spremembo Johnsona & Johnsona, njihove delnice so leto končale 3 odstotke nižje, kot so ga začele (spremembe so v evrih). Ko zraven prištejemo še dividendo, ki za globalni indeks znaša okoli 2 odstotka, pa so lanski donosi še nekoliko boljši. Podjetja, ki sestavljajo sektor zdravstva, imajo v večini precej fiksne prihodke. To pomeni, da bodo prihodki v letošnjem letu vsaj enaki, kot so bili lani. Vemo pa, kako je s staranjem prebivalstva na zahodu ter razvojem ekonomij na vzhodu. Prihodnost podjetij iz omenjenega sektorja je na daljši rok zelo optimistična. Prav tako je konkurenca med samimi podjetji zelo omejena, z leti pa se bo panoga še dodatno konsolidirala. V obzir je treba vzeti še valuacije, ki pa so ponovno nekoliko višje. K temu je botrovala predvsem rast njihovih delnic. Nekoliko skrb zbujajoče podatke pa sta objavila predvsem Johnson & Johnson ter Pfizer. Prvi vsako leto na začetku predstavi poglede za prihajajoče leto ter tudi za naslednje leto. V letu 2019 tako v ZDA ne vidijo praktično nobene rasti, nič kaj bolj optimistični pa niso niti za leto 2020. Kot glavno oviro izpostavljajo tudi močnejši dolar, ki jim znižuje prihodke iz tujine. S podobnimi težavami se sooča tudi Pfizer, ki napoveduje, da jim bo močnejši dolar v letu 2019 znižal prihodke v dolarjih kar za 900 milijonov.

Ameriški zdravstveni sistem že vrsto let deluje na zgornjih zmogljivostih, kar zadeva porabo za zdravstvo na prebivalca. Podjetja, ki poslujejo samo ali predvsem na ameriškem trgu, bodo v letošnjem letu verjetno v tranzicijskem letu, ko se bo dogajalo veliko, cene delnic pa stagnirale. Se pa odpira možnost za vsa podjetja, ki so prisotna predvsem v Aziji ter delno tudi v EU, da še naprej povečujejo prihodke ter tako povečajo vrednost za delničarje.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 30. januar 2019.

Morningstar uvrstil družbo KD Skladi med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi, izmed 14 ocenjenih, imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.
KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.
KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

 

Na podlagi ocen vseh skladov in relativnega števila skladov v posamezni kategoriji je Morningstar oblikoval neformalno lestvico družb za upravljanje, kjer družba KD Skladi zaseda 280. mesto od 3.128 družb za upravljanje, kar pomeni, da se uvrščajo med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu.

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

© 2018 Morningstar, Inc. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.