Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ugodni inflacijski podatki in obeti, da bodo pri ameriški centralni banki Fed do konca leta vendarle enkrat znižali obresti, so globalnim borzam dali nov zagon. Ameriški S&P 500 je pred štirimi meseci zaradi odmika rezov obrestnih mer v prihodnost padel na mejo 5.000 točk, pretekli teden pa se je že povsem približal vrednosti 5.500 točk.

 

Ameriška centralna banka na junijskem zasedanju obresti ohranila nespremenjene

Ameriška centralna banka tudi na junijskem zasedanju ni postregla s presenečenji in je obresti ohranila nespremenjene. Trgi so bili nad slišanim vseeno zadovoljni, saj predstavniki Fed do konca leta še vedno pričakujejo vsaj en rez. Pričakovanja ameriških centralnih bankirjev so bila podprta s podatki o inflaciji, ki merjeno s CPI sicer še naprej stagnira, a pozitivno so presenetili podatki o jedrni inflaciji, ki se je znižala na 3,4 % (najmanj po aprilu 2021), ter predvsem indeks cen proizvajalcev (PPI). Stroški proizvodnje ter veleprodajne cene blaga in storitev so namreč na letni ravni upadle za 0,2 %. Zadnja merjenja indeksa PPI in jedrne inflacije torej navdajata z optimizmom, da notranji inflacijski pritiski v ZDA le nekoliko popuščajo, kar je bil povod za rast delniških tečajev in upad zahtevanih donosnosti obveznic v preteklem tednu.

Apple od letošnjega januarja spet podjetje z najvišjo tržno kapitalizacijo

V preteklem tednu so znova blestele delnice, ki so povezano z integracijo umetne inteligence v vsakdan. Nvidia je po delitvi delnic pridobila slabih 9 %. Odlično so se odrezale tudi delnice Appla, pri katerem so razkrili težko pričakovane rešitve s katerimi Apple vstopa na vlak umetne inteligence. Predstavljene novosti sicer ne pomenijo nič revolucionarnega v primerjavi z že poznanimi programi UI, a vlagatelji so bili zadovoljni s tem, da bodo posodobljene Apple naprave sprožile naval novih kupcev, ki bodo želeli integrirati UI v svoj vsakdan. Težave iz preteklih mesecev so tako pozabljene, Applove delnice so pretekli teden pridobile 8 % in Apple je bil od januarja letošnjega leta zopet podjetje z najvišjo tržno kapitalizacijo.

Evropske borze pretekli teden pod pritiskom zaradi rezultatov na evropskih parlamentarnih volitvah

Veliko manj prešerno vzdušje je pretekli teden vladalo na evropskih borzah, ki so bile pod pritiskom zaradi rezultatov na evropskih parlamentarnih volitvah. Burno je bilo predvsem v Franciji, kjer je aktualni predsednik Macron po porazu razpustil parlament in sklical predčasne parlamentarne volitve, na katerih se prav tako napoveduje zasuk v desno. Vlagatelje skrbi predvsem, kaj bi morebitna zmaga Le Peninega Nacionalnega zbora z zavezniki prinesla z vidika fiskalne discipline in položaja Francije v EU. V programu Nacionalnega zbora so denimo nižanja davkov in znižanje upokojitvene starosti. To v času, ko francoski strukturni primanjkljaj že presega 5 %, na trge vnaša negotovost in celo pomisleke o možnosti ponovitve britanskega scenarija iz leta 2022, ko je vlada Liz Truss z napovedjo nevzdržnih ekonomskih politik načela zaupanje vlagateljev v britanski dolg, kar je povzročilo kaos na trgih in nazadnje odstop Trussove po zgolj šestih tednih na položaju. Francoski delniški indeks CAC 40  je pretekli teden izgubil več kot 6 %. Vpliv politične negotovosti se je odražal tudi na večini ostalih borz na stari celini, evropski indeks STOXX 600 je pretekli teden izgubil dobra 2 %.

Na Kitajskem inflacijski podatki ostajajo občutno pod ciljno vrednostjo

Tudi na Kitajskem so bili v središču pozornosti vlagateljev inflacijski podatki, ki pa za razliko od večine zahodnih gospodarstev ostajajo občutno pod ciljno vrednostjo, ki jo je kitajska vlada letos določila pri 3 %. Maja so se cene, merjeno s CPI, na letni ravni zvišale zgolj za 0,3 %, indeks cen proizvajalcev pa je bil pri -1,4 % že dvajseti mesec zapored negativen. Kljub stimulativnim ukrepom, kitajski potrošnik ostaja previden, zaradi česar zaostaja potrošnja, ki je bila predvsem vidna tekom t.i. festivala zmajevih čolnov, ko je osebna potrošnja še vedno zaostaja za predkoronskimi številkami.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer ostajajo najpomembnejši dejavnik kapitalskih trgov. Ekonomska aktivnost ostaja močna. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika ki delujeta negativno na obvezniški trg. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Obenem so obrestne mere dosegle svoj vrh, kar krepi privlačnost obvezniških naložb. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, ki skupaj z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb in obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Vlagatelji na svetovnih borzah so pretekli teden tehtali med nasprotujočimi si ekonomskimi podatki, kar je privedlo do dokaj mešanih izkupičkov med posameznimi segmenti trga. Ameriški S&P 500 ter tehnološki Nasdaq sta dosegla nove rekorde, znova pa so precej zaostajali indeksi podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo. Razlika v letošnjih donosih med t.i. rastočimi in vrednostnimi delnicami se je še povečala.

 

Bodo ameriški centralni bankirji letos sploh rahljali denarno politiko

Ameriško gospodarstvo je v mesecu maju ustvarilo 272 tisoč novih delovnih mest, povprečna letna rast plač pa je bila tik nad 4 %. Obe številki sta bili nad napovedmi ekonomistov in potrjujeta, da popuščanje napetosti na trgu dela v ZDA poteka zelo počasi, a vseeno kaže na postopno vrnitev v normalno stanje. Razmere na trgu dela in tudi ostali ekonomski podatki ameriški centralni banki Fed dovoljujejo, da ostane osredotočena na zadnji korak pri umirjanju inflacije. Ameriško gospodarstvo namreč še zmeraj dobro prenaša trenutne nivoje obrestnih mer. Pri Fed bodo zato skoraj zagotovo ta teden obresti ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,5 %. Trgi bodo tako znova precej bolj kot na aktualne poteze, osredotočeni na namige oziroma napovedi za naslednja zasedanja. Če so se vlagatelji še pred nekaj meseci spraševali kdaj in koliko rezov lahko pričakujemo, danes ni več povsem jasno, ali bodo ameriški centralni bankirji letos sploh rahljali denarno politiko. Po junijskem zasedanju namreč do konca leta ostanejo štiri zasedanja. Dva izmed teh bosta potekala pred, eno pa tik po ameriških predsedniških volitvah, kar bi lahko vsaj deloma vplivalo na odločitve predstavnikov Fed, ki se bodo želeli izogniti očitkom o politično obarvanih odločitvah.

ECB je prvič po petih letih znižala ključne obrestne mere

Kljub temu, da se je evrska inflacija maja nekoliko zvišala, so pri evropski centralni banki pretekli teden uresničili svoje napovedi in prvič po petih letih znižali ključne obrestne mere. Depozitna obrestna mera je zdaj pri 3,75 %. Še zdaleč pa ni nujno, da prvi rez pomeni začetek daljšega cikla rahljanja denarne politike. Inflacija namreč tudi na stari celini še ni dokončno premagana, poleg tega si bo ECB težko privoščila občutno večje odstopanje med evrskimi in dolarskimi obrestnimi merami, saj bi to oslabilo evro. Predstavniki evropske centralne banke so bili tako pri napovedih za naprej zadržani. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v evrskem območju, so kljub nižanju obrestnih mer pretekli teden rasle in vztrajajo blizu najvišjih nivojev v letošnjem letu.

Megatrend rasti indijskega srednjega sloja ostaja nedotaknjen in s tem največja sila indijskega kapitalskega trga

Kitajski makroekonomski podatki se v primerjavi s preteklimi meseci nekoliko izboljšujejo, a ostajajo v senci negotovosti na nepremičninskem trgu. Pozitivno presenečajo predvsem podatki o izvozu, na drugi strani pa razpoloženje med kitajskimi potrošniki ostaja bolj kot ne pesimistično. Vrednost novo prodanih stanovanj 100 največjih kitajskih nepremičninskih podjetij se je sicer na mesečni ravni povečala za 11,5 %, kljub temu pa je bila v primerjavi z majem lani nižja za 33,6 %. Ukrepi za blažitev nepremičninske krize, ki jih je kitajska vlada uvedla maja, še niso uspeli prepričati vlagateljev. Kitajske delnice so namreč v zadnjih tednih znova izgubile zagon. Trg se je sprva negativno odzval na nekoliko manj prepričljivo Modijevo zmago na indijskih volitvah, a ker je prevladala razlaga, da je tak razvoj dogodkov dober za demokracijo in dolgoročni razvoj trga, je negativno razpoloženje po nekaj dneh izpuhtelo in delnice so se vrnile na rekordne nivoje. Megatrend rasti indijskega srednjega sloja ostaja nedotaknjen in s tem največja sila indijskega kapitalskega trga.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer ostajajo najpomembnejši dejavnik kapitalskih trgov. Ekonomska aktivnost ostaja močna. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika ki delujeta negativno na obvezniški trg. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Obenem so obrestne mere dosegle svoj vrh, kar krepi privlačnost obvezniških naložb. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, ki skupaj z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb in obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

 

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Globalni borzni indeksi so zadnji majski teden sklenili brez večjih sprememb. V središču pozornosti vlagateljev so bili sveži inflacijski podatki, ki so prišli bolj ali manj v skladu z napovedmi in pričakovanji trga.

 

Fed bo prihodnji teden ohranil status quo na obresti 

Najbolj priljubljen inflacijski kazalnik ameriške centralne banke Fed, indeks cen osebne potrošnje (PCE), je bil aprila pri 2,7 %, kar je bilo dovolj za pozitivno reakcijo na trgih, a malenkostna nihanja med posameznimi merjenji ne spreminjajo širše slike, ki še naprej kaže, da je inflacija v ZDA v zadnjih mesecih obtičala na nivojih, ki presegajo ciljne vrednosti. V skladu s tem bodo pri Fed prihodnji teden skoraj zagotovo ohranili status quo in obresti obdržali na nivoju med 5,25 % in 5,5 %.

V ZDA zaključena sezona objav četrtletnih rezultatov

Sezona objav četrtletnih rezultatov v ZDA se je zaključila. Najvišjo, kar 34 % rast dobičkov na letni ravni, je zabeležil sektor komunikacijskih storitev, več kot 10 % rast so beležile tudi delnice iz sektorja diskrecijske potrošnje, komunalnih storitev, financ ter tehnološke delnice. Na drugi strani so dobički energetskih delnic, ob občutno nižjih cenah energentov v primerjavi z istim obdobjem lani, upadli za 25 %, podoben upad dobičkov so zabeležile delnice iz zdravstvenega sektorja. Povprečna rast vseh sektorjev znotraj indeksa S&P 500 je znašala 6 %.

Upočasnitev upada evrske inflacije

Tudi trend padanja evrske inflacije se je vsaj začasno ustavil. Majski indeks CPI je bil na letni ravni pri 2,6 %, kar je nekoliko več kot v preteklih dveh merjenjih. Upočasnitev upada inflacije na stari celini je predvsem posledica rasti plač, kar vodi v vztrajno rast cen storitev kot je zdravstvena oskrba, zabavna industrija, hotelske namestitve itd., torej področja, kjer plače predstavljajo največji strošek poslovanja. Na drugi strani je v zadnjih mesecih konkretno upadla inflacija na področju energentov in prehrane. Zaradi baznega učinka (z majem lani se je rast cen začela hitreje umirjati), je bil začasen porast inflacije pričakovan in ne bo kaj dosti vplival na odločitev evropske centralne banke, ki bo kot kaže prihodnji teden prvič po letu 2019 znižala ključne obrestne mere. Pri ECB pričakujejo, da bo inflacija do konca letošnjega leta nihala okrog trenutnih nivojev, dokončno znižanje na ciljna 2 % pa napovedujejo v prihodnjem letu.

Zanesljiva zmaga aktualnega indijskega premierja Narendre Modija na parlamentarnih volitvah v Indiji

Vlagatelji na trgih v razvoju so pozdravili napovedi o zanesljivi zmagi aktualnega indijskega premierja Narendre Modija na parlamentarnih volitvah v Indiji, pri čemer bo njegova stranka Baratija Džanata v tretjem mandatu osvojila še nekoliko več sedežev kot na volitvah pred petimi leti. Vlagatelji pričakujejo, da se bo gospodarski razcvet pod stabilno Modijevo vlado nadaljeval – v petek so v Indiji objavili podatek, da je bila letna gospodarska rast v prvem četrtletju kar 7,8 %. Indijski borzni indeks Sensex vztrajno ruši rekorde in je od začetka leta pridobil več kot 20 %. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da se pozitivni trendi odražajo tudi na vrednotenjih indijskih delnic, razmerje med ceno in dobičkom indeksa MSCI India je okrog 25, kar je približno dvakrat več kot pri primerljivem indeksu širšega področja trgov v razvoju. Obenem večina za vlagatelje najbolj privlačnih delnic kotira le na indijski borzi, dostop do katere je zaradi administrativnih in birokratskih ovir ter posebnosti za večino globalnih vlagateljev precej otežen. Največja utež trgov v razvoju ostaja Kitajska. Odboj kitajskih delnic se je pretekli teden zaustavil in zdi se, da je bilo pozitivno vzdušje iz sredine maja zgolj posledica preurejanja portfeljev globalnih vlagateljev. Ekonomski kazalci ostajajo na območju med širitvijo in krčenjem. Kitajski porabniki še naprej zmerno zmanjšujejo nakupe dobrin, nekoliko radodarnejši pa so pri nakupih storitev. A vse skupaj ni dovolj za močnejše okrevanje gospodarstva, saj se kriza nepremičninskega trga nadaljuje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge ohranjajo centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Vpliv pričakujemo da se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih, saj ekonomska aktivnost ostaja močna. Delniški trgi so v teh okoliščinah v primerjavi z obvezniškimi v boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika ki delujeta negativno na obvezniški trg. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose, obenem pa ocenjujemo, da so obrestne mere dosegle svoj vrh. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, spremljamo tudi okrepljene geopolitične napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

Razumevanje korekcij na trgih je ključnega pomena za vlagatelje

Kaj je korekcija na borzi?

Korekcija na borzi je tehnični izraz, ki opisuje zmanjšanje tržne vrednosti delnic, indeksov ali drugih finančnih instrumentov za od 10 % do 20 % od njihovih nedavnih najvišjih vrednosti. Kljub jasni definiciji, se izraz v korekcija v finančnih medijih včasih uporablja tudi, ko vrednostni papirji zdrsnejo za manj kot 10 %, a strogo definicijsko gledano ta uporaba ni pravilna. V povezavi s korekcijo se pogosto uporablja tudi naslednje sorodne izraze:

  • Volatilnost oz. nihajnost je splošna meritev nihanj cen v določenem času in (za razliko od korekcije) ne opisuje nujno trenda upada cen vrednostnih papirjev.
  • Bikovski trend (bull market) nasprotno predstavlja obdobja, ko so vrednostni papirji v trendu rasti. Splošno sprejeta definicija kot bikovski trend opredeljuje rast za 20% ali več od zadnjega dna.
  • Medvedji trend (bear market) opisuje padec tržnih vrednosti za 20% ali več. So manj pogost pojav od korekcij. Medvedji trend na borzah pogosto zaznamujejo negativni ekonomski šoki ali recesija.
  • Finančne krize so obsežnejši ekonomski dogodki, ki vključujejo več tržnih segmentov in lahko vodijo v dolgotrajne recesije. Finančne krize pogosto sprožijo korekcije ali medvedji trend na borzah.

Tipičem potek korekcije na trgih

Razumevanje in prepoznavanje korekcij

Korekcije so običajno manj turbulentne in krajše od medvedjih trgov ter so normalen del tržnih ciklov. Splošni ameriški borzni indeks S&P 500 denimo v povprečju korekcijo doživi na vsake 1,6 leta (money.com). Običajno so posledica enega izmed, ali pa kombinacije ekonomskih, političnih in psiholoških dejavnikov. Korekcije so torej povsem normalen del investiranja v vrednostne papirje kot so delnice in ne bi smele vzbujati prevelikega strahu med vlagatelji. Še več, korekcije vlagateljem ponujajo priložnosti za nakup vrednostnih papirjev po nižjih cenah in s tem nadpovprečne donose.

Primeri korekcij in njihov vizualni prikaz

Na spodnjem grafu gibanja vrednosti sklada Generali Amerika, je lepo razvidna korekcija, ki se je na ameriški borzi zgodila pozno spomladi in zgodaj poleti leta 2022 (del grafa pobarvan z modro). Vrednost točke sklada je bila aprila 2022 pri 2,09 EUR nato pa je do konca junija upadla na vrednost 1,78 EUR. Od lokalnega maksimuma do lokalnega minimuma je tako vrednost upadla za 14,8 %. Borze so nato postopoma okrevale, šlo je torej za tipično korekcijo na ameriškem borznem trgu.

Gibanja vrednosti sklada Generali Amerika

Investicijski baloni in njihov vpliv na korekcije

Korekcije na finančnih trgih pogosto nastopijo kot posledica poka borznih balonov, ki nastanejo, ko čustva kot je pohlep in strah pred zamujenimi priložnostmi, vlagatelje motivirajo k sprejemanju neracionalnih odločitev in nakupu vrednostnih papirjev na podlagi pretekle rasti, ne pa notranje vrednosti naložbe. To vodi v spiralo rasti in vrednosti naložb začasno občutno presežejo realne vrednosti. Ko balon “poči”, sledi korekcija (ob večjih padcih obdobje medvedjega trenda), kar trge vrne na bolj realne nivoje.

Prepoznavanje investicijskih balonov zahteva pozornost na ključne znake, kot je nenavadno hitra rast vrednosti naložb brez fundamentalne podlage. Pri tem je potrebno biti previden, ko cene delnic ali drugih sredstev naraščajo hitreje od njihove osnovne vrednosti, ki jo podpirajo temeljni ekonomski kazalci. Pri delnicah se za potrebe vrednotenja na primer uporabljajo različni kazalniki, eden najenostavnejših in pogosto uporabljenih je razmerje med ceno delnice podjetja in dobičkom na delnico (P/E). Ko kazalnik močno preseže dolgoročna povprečja, je to lahko eden izmed znakov napihovanja balona. Seveda pa je pri analiziranju potrebno upoštevati tudi druge, tako kvantitativne kot kvalitativne, dejavnike. Preprosti znaki borznega balona so lahko tudi množično zanimanje za določeno naložbo, povečan obseg trgovanja in prekomerna uporaba finančnih vzvodov.

Poleg finančne pismenosti, ki nam bo omogočila, da prepoznamo napihovanje borznega balona, se vlagatelji najboljše obvarujemo z zlatimi pravilom investiranja – diverzifikacijo. Ker kot povprečni mali vlagatelj težko dosežemo ustrezno razpršenost portfelja delniških naložb, so dobra alternativa vzajemni skladi, preko katerih lahko že z nizkimi zneski dostopamo do široke palete strokovno upravljanih naložb. Več o vzajemnih skladih in splošnem dogajanju na trgih na brezplačnih finančnih webinarjih.

 

PRIJAVA NA POSVET

Za razliko od grafa sklada Generali Amerika, primer sklada Generali Jugovzhodna Evropa prikazuje primer klasičnega borznega balona, ki se je pred krizo leta 2008 napihnil na slovenski borzi in na borzah na področju Balkana. Vrednost točke sklada je od vrha doseženega julija 2007 pri 8,67 EUR do dna pri 1,81 septembra 2009 strmoglavila kar za 79 %. Cene delnic iz področja Slovenije in jugovzhodne Evrope so pred krizo močno presegale svojo realno notranjo vrednost, rast pa je v veliki meri temeljila na špekulacijah. Posledično je bilo okrevanje veliko bolj počasno, vrednost točke pa še do danes ni dosegla nivojev iz leta 2008. Pok balkanskega borznega balona leta 2008 je torej močno presegel okvirje korekcije in se prelevil v medvedji trend.

Graf gibanja sklada Generali Jugovzhodna Evropa

Korekcije kot priložnosti

Korekcije, čeprav so lahko psihološko zahtevne, predstavljajo priložnosti za vlagatelje, ki razumejo dolgoročne trende. Omogočajo namreč nakup naložb po ugodnejših cenah. Na njih lahko gledamo kot mehanizem, s katerim se trg prečisti in vrne na dolgoročno vzdržen trend rasti. Z razumevanjem, da so nihanja del naložbenega procesa, lahko vlagatelji bolje obvladamo svoja pričakovanja in čustva. Namesto da bi se odzivali panično, je ključno, da ohranjamo disciplino, upoštevamo dolgoročne cilje in izkoristimo priložnosti, ki jih te nihajnosti ponujajo.

Ključno pri tem je, da kot vlagatelji naredimo svojo nalogo in znamo presoditi, ali gre za korekcijo kvalitetne naložbe, ki se bo kmalu znova vrnila v trend rasti, ali pa je padec vrednosti posledica poka investicijskega balona, ki se je napihnil predvsem na podlagi iracionalnih čustev vlagateljev. Ker to predvsem za vlagatelje z manj strokovne podkovanosti v praksi ni tako enostavno, lahko na podobna vprašanja pomagajo finančnih svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosto zastavljena vprašanja

Kaj povzroči korekcijo?
Korekcijo lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z ekonomskimi podatki, politično negotovostjo, spremembami obrestnih mer, in psihološkimi reakcijami trga na te dogodke.

Kako dolgo traja korekcija na trgih?
Dolžina borzne korekcije se lahko razlikuje, običajno pa traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Vse je odvisno od osnovnih vzrokov in tržnega sentimenta.

Kdaj nastopi korekcija?
Korekcije so nepredvidljive, pogosto sledijo obdobjem hitre rasti tržnih vrednosti, ko se pojavijo dvomi o vzdržnosti rasti, ali pa ob poslabšanju makroekonomskih podatkov in poslovanja podjetij. Vlagatelji bi morali ostati osredotočeni na svoje dolgoročne investicijske cilje in razmisliti o morebitnem nakupu kvalitetnih naložb, s katerimi se po korekciji trguje po ugodnejših cenah.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Teden, ki je za nami, je zaznamovala precejšnja neusklajenost gibanja med posameznimi segmenti trga. Medtem, ko je tehnološki indeks Nasdaq pridobival in dosegel novo rekordno vrednost, je industrijski Dow Jones zdrsnil za več kot dva odstotka. S&P 500 je teden sklenil brez večjih sprememb. Odstopanje je šlo v največji meri na račun objave vrtoglavih četrtletnih rezultatov Nvidie, ki ostaja vlečni konj in simbol borznega optimizma povezanega z umetno inteligenco.

 

Je Nvidia izčrpala potencial za rast

Za nami je eno najtežje pričakovanih objav poslovnih rezultatov. V tej sezoni objav rezultatov za obdobje od začetka januarja do konca marca letos, je bilo največje vprašanje, ali so delnice Nvidie s skoraj podvojeno ceno od začetka letošnjega leta izčrpale potencial za rast ali pa trend rasti ostaja nedotaknjen. Odgovor je bil jasen in navdušujoč. 262 % rast prihodkov in več kot 600 % rast čistega dobička v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem pomeni, da povpraševanje po mikročipih še naprej presega najbolj optimistične napovedi, vročico pa stopnjuje prihod nove, še precej zmogljivejše generacije čipov, ki bodo na trg prišli v drugem delu letošnjega leta. Nvidia torej še naprej trdno drži primat na področju sofisticiranih čipov za umetno inteligenco, katerih povpraševanje močno presega ponudbo, kar podjetju omogoča postavljanje izjemnih marž. Delnice Nvidie so se po objavi rezultatov podražile še za dobrih 10 % in presegle mejo 1000 dolarjev. Ob tem so pri podjetju napovedali delitev 10 za 1. Podjetja se za to potezo običajno odločijo po obdobjih rasti, saj nižja cena po delitvi poveča likvidnost in delnice naredi dostopnejše širšemu krogu vlagateljev. Pri tem se skupna vrednost delnic obstoječih vlagateljev seveda ne spremeni, saj ob delitvi dobijo sorazmerno večje število delnic. Tržna kapitalizacija Nvidie je tako presegla vrednost vseh nemških borzni podjetij, kar je še en opozorilni znak, da Evropa s svojo birokracijo in počasnim prilagajanje na globalne izzive duši rast evropskega gospodarstva.

Večina delnic znotraj indeksa S&P 500 teden zaključila v rdečem

Kot rečeno pa se dobre novice za Nvidio tokrat niso odrazile na širšem trgu. Večina delnic znotraj indeksa S&P 500 je namreč teden zaključila v rdečem. Vlagatelji se še naprej osredotočajo predvsem na to, kako bodo aktualni ekonomski podatki vplivali na prihajajoče poteze centralnih bank. Zaenkrat kaže, da bo inflacija v ZDA še nekaj časa vztrajala v območju med 2 % in 4 %, obenem pa ameriška gospodarska rast ne kaže znakov popuščanja. Majski odčitek kombiniranega indeksa nabavnih managerjev PMI v ZDA je bil pri 54,4 celo najvišji po aprilu 2022, kar so vlagatelji postavili v kategorijo za trg »predobrih« podatkov, ki ameriški centralni banki dajejo več prostora za zadržanost na prihodnjih srečanjih. Glede na vrednotenja na terminskih trgih, se je verjetnost za več kot eno znižanje obrestnih mer v letošnjem letu pretekli teden znova nekoliko znižala. En rez obrestnih mer tako sedaj pričakujejo septembra, a tudi ta se zaradi prihajajočih volitev odmika.

ECB bo na junijskem zasedanju znižala ključne obrestne mere

V Evropi so prve ocene o majskem razpoloženju nabavnih managerjev (PMI) pozitivno presenetile. Kombiniran indeks evrskega območja za maj je znašal 52,3, kar pomeni tretji zaporedni mesec v območju rasti. Rast še naprej poganjajo storitve, a kot kaže se razmere končno nekoliko izboljšujejo tudi v predelovalni industriji, kjer indeks sicer že štirinajsti mesec zapored ostaja v območju krčenja, a majski podatki napram preteklim mesecem kažejo bolj vzpodbudno sliko. Poleg tega vse kaže, da bodo pri ECB na prihajajočem junijskem zasedanju znižali ključne obrestne mere, kar je v zadnjih tednih ugodno vplivalo na evropske delnice.

SBI TOP pretekli teden dosegel nov lokalni maksimum in se približal vrednosti 1500 točk

Ugodne razmere na evropskih borzah se odražajo tudi pri indeksu ljubljanske borze. Domači SBI TOP je ob dobrih četrtletnih rezultatih domačih zavarovalnic in vztrajni rasti delnic NLB, pretekli teden dosegel nov lokalni maksimum in se povsem približal vrednosti 1500 točk. Na podlagi solidne gospodarske rasti in rezultatov borznih družb, so vlagatelji vse bolj naklonjeni trgom v regiji Jugovzhodne Evrope, pri tem še naprej pozitivno izstopa romunska borza.

Trgi v razvoju pretekli teden niso izstopali

Trgi v razvoju pretekli teden niso posebej izstopali in tudi odboj na kitajskih borzah se je umiril. Kitajske oblasti še naprej po kapljicah dodajajo finančno podporo prizadetemu nepremičninskemu sektorju, a vsa dosedanja »zdravila« se niso izkazala za učinkovita. Obenem so velike kitajske vojaške vaje v okolici Tajvana okrepile strah pred geopolitičnimi napetostmi in s tem zadržanost globalnih vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge ohranjajo centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Vpliv pričakujemo da se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih, saj ekonomska aktivnost ostaja močna. Delniški trgi so v teh okoliščinah v primerjavi z obvezniškimi v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose, obenem pa ocenjujemo da so obrestne mere dosegle svoj vrh. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, spremljamo tudi okrepljene geopolitične napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Po dolgem obdobju zelo mirnega dogajanja in vztrajne rasti, se je na finančne trge le vrnilo nekaj več nihajnosti. Spust iz marca doseženih rekordnih vrednosti najbolj spremljanih borznih indeksov je pretekli teden dobil pospešek. Za ohladitev navdušenja na borzah je bilo deloma krivo napenjanje mišic na Bližnjem vzhodu, v večji meri pa prilagajanje na obete o dlje trajajočih višjih obrestnih merah v ZDA ter unovčevanje dobičkov na segmentih trga, ki so v zadnjih mesecih najhitreje rastli in kjer je rast ponekod presegla 50 %.

Vpliv iranskega napada na surovinske trge in odziv vlagateljev

Iranski napad z raketami in brezpilotniki na Izrael ter Izraelov povračilen udarec sta pretekli teden sprva sprožila precej burno reakcijo na surovinskih trgih. Cena surove nafte WTI je prehodno poskočila nad 85 dolarjev za sodček, vlagatelji so svoja sredstva selili v varna zavetja kot so zlato, ameriški dolar in švicarski frank. A na trgih je obakrat prevladalo mnenje, da so možnosti za nadaljnjo eskalacijo nizke in vlagatelji so se tako znova osredotočili na četrtletne rezultate borznih družb in predvsem denarno politiko centralnih bank. Zadnji odčitki inflacije v ZDA so namreč dodobra premešali karte na terminskih trgih, ki so še na začetku letošnjega leta napovedovali šest rezov ključne obrestne mere, trenutno pa zgolj še enega. Posledično so se zahtevane donosnosti na referenčne ameriške 10-letne državne obveznice povzpele najvišje v letošnjem letu in ne zaostajajo več veliko za nivoji iz oktobra lani, ko se je zahtevana donosnost na ameriško 10-letno državno obveznico povzpela blizu 5 %. Takrat je to pomenilo lokalno dno na delniškem trgu. Ali smo tudi tokrat na točki obrata bomo še videli, saj so delniški trgi krepko višje kot oktobra lani.

Delnice, ki so občutljive na obrestne mere, in pričakovanje objav novih rezultatov podjetij z veliko utežjo v borznih indeksih

Najbolj so tako pretekli teden izgubljale delnice, ki so občutljive na obrestne mere, ter tehnološke delnice, ki so močno pridobile na vrednosti v zadnjih šestih mesecih. Poleg rastočih delnic, za katere višje obrestne mere pomenijo višje diskontne stopnje na prihodnje dobičke, sem spadajo še delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, podjetja iz nepremičninskega sektorja in podjetja, ki so bolj obremenjena z dolgom. Svoje so k padcem borznih indeksov dodale še objave rezultatov nekaterih velikih borznih družb na čelu z Netflixom, ki je napovedal počasnejšo rast prihodkov v prihodnjih četrtletjih, ter nizozemskim in tajvanskim proizvajalcem mikročipov ASML in TSMC. Podjetji nista v celoti zadovoljila zelo visokih pričakovanj vlagateljev, kar je nekoliko ohladilo visokoletečo panogo proizvajalcev mikročipov vključno z Nvidio, ki je pretekli teden zdrsnila za dobrih 10 %. Ta teden rezultate predstavlja kar nekaj podjetij z veliko utežjo v borznih indeksih, še posebej pod drobnogledom bodo Microsoft, Google / Alphabet, Meta / Facebook in Tesla. Slednja še naprej reže cene električnim avtomobilom in zdi se, da je pravljice električnih avtomobilov nepreklicno konec, in da bodo tudi delnice teh podjetij morale pri svojih vrednotenjih upoštevati ekonomske kriterije. Tesla postaja tako »samo še eno avtomobilsko podjetje«.

V Evropi šibkejši inflacijski pritiski – bo ohlapnejša denarna politika dala zagon delnicam na stari celini

Bližje rekordnim vrednostim, kljub padcem v ZDA, vztrajajo glavni evropski indeksi. Ker so inflacijski pritiski na stari celini šibkejši kot čez lužo, bodo pri ECB bržkone kmalu začeli z nižanjem obrestnih mer. Precej možnosti za prvi rez se nakazuje za junijsko zasedanje. Trgi nato do konca leta pričakujejo še od tri do štiri reze, kar precej odstopa od pričakovanj glede politike ameriške centralne banke. Ohlapnejša denarna politika bi lahko dala nekaj vetra v jadra evropskim delnicam. Obenem evro nekoliko izgublja v primerjavi z dolarjem, uresničitev trenda treh ali štirih rezov v Evropi in nič v ZDA pa bi ga potisnile proti pariteti z dolarjem.

Gospodarska kriza na kitajskem trgu še vedno ostaja

Kitajska vlada je sporočila, da se je bila letna rast BDP v prvem četrtletju 5,3 %, na četrtletni ravni pa 1,6 %, kar načeloma potrjuje, da se je gospodarska rast pobrala in nekoliko približala stopnjam, ki jih je dosegala v pred covidnem obdobju. Kljub temu pa nekateri drugi ekonomski podatki iz Kitajske še naprej odražajo veliko mero negotovosti. Zlasti to velja za nepremičninski sektor in brezposelnost med mladimi, ki je še zmeraj pri 15 %. Zato se vlagatelji sprašujejo, kateri podatki držijo in kateri so prikrojeni, saj zadnji podatki zopet nakazujejo na močnejšo deflacijo cen industrijskih izdelkov, kar je nekako v neskladju s podatki o močni gospodarski rasti.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge imajo že nekaj časa centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Ta vpliv lahko pričakujemo, da se bo nadaljeval v prihodnjih mesec. Delniški trgi so tu v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica močnega dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, obenem pa spremljamo rast geopolitičnih napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realno donose je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravo izbiro. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indija-Kitajska. Indija je nadomestila Kitajsko kot državo z najhitrejšo rastjo, a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi družbe Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden drugega četrtletja je na finančne trge le prinesel nekaj več razburljivosti. Podatki iz ameriškega trga dela so v kombinaciji s skokom borznih cen nafte, še nekoliko ohladili pričakovanja o nižanju obrestnih mer in sprožili manjši popravek na borzah. A prevladujoč sentiment na trgu ostaja pozitiven. Vlagatelji verjamejo, da lahko ameriško gospodarstvo in dobički podjetij vztrajajo v območju robustne rasti, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih. Borzni biki so tako hitro izkoristili zdrs indeksov in do konca preteklega tedna izničili velik del padcev ob objavi podatkov.

Kljub temu, da smo se v zadnjih mesecih že navadili, da poročila s trga dela presegajo napovedi ekonomistov, so bile številke objavljene pretekli teden še posebej impresivne. Ameriško gospodarstvo je namreč marca ustvarilo 303 tisoč delovnih mest (v primerjavi z 200 tisoč napovedanimi), brezposelnost pa se je iz 3,9 % znižala na 3,8 %. Pri izjemnih številkah novo ustvarjenih delovnih mest v zadnjih mesecih, ne gre samo za klasičen primer napetega trga dela kot posledice razgretega gospodarstva, ampak ima pomemben vpliv tudi rast delovno aktivnih prebivalcev zaradi imigracij. V ZDA naj bi letos neto imigriralo 3,3 milijona ljudi, kar je veliko več kot v obdobju pred epidemijo, ko je letno v ZDA migriralo okrog 900 tisoč ljudi. Prav večanje razpoložljive delovne sile omogoča, da se odlični podatki s trga dela v zadnjih mesecih ne prelivajo več toliko v pritisk na rast plač in s tem inflacijo. Pri ameriškem think tanku Brookings Institution ocenjujejo, da lahko zahvaljujoč imigracijam ameriški delodajalci v povprečju mesečno ustvarijo med 160 in 200 tisoč novih delovnih mest brez, da bi se povečal pritisk na inflacijo. Brez imigracij bi bila ta številka med 60 in 100 tisoč mesečno.

Na stari celini so bili v središču pozornosti podatki o evrski inflaciji, ki se je marca znova znižala hitreje od napovedi in bila merjeno s CPI pri 2,4 %. Prvič po februarju 2022 je pod 3 % upadla tudi jedrna inflacija. Zapisnik marčevskega zasedanja ECB nakazuje, da so evropski centralni bankirji vse bolj enotni pri mnenju, da bodo pogoji za nižanje obrestnih mer kmalu izpolnjeni. A vsaj na aprilskem zasedanju ECB, ki bo potekalo v četrtek, bo evrska ključna depozitna obrestna mera skoraj zagotovo še ostala pri 4 %, prvi rez se zdi najbolj verjeten junija. Več nejasnosti kot glede prvega znižanja ostaja v zvezi z nadaljnjimi koraki evropske centralne banke, sploh v primeru, če bo inflacija v Evropi in ZDA v prihodnjih mesecih še naprej šla vsaka svojo pot.

Po tem, ko je kitajski predsednik Xi konec marca s ciljem obuditi naložbe iz zahoda, gostil vodilne iz številnih ameriških in evropskih multinacionalk, je bila pretekli teden na obisku na Kitajskem še ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Osrednja tema pogovorov med različnimi predstavniki kitajske vlade in Yellenovo je bila gospodarska politika, ki kitajskim podjetjem z obsežnimi subvencijami omogoča po dumpinških cenah iz trga izrivati konkurente iz zahoda. Ta trend je še posebej očiten na področju avtomobilske industrije ter solarnih panelov. Ameriška finančna ministrica v odzivih po štiri dnevnem obisku ni izdala veliko podrobnosti, hkrati pa ni izključila možnosti uvedbe tarif na nekatere kitajske izdelke.

Če se delniški indeksi v zadnjih tednih niso posebej zmenili za obete višjih obrestnih mer, pa to ne velja za dogajanje na trgu obveznic. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so se povzpele v bližino najvišjih nivojev v letošnjem letu. To kaže, da so vlagatelji vse manj prepričani v reze obrestnih mer zaradi vse boljših pogojev v gospodarstvih. Slednje kljub nespremenjenim obrestnim meram centralnih bank deluje dovolj pozitivno na delniške trge, da le ti silijo višje, obenem pa deluje zaviralno na obvezniških trgih in posledično ob padajoči inflaciji že ponuja realen donos tudi vlagateljem v obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Bližajo se rezultati poslovanja za prvi kvartal, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Generali Investments ponovno z Naj upravljavcem premoženja v Sloveniji

 

Aleš Lokar, ki je vodja upraviteljskega tima za podsklade Generali Krovnega sklada: Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Rastko, v skupni vrednosti 225 milijonov evrov sredstev, je nagrado za naj upravljavca prejel že leta 2017. Ob ponovnem prejemu laskavega naziva je povedal: »Ta nagrada je plod odličnega dela celotnega tima Generali Investments. Kompleksnost trgov ter hitrost razvoja dogodkov zahtevajo dobro skupinsko delo, zato je to nagrada, ki je namenjena vsem sodelavcem.«

 

Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb in Naj upravljavec; Foto: © Jure Makovec / Moje finance

 

Na lestvico petih najboljših upravljavcev premoženja v Sloveniji, se je uvrstil tudi David Zorman, ki je prestižno priznanje, najboljši upravljavec premoženja, prejel že leta 2011.

V 14-letni zgodovini podeljevanja nagrad so prestižni naslov naj upravljavca in naj upravljavca desetletja kar osemkrat prejeli upravitelji družbe Generali Investments. To družbo Generali Investments uvršča med največkrat nagrajeno družbo za upravljanje v zgodovini podeljevanja nagrad in izkazuje uspešnost upraviteljske ekipe družbe. Naj upravitelji premoženja po letih so postali: David Zorman (2011), Primož Cencelj (2014, 2016 in 2018), Aleš Lokar (2017) in Luka Flere (2019). Primož Cencelj pa je postal tudi naj upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).
Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Družba Generali Investments, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja, se tako uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji in že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja, priznanja za kakovostno delo, odlično upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Na prireditvi so podelili tudi zvezdice skladom za tri- in desetletno obdobje, kar predstavlja najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in je odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Generali Galileo*****, mešani fleksibilni sklad, v kategoriji mešani globalni za triletno obdobje

Generali Rastko Evropa*****, evropski delniški sklad, v kategoriji delniški evropski za desetletno obdobje

Generali Bond*****, obvezniški – EUR, v kategoriji evropski obvezniški za desetletno obdobje

 

Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, je ob tej priložnosti poudarila: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Delujemo v hitro se spreminjajočem okolju, ki od nas zahteva vsakodnevno prilagajanje in tu se izkazujejo naše dolgoletne izkušnje. Že 30 let se zavedamo pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje.«

Številne prejete nagrade predvsem pa zaupanje strank, dolgoročni odnosi, preudarna naložbena politika, kakovostni produkti, vrhunska ekipa z zmagovalno miselnostjo in strokovnost ter tudi mednarodnost so zagotovo motivatorji, ki poganjajo to najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji in ekipo ter hkrati dokazujejo, da so na pravi poti.

 

Na fotografiji z leve: Geza Norčič, upravitelj, Matej Krajnik, analitik, Sašo Šmigić, član uprave, Aleš Lokar, vodja upravlja delniških naložb in naj upravljavec leta 2023, David Zorman, vodja upravljanja ESG analiz in Matej Škerlep, analitik (na sliki manjkata: Beti Bacetič Kern, upraviteljica, in Grega Meden, samostojni upravitelj).

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                              Vir fotografije: Starconnect media

 

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh kot bi lahko dajal slutiti hiter upad od vrha do trenutnih nivojev. Tako februarski indeks cen CPI kot kazalnik zasebne potrošnje PCE sta prišla malenkost nad napovedmi ekonomistov, kar je pretekli teden nekoliko povečalo nihajnost na finančnih trgih. Predvsem vrednotenja na trgu obveznic so se še nekoliko prilagodila pričakovanjem, da bodo aktualni ekonomski podatki prvo znižanje ključne obrestne mere zamaknili globoko v poletje, število znižanj v letošnjem letu pa bo manjše od začetnih pričakovanj. Na drugi strani glavni delniški indeksi zaradi boljših pričakovanj gospodarske rasti vztrajajo blizu rekordnih vrednosti in s tem višjih dobičkov.

Pri Fed bodo ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ohranili nespremenjene

Bolj ali manj je jasno, da bodo pri ameriški centralni banki ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ta teden ohranili nespremenjene. Kljub temu, da se splošna inflacija v ZDA, merjeno s CPI, že vse od oktobra ni znižala, jedrna inflacija pa je v tem obdobju upadla zgolj za 0,2 %, terminski trgi prvi rez obrestnih mer napovedujejo na junijskem zasedanju. Guverner Fed, Jerome Powell, je na preteklih zasedanjih nekoliko omilil svojo retoriko in dokaj odkrito napovedal, da je rahljanje denarne politike blizu. Vlagatelji bodo zato še toliko bolj pozorni na to, če oziroma kako, bodo predstavniki Fed svoja stališča prilagodili najnovejšim inflacijskim podatkom. V luči trdovratne inflacije in precejšnje negotovosti glede denarne politike v prihodnjih mesecih, so v zadnjih tednih znova za S&P 500 precej zaostajale delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, ki so bolj občutljive na obrestne mere. Na drugi strani so se ob podražitvah nafte dobro odrezale delnice energetskega sektorja. Na krilih višjih cen zlata, srebra, bakra in nekaterih drugih surovin, pa so rasle delnice rudarskih podjetij. Natanko leto dni po seriji propadov regionalnih ameriških bank so lahko zadovoljni vlagatelji v delnice finančnega sektorja, ki so od lanske bančne krize pridobile več kot 25 %. Znotraj skupine t.i. veličastnih sedem najbolj veličastni ostajajo donosi Nvidie, precej manj spektakularno, a vseeno vztrajno, iz tedna v teden pridobivajo delnice Microsofta, Mete, Amazona in Alphabeta. Manj rožnati so bili zadnji meseci za delničarje Appla. Kalifornijski velikan je kot kaže izčrpal potencial za širitev prodaje svojih ključnih obstoječih produktov, na čelu z Iphonom, in napovedi o tem, kako uspešno bo podjetje pri monetizaciji novih tehnoloških prebojev (predvsem na področju UI), so zaenkrat negotove. Poleg tega se Apple bori z vse več regulatornimi preprekami. Applove delnice so od rekorda decembra lani oddaljene za okrog 10 %. Že več kot 50 % pa so od najvišje vrednosti, dosežene v letu 2021, oddaljene delnice zadnjega izmed elitnih sedmih ameriških tehnoloških velikanov, Tesle. Več o težavah slednje, si lahko preberete v enem izmed preteklih tedenskih komentarjev.

Posledice višjih obrestnih mer, z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi dela od doma, vse bolj vplivajo na evropski trg poslovnih nepremičnin

Posledice višjih obrestnih mer, v kombinaciji z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi povečanega obsega dela od doma, se vse bolj odražajo na evropskem trgu poslovnih nepremičnin. Prva odmevnejša žrtev krize je bila avstrijska Signa, ki je bankrotirala decembra lani. Pretekli teden je slabše poslovne rezultate poročal nemški nepremičninski velikan Vonovia, a obenem napovedal, da se stanovanjskim nepremičninam obetajo boljši časi. Precej težav z refinanciranjem dolga se v prihajajočih mesecih obeta nekaterim nepremičninskim podjetjem, zlasti v Nemčiji in Skandinaviji. S podobnimi težavami se soočajo tudi v ZDA, kjer težavo predstavlja predvsem visok delež praznih pisarn. Kriza že negativno vpliva na bilance nekaterih bank, a nivo izpostavljenosti sistemsko pomembnih finančnih institucij temu segmentu gospodarstva, zaenkrat ne predstavlja pretiranega sistemskega tveganja. Banke imajo namreč po krizi 2008 visoke standarde kapitalske ustreznosti, zaradi obrestne razlike ustvarjajo rekordne dobičke in posledično so veliko bolj odporne na tovrstne šoke kot v preteklih krizah.

Japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač

Po tem, ko so japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač vse kaže, da bodo pri japonski centralni banki končali 8 let dolgo obdobje negativnih obrestnih mer. Po dolgem obdobju zelo nizke, pogosto tudi negativne inflacije, japonski odločevalci upajo, da bodo višje plače spodbudile domačo potrošnjo in  s tem kronično stagnantno gospodarsko rast. A ukrepi fiskalne in monetarne politike ne bodo rešili največja ovire, ki je demografija oziroma hitro krčenje delovno aktivnega prebivalstva.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti, saj se rezi v obrestnih merah nekoliko oddaljujejo, a predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovost kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na trenutne gospodarske in politične izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo nadpovprečno rasti v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost, obenem pa vrednotenja niso na nivojih kot smo jih videli v preteklih balonih. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Zadnja gibanja kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja, zato smo zadnje dni videli tudi nekoliko več špekulativnih nakupov posameznih kitajskih naložb.

 

 

Vse o obveznicah

Kaj so obveznice

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druge institucije za namen financiranja svojih projektov oziroma dejavnosti. Kupci obveznic, ki so v bistvu posojilodajalci, izdajatelju posodijo denar v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob določenem datumu, imenovanem rok zapadlosti.

Shema nakupa obveznice

Obveznice igrajo izjemno pomembno vlogo v svetovnem finančnem sistemu, celo večjo, kot se zdi na prvi pogled. Trg obveznic je namreč po velikosti večji od delniškega trga in po navadi velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov, kot pogosto na kratek rok manj racionalen delniški trg. Poleg tega obveznice omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, kar je ključno za ekonomski razvoj in rast.

Za lažje razumevanje celotnega prispevka si poglejmo nekaj ključnih pojmov, povezanih s tem finančnim instrumentom:

  • Izdajatelj: To je subjekt, ki izda obveznico, da bi zbral sredstva. Izdajatelji so lahko vlade, občine, korporacije ali druge institucije. Izbor izdajatelja vpliva na tveganje in donosnost obveznice.
  • Dospelost: Dospelost obveznice je datum, do katerega mora izdajatelj obveznice vrniti glavnico (nominalno vrednost) s pripadajočimi obrestmi vlagatelju. Obveznice se lahko razlikujejo po dolžini dospelosti, od kratkoročnih (nekaj let) do dolgoročnih (tudi do 30 let ali več).
  • Kupon: Kupon se nanaša na obrestno mero, ki jo obveznica plačuje svojim imetnikom. Ta obrestna mera se izračuna kot odstotek od nominalne vrednosti obveznice in se plačuje redno (npr. letno ali polletno).
  • Nominalna vrednost: To je znesek, ki ga izdajatelj obljubi, da bo vrnil vlagatelju ob dospelosti obveznice. Prav tako je to osnova, na kateri se izračuna kupon (obrestna mera).
  • Donosnost do dospelosti: (Yield to Maturity – YTM): Ta pojem predstavlja skupni pričakovani donos obveznice, če bi jo imetnik obdržal do dospelosti. YTM upošteva trenutno tržno ceno obveznice, njeno nominalno vrednost, obrestno mero kupona in čas do dospelosti.
  • Premija in Diskont: Obveznica se prodaja po premiji, če je njena tržna cena višja od nominalne vrednosti, in po diskontu, če je tržna cena nižja od nominalne vrednosti.
  • Kreditni Rating: To je ocena kreditne sposobnosti izdajatelja, ki jo podajo bonitetne agencije. Višji kot je kreditni rating, manjše je tveganje, da izdajatelj ne bo izpolnil svojih obveznosti.

Za razliko donosnosti pri investiranju v delnice, je donosnost obveznic vnaprej znana (v primeru držanja do dospelosti). To pomeni, da vlagatelj, ki kupi obveznico, že ob nakupu ve, koliko bo znašala končna vrednost njegove investicije. Iz tega razloga so obveznice stabilnejša in manj tvegana oblika investiranja v primerjavi z delnicami. Temu primerno, so običajno nižje tudi donosnosti.

Nekatere obveznice kotirajo na borzi, torej lahko vlagatelji z njimi aktivno trgujejo ter jih kupijo/prodajo znotraj dobe do zapadlosti. V tem primeru donosnost vlagatelja ne bo enaka donosnosti do dospelosti. Borzna cena obveznice v odvisnosti od različnih tržnih dejavnikov (obrestne mere, inflacija, kreditni rating itd.), namreč znotraj dobe do dospelosti niha.

Druga možnost, da donosnost obveznice ne bo enaka obljubljeni donosnosti do dospelosti je, če izdajatelj ni sposoben odplačati svojih dolgov, torej bankrotira. Večja kot je možnost, da izdajatelj ne bo sposoben odplačati dolga, višjo donosnost zahtevajo vlagatelji v zameno za sprejemanje tveganja. Donosnost primerljivih obveznic uspešnega, dobičkonosnega in velikega podjetja je zato nižja od donosnosti zagonskega podjetja, ki še ne ustvarja dobička.

Različne vrste obveznic

Obveznice ločimo na več različnih načinov, kar vlagateljem omogoča, da bolje razumejo in primerjajo različne vrste obveznic. Klasificiramo jih glede na:

  • Izdajatelja
    Državne obveznice: izdajajo jih nacionalne vlade za financiranje svojih dejavnosti, projektov in socialnih programov. Veljajo za eno izmed najbolj varnih naložbenih možnosti, saj je verjetnost, da vlada ne bi bila sposobna poravnati obveznosti nizka. Obrestne mere na državne obveznice so običajno nižje v primerjavi z korporativnimi obveznicami, saj je nižje tudi njihovo tveganje. Državne obveznice, namenjene širši populaciji, je nedavno izdala tudi vlada Republike Slovenije. Več o tem preberite v prispevku: Kaj je ljudska obveznica, za koga je primerna in naložbene alternative
    Korporacijske obveznice: izdajajo jih podjetja za zbiranje kapitala za razvoj, širitev, ali druge poslovne potrebe. Korporativne obveznice običajno nudijo višje obrestne mere kot državne obveznice, zaradi višjega tveganja neplačila. Tveganje je odvisno od finančne stabilnosti in kreditne ocene podjetja.
  • Kreditno oceno
    obveznice z visoko kreditno oceno oz. investment grade: te obveznice imajo visoko kreditno oceno in se štejejo za manj tvegane. Izdajatelji »investment grade« obveznic imajo običajno močno finančno stanje, kar zmanjšuje tveganje neplačila. Posledično so obrestne mere nižje.
    obveznice z nižjo kreditno oceno oz. junk obveznice: imajo nižjo kreditno oceno in so zato bolj tvegane. Te obveznice izdajajo podjetja ali države z manj stabilnimi finančnimi razmerami, kar povečuje možnost neplačila. Zaradi višjega tveganja ponujajo višje obrestne mere.
  • Dobo zapadlosti
    Dolgoročne obveznosti imajo daljšo dobo zapadlosti, običajno več kot 10 let. Dolgoročne obveznice so občutljive na spremembe obrestnih mer in lahko nudijo višje donose, a tudi večje tveganje za vlagatelje.
    kratkoročne obveznice: imajo krajšo dobo zapadlosti, običajno manj kot 5 let. Kratkoročne obveznice so manj občutljive na spremembe obrestnih mer in predstavljajo manjše tveganje v primerjavi z dolgoročnimi obveznicami.

Možnosti nakupa obveznic

Kljub velikosti in izjemno pomembni vlogi obveznic v finančnem sistemu, pa je investiranje v obveznice za male vlagatelje običajno precej bolj kompleksno kot investiranje v posamezne delnice. Medtem ko posamezne delnice lahko preprosto kupimo in prodamo preko borze oziroma različnih trgovalnih platform, trgovanje z obveznicami običajno zahteva več znanja in razumevanja finančnih trgov.

Večina neposrednih investicij v obveznice se izvaja preko finančnih institucij, kot so banke, investicijske družbe, kot je družba Generali Investments, in zavarovalnice. Tovrstni institucionalni vlagatelji imajo dostop do širšega nabora obveznic, vključno z manj likvidnimi in bolj specializiranimi izdajami, ter strokovno znanje in vire za upravljanje ter analizo tega naložbenega razreda.

Za male vlagatelje je možnost nakupa obveznic v primerjavi z delnicami nekoliko bolj omejena. Neposredno vlaganje v posamezne obveznice je lahko zapleteno zaradi visokih minimalnih vložkov, potrebe po razumevanju različnih tržnih dejavnikov in zahtevnega upravljanja portfelja obveznic. Zaradi tovrstnih ovir so obvezniški vzajemni skladi pogosto bolj primerna in dostopna možnost za male vlagatelje.

Obvezniški vzajemni skladi malim vlagateljem omogočajo, da tudi z nižjimi zneski vlagajo v portfelj obveznic, ki ga upravlja strokovna ekipa profesionalnih upravljavcev. Ti skladi nudijo diversifikacijo, saj vključujejo različne vrste obveznic z različnimi kreditnimi ocenami, izdajatelji in dobami zapadlosti. To zmanjšuje tveganje, povezano z naložbo v posamezno obveznico, in omogoča manjšim vlagateljem, da izkoristijo prednosti vlaganja v obveznice. To je predvsem nižja korelacija z gospodarskimi cikli in stabilnejša rast kapitala v primerjavi z delnicami.

Donosnost obveznic v primerjavi z delnicami

Graf prikazuje tipično gibanje naložbe v delniški in obvezniški trg. Medtem, ko je donosnost delniškega trga na dolgi rok višja, je rast obveznic bolj stabilna. Vloga obveznic v portfelju vlagatelja je zato predvsem zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja, prav tako služijo kot varovalka v primeru gospodarskih pretresov. Če je v praksi povprečna rast na razvitih delniških trgih med 7 % in 9 %, je dolgoročna povprečna donosnost najbolj spremljanih referenčnih srednje ročnih državnih obveznic med 2 % in 5 %. O tem, kako izkoristiti prednosti obveznic in jih optimalno vključiti v svoj naložbeni portfelj, se posvetujte s finančnimi svetovalci.

 

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja

Kaj je obveznica?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druga institucija z namenom financiranja svojih projektov ali dejavnosti. Kupci obveznic posodijo denar izdajatelju v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob roku zapadlosti.

Kakšne so prednosti in slabosti vlaganja v obveznice v primerjavi z delnicami?
Obveznice ponujajo stabilnejšo in manj tvegano obliko investiranja z vnaprej znano donosnostjo, kar jih naredi privlačne za konzervativnejše vlagatelje. Vendar pa so njihove donosnosti običajno nižje v primerjavi z delnicami, ki ponujajo višje donose na račun večje volatilnosti in tveganja.

Zakaj so obveznice pomembne za gospodarstvo in finančni sistem?
Obveznice so pomembne, ker omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, ki so ključni za ekonomski razvoj in rast. Trg obveznic je večji od delniškega trga in velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov.