Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2018

Mesečno poročilo za marec 2018

 

Naložbeni komentar – marec 2018

Marca so se globalni delniški trgi pocenili. Pocenitve na trgih v razvoju so bile nekoliko večje kot v razvitih trgih. Vlagatelji so se zatekali v obvezniške naložbe. Večina pomembnejših svetovnih delniških indeksov je bila ob zaključku marca nižje kot na začetku leta.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno tri in pol odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Predsednik Trump je napovedal povišanje uvoznih dajatev na aluminij in jeklo s Kitajske, kar predstavlja približno 50 milijard dolarjev uvoza. Iz druge strani se pričakujejo povračilni ukrepi, ki bodo obremenili nekatere ameriške proizvode. Cenejša so postala podjetja tako iz finančne kot tudi tehnološke panoge. Ta dva sektorja skupaj predstavljata približno polovico tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga. Pod žarometi se je znašel tehnološki sektor, saj je evropska komisija pripravila predlog zakona, ki bi obremenil največja IT podjetja s triodstotnim davkom na prihodek, ustvarjen v EU. Delnica Facebooka je marca padla za okoli 10 %, ko je družba razkrila, da je dovolila dostop do podatkov svojih uporabnikov za namen predvolilne kampanje v ZDA. Podražile so se naložbe v podjetja iz panoge preskrbe, saj so se zahtevane donosnosti na obveznice malenkost znižale, kar pozitivno vpliva na panogo, ki ima več dolga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je znižala za okoli 10 bazičnih točk. Na marčevskem zasedanju je FED zvišala obrestno mero za 0,25 % in naznanila nadaljnjo postopno normalizacijo monetarne politike.

ECB tudi tokrat ni spreminjala obrestne mere ali količine odkupov obveznic. Centralno banko še vedno skrbi nizka inflacija na območju skupne valute. Ta je po zadnjih podatkih znašala 1,1 odstotka na letni ravni, kar je tudi najnižje po decembru leta 2016. Skupni indeks PMI v evroobmočju se je že tretji mesec zapored znižal, kar kaže na manj obetaven pogled na gospodarstvo s strani podjetij. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala in pristala pri 0,5 %.

Pocenitve na borzah razvitih držav so se prelile tudi na trge v razvoju. Pocenile so se naložbe v vseh državah BRIK. Na predsedniških volitvah v Rusiji je slavil Vladimir Putin. To je že Putinov četrti predsedniški mandat.

Slovenski borzni indeks SBITOP je marca ostal skoraj nespremenjen. Največ, in sicer skoraj 6 % so pridobile delnice Pozavarovalnice Sava. Drugi trgi v regiji so se večinoma pocenili, med njimi najbolj delnice v Bolgariji, kjer je domači indeks SOFIX izgubil pet in pol odstotka. Izjema so bile naložbe v sosednji Romuniji, ki so pridobile nekaj več kot tri odstotke, od začetka leta pa že skoraj 13 odstotkov.

V iskanju odgovora

Seveda pa je pričakovanje o donosu in izgubi popolnoma recipročno. Varčevalec bi imel donose najbolj špekulativnih trgovcev in izgubo bančnih depozitov (tistih z garantirano glavnico). Hitrost obračanja portfelja in orodja za obvladovanje tveganja pa so mu pogosto tuji. Kot presek množice dnevnih trgovcev in varčevalcev pa obstajajo upravljavci premoženja. Naš cilj je združiti prednosti poznavalcev trga z lastnostjo dolgoročnosti in uporabljati različna orodja za obvladovanje tveganj, kot je minimizacija izgube.

Na finančnih trgih smo namreč dnevno izpostavljeni številnim nasprotjem. Podatek, ki bi kazal na dobro, se interpretira kot slabo in obratno. Kot v slovenskem jeziku pa seveda v omenjeni logiki obstaja polno izjem. Le-te pa se še posebej kažejo v času poznega bikovskega trenda, ki bi mu lahko rekli tudi »prosti tek«.

V realnem globalnem gospodarstvu smo namreč priče dejanskemu izboljšanju. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, iz tega naslova ustvarja še višjo dinamiko. Z močno gospodarsko rastjo pa se ustvarja vse več presežka, ki se ga lahko namenja za varčevanje. A kaj, ko posameznik v depozitih ne dobi več omembe vrednih obresti, na finančnih trgih pa ni več samo pozitivne smeri. Tako je dilema kam z denarjem vse večja.

Še najlažjo odločitev imajo države, ker jim omenjeno okolje omogoča najenostavnejše poplačilo dolga. Če samo izpostavim Nemčijo, ki se pospešeno približuje magičnemu »maastrichtskemu« kriteriju dolga 60 odstotkov BDP. Na dobri poti je tudi Slovenija. Imajo pa seveda težjo nalogo politiki, saj jih ob naraščanju davčnih prihodkov hitro zasrbijo prsti trošenja.

Glavno vprašanje današnjega trenutka pa ostaja, koliko časa bodo obrestne mere Evropske centralne banke ostale na sedanjih ravneh ter ali bo Ameriška centralna banka nadaljevala dvige. Pri slednji je že mogoče zaznati nekaj pazljivosti, saj večja trgovinska vojna že sama po sebi ohlaja pregreto gospodarstvo. V Evropi pa je zgodba še bolj kompleksna, saj se ECB obnaša, kot bi bila še vedno v kriznem času. Že ob rahlem vetriču negotovosti se zaradi nelikvidnosti državni papirji močno podražijo in na tej osnovi bo dokaj težko preiti v normalizacijo finančnih trgov.
Ob vse večji nejasnosti na finančnih trgih je zato še posebej smiselno imeti dobro razpršen finančni portfelj ter ne pozabiti na vse naložbene razrede, med katere spadajo tudi obveznice. Pri razpršitvi pa je v tem trenutku dober in izkušen finančni svetovalec zlata vreden.

Konsolidacija ali kaj več?

 

Ta je velika okoli 60 milijard dolarjev, tolikšen uvoz iz Kitajske namreč želijo dodatno ocariniti. Kitajska se je hitro odzvala, napovedala je carine na trimilijardni uvoz blaga iz ZDA. Trump je že v predvolilnih soočenjih napovedal, da bo zmanjšal trgovinski primanjkljaj z zdajšnjih 375 milijard dolarjev, ki ga imajo ZDA s preostalim svetom. Še ena nepričakovana poteza predsednika Trumpa, s to razliko, da ima ta takojšnji učinek na rezultate posameznih podjetij. Pozneje so v medije začele prihajati informacije, da so se začela pogajanja glede carin in da so trenutne številke predvsem poteza, ki zadovoljuje Trumpove volivce. Vlagatelji pa ob trenutnih visokih vrednotenjih ne potrebujejo veliko, da se prestrašijo. Prejšnji teden smo bili deležni tudi srečanja Feda. Obrestne mere v ZDA so po sestanku nekoliko nehale z rastjo, sporočilo je bilo, da lahko letos pričakujemo še dva dviga, na 2,25 odstotka. Nekateri investitorji še vedno menijo, da lahko letos pričakujemo še en dvig več, vendar so člani Fed trenutno drugačnega mnenja in ostajajo pri treh dvigih v letu 2018. Dolgoročne cene obveznic so takoj po objavi nekoliko pridobile vrednost.

Na borznem parketu je trenutno glavno vprašanje, ali lahko indeksi padejo pod februarsko dno? Seveda je na to vprašanje nemogoče odgovoriti. Makrookolje je še naprej zdravo, napovedi dobičkov za letošnje leto so optimistične. Trumpove poteze so nepričakovane in na začetku zelo odmevne. Ko se prah poleže, pa se izkaže, da ni tako hudo. Kot smo že pisali, menimo, da bo letošnje leto zahtevno. Trenutno se zdi, da smo po visoki rasti v preteklih letih v fazi konsolidacije. Določena podjetja, panoge, države pa lahko v trenutnem okolju beležijo nadaljevanje pozitivnega gibanja. Težko pa bodo generalni indeksi nadaljevali tako optimistično kot v preteklih letih. Bikovski trend na ameriški borzi traja že 9 let, kar je enako, kot je v povprečju trajalo zadnjih 8 bikovskih trendov od leta 1926. Lahko omenimo, da so štirje trajali od 13 do 15 let. Negativni trend pa traja v povprečju 1,4 leta. Trenutno okolje bo tako še nekaj časa nepredvidljivo, premiki pa nadpovprečni. V primeru večjega enodnevnega padca pa ta lahko predstavlja lepo nakupno priložnost na daljše obdobje.

Izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada v času od 30. marca do 2. aprila 2018

Posledično bodo zaradi zamika izvajanja plačilnih storitev pri slovenskih bankah vsa izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada, ki bi jih vlagatelji sicer prejeli na transakcijske račune v petek, 30. marca, prispela na njihove račune v v torek, 3. aprila 2018.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje,
KD Skladi, d. o. o.

V spomin: Matjaž Gantar (1963-2018)

 

Delal je pogumne, včasih tudi drzne korake, ki pa so bili vedno usmerjeni k jasnim ciljem. Že pred 24 leti je sledil svoji viziji in skupaj z Zadružnim sistemom ustanovil družbo za upravljanje Kmečka družba d. d., ki se je pod njegovim vodstvom razvila v Skupino KD Group, eno največjih finančnih skupin v Sloveniji. S somišljeniki je ustanovil prvi vzajemni sklad v Sloveniji KD Galileo, ki je še danes eden najuspešnejših skladov na slovenskem finančnem trgu.

Nesebično je delil svoje znanje in izkušnje tako znotraj podjetja kot tudi med študenti na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, ki jo je pomagal ustanoviti. Za finančno pomoč nadpovprečno uspešnim mladim posameznikom je ustanovil Fundacijo Ajda, današnjo AS Fundacijo. Bil je tudi glasbenik in velik ljubitelj umetnosti. Zasnoval je umetniško zbirko AS Galerije, ki šteje preko 1.000 del.

Matjaž Gantar je v družbah, v katerih je deloval, veljal za človeka, ki je vselej cenil sodelovanje in strokovnost ekipe. »Ljudje so tisti, ki so podjetje,« je večkrat poudaril. Hkrati ni nikoli pozabil na osebne vrednote, ki jih je v vseh letih dela prenašal tudi na posel. »Človek mora biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi,« so bile njegove besede.

 

Matjaž Gantar Ljubljana, 10. 12. 2014

 

Vabimo vas k ogledu filma Več kot številke, ki je nastal ob 20-letnici poslovanja Skupine KD Group in v katerem smo se spomnili mladosti in poguma na začetku poti, pomislili na korake ter prelomnice, zdrse in zmage. Film se nahaja na tej povezavi.

Najboljši upravljavec premoženja v Sloveniji že tretje leto zapored prihaja iz družbe KD Skladi

Nagrada za Naj upravljavca vzajemnih skladov, ki jo slovenska finančna revija podeljuje že osmo leto zapored, je tudi letos pripadala predstavniku KD Skladov Primožu Cenclju. Primož Cencelj, CFA, je trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji (za leto 2017, 2015 in 2013), znotraj KD Krovnega sklada upravlja podsklada KD MM in KD Bond ter KD Corporate Bonds v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Nagrade in ocene delovanja skladov v triletnem in petletnem obdobju z zvezdicami v našem prostoru pomenijo najvišjo nagrado na tem področju in izkazujejo kakovost upravljanja posameznega sklada v svoji kategoriji.

 

Na fotografiji Primož Cencelj, CFA, trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji

 

Družba za upravljanje KD Skladi, ki je bila ustanovljena 1994 kot prva družba za upravljanje v Sloveniji, hkrati upravlja tudi prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo. Družba KD Skladi je že od samega začetka zavezana k najvišjim standardom odličnosti, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih redno prejemajo tako doma kot v tujini.

 

Letos sta zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje postala:

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, se je novih priznanj iskreno razveselil: »S tretjim zaporednim priznanjem za naj upravljavca leta in drugimi nagradami smo ponovno dokazali, da imamo najbolj strokovno upraviteljsko ekipo, ki jo sestavljajo izjemni strokovnjaki. Takšne uspehe dosegamo zahvaljujoč visoko profesionalnemu in kakovostnemu upravljanju, ki je osnova našega poslovanja, kar prepoznajo tudi naši vlagatelji.«

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2018

Mesečno poročilo za februar 2018


Naložbeni komentar – februar 2018

Globalni delniški trgi so februarja izgubili nekaj manj kot tri odstotke. Delnice evropskih podjetij so se pocenile bolj kot ameriške. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Ameriški delniški indeks S&P 500, ki je januarja dosegel svoj zgodovinski vrh, se je na začetku meseca pocenil. Delnice so se sicer v drugi polovici meseca dražile, toda ne dovolj, da bi indeks mesec zaključil s pozitivnim donosom. Največja pocenitev je bila v energetskem sektorju. Podražile so se delnice podjetij iz tehnološkega in finančnega sektorja, ki tudi predstavljata največji delež v tržni kapitalizaciji ameriškega delniškega trga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je povišala in znašala na koncu meseca 2,9 %. Trg trenutno pričakuje tri dvige obrestne mere do konca leta. Kot novi vodja centralne banke je zaprisegel Jerome Powell, ki je zamenjal Yellenovo. Po zadnjih podatkih je bila rast BDP-ja 2,5-odstotna na letni ravni. Stopnja brezposelnosti je na 17-letnem dnu, zaslužki zaposlenih pa so se po zadnjih podatkih povišali za več kot štiri odstotke v zadnjem letu.

Evropske delnice so se pocenile bolj kot ameriške z vidika evrskega vlagatelja. Razlog je tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila pri 0,8 % na začetku meseca najvišja v zadnjem letu. Kljub tem so se zahtevane donosnosti na evropskih obvezniških trgih do konca meseca znižale in obvezniški indeks iBoxx se je v februarju zvišal.

Na Japonskem so po zadnjih podatkih zabeležili najvišjo inflacijo po letu 2015, ko je administracija Abeja uvedla nove davščine. Na to se je odzvala tudi centralna banka, ki je napovedala spremembe programa kvantitativnega sproščanja, ko bo stopnja rasti cen dosegla dva odstotka. Jen se je februarja okrepil tako proti dolarju kot tudi evru.

Med državami BRIK so se podražile le naložbe v Rusiji, in sicer za 2,6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženem v evrih. Najbolj so se pocenile delnice v Indiji in na Kitajskem.

Tečaji na regijskih borzah so se tudi nekoliko znižali. Na ljubljanski borzi so se najbolj podražile delnice velenjskega Gorenja, in sicer za več kot 11 %, medtem ko sta koprska Luka in celjska Cinkarna izgubili skoraj 7 %.

Nova etapa

Poleg institucionalnega okvira finančne regulacije, ki promovira državne obveznice do odkupovanja obveznic s strani centralnih bank, je za uspešno implementacijo strategije potrebno politično preigravanje. Politična negotovost in nepričakovani šoki namreč investitorje vodijo v varnejše naložbe, med katerimi imajo ravno državne obveznice najbolj dominanten status.

Če je bilo zadnjega pol leta v znamenju materialnega izboljšanja gospodarstva, je bilo povsem naravno pričakovati, da bodo morale centralne banke zniževati svojo superstimulacijo. Tako se je dolgoročna obrestna mera v začetku leta krepko zvišala. Desetletni obveznici ZDA in Nemčije sta se približali trem odstotkom in 0,8 odstotka. Omenjena nivoja imata že velik vpliv na celotno velikost obvezniškega trga in s tem kreditno sposobnost držav ter posledično uspešnost prikritega bankrota.

Na taki točki pa je treba v igro vključiti prej omenjene politike. V zadnjem tednu smo bili priča dvema zgodbama, ki bosta zagotovo vplivali na bližnjo prihodnost. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek trgovinskih vojn z vpeljavo tarif na železo in aluminij. Igra trgovinskih vojn je stava na moč notranjega potrošnika. Tisti, ki je močnejši, na koncu zmaga. A ta je bolj Pirova zmaga, saj na poti vsi veliko izgubijo, in vprašanje smiselnosti je povsem na mestu. Za Trumpa osebno pa je to populistični boj za glasove ter naslovitev izpada davčnih prihodkov z izpeljavo davčne reforme. Hkrati pa začetek ohlajevanja pregrete ekonomije brez dviga obrestnih mer.

Med drugimi je odgovor na vpeljavo tarif napovedala tudi evropska komisija. Z združeno ekonomsko politiko ima tako priložnost, da državljanom EU dokaže smiselnost povezovanja. Še zlasti je to pomembno ob političnih »spremembah«, ki jih nakazujejo italijanske volitve. Stranke, ki so se v svojem obstoju opredelile kot evroskeptične sile, so dobile večino. In s tem možnost, da spremenijo italijansko pot.

Že v koalicijskih pogajanjih se bo izkazalo, ali bodo nadaljevali transakcijsko politiko ali pa bodo na prvo mesto postavili ideologijo. Kakorkoli že, prva reakcija kapitalskih trgov je bila »slaba novica je dobra novica«, kar pomeni manj restriktivna monetarna politika. S tem pa upočasnitev dvigovanja obrestnih mer, a tudi gospodarske aktivnosti.

Kaj so bili vzroki za popravek na kapitalskih trgih

Vlagatelji so se razvadili, saj so se tečaji pretekla leta večinoma vzpenjali, kakšnega resnega negativnega gibanja pa niso bili deležni. Razlog za začetek negativnih premikov so bili ETF-ji, ki prinašajo pozitivne donose, če nihajnost ostane nizka. Ta zelo popularna stava na nizko nihajnost je v zadnjem času privabljala vedno več vlagateljev, ki pa se niso zavedali tveganj. Ob kakšni večji spremembi nihajnosti oziroma indeksa VIX lahko ti skladi svoje naložbe likvidirajo, vlagatelji pa ostanejo praktično brez vsega. To se je tudi zgodilo, začela se je korekcija, indeks VIX je začel rasti. Ko je ta rast dosegla kritično raven, so svoje dodali še ETF-ji, ki so likvidirali svoje pozicije, in začela se je verižna reakcija. ETF-ji so med vlagatelji povzročili še večjo paniko in potisnili tečaje še bolj v negativno smer. Nekateri izmed njih so imeli še vzvod na stavo o nizkem indeksu VIX, in ko so ti likvidirali svoje pozicije, so ceno VIX-a potisnili še višje. Začela se je manjša vsesplošna panika in tudi preostali investitorji so postali bolj previdni. Snežna kepa se je začela valiti in v nekaj dneh smo zabeležili okoli 10-odstotno korekcijo. Vidimo, da se zaradi narave trga, kjer so prisotni algoritmi in ETF-ji, stvari odvijejo zelo hitro ter zelo močno v negativno smer. V tem popravku je po nekaterih ocenah izpuhtelo približno 10 milijard dolarjev, ki so bili v omenjenih ETF-jih. Številke pa so lahko tudi precej višje, saj podatki, koliko je bilo vseh stav na nizko volatilnost, niso javni. Vse to je povzročilo vsesplošno ugibanje, ali je to samo popravek ali pa se lahko začnejo tečaji gibati v negativno smer za dlje časa. Ameriški delniški trgi so se hitro vrnili na precej višjo raven. Razlogi so predvsem davčna reforma ter nakupi lastnih delnic s strani podjetij. Prebrali smo lahko, da so podjetja izkoristila korekcijo in povečala nakupe lastnih delnic. Tudi reforma je za ameriška podjetja letos zelo dobrodošla, saj bodo višji dobički nekoliko znižali nadpovprečna vrednotenja. Ker se je popravek začel v ZDA, je vplival tudi na druge delniške trge po svetu. Približno enako rdeči so bili tudi tečaji v Evropi in na trgih v razvoju.

Zdi se, da so trgi prišli na ravni, ko lahko že manjše razočaranje prinese večjo negativno gibanje tečajev. Letošnje leto ne bo tako enosmerno kot lani, podjetja pa bodo morala upravičiti visoka pričakovanja, ki so vračunane v cene delnic.

Izkoristite ugodnost in pridobite dodatnih 25 evrov

 

KD Krovni sklad sestavlja 16 podskladov, ki vam omogočajo, da oblikujete optimalno naložbeno kombinacijo. Naložbene priložnosti predstavljamo kot zgodbe sveta, ki jih lahko podprete: zdrav način življenja, nove tehnologije, trgi v razvoju itd. Medtem ko varčujete za svoje cilje, hkrati postanete del svetovnih zgodb. Med njimi lahko tudi davčno ugodno in brez stroškov prehajate ter prilagajate svojo strategijo glede na svoje vrednote in potrebe.

Naložite svoj denar v sklad KD Prvi izbor, sklad z najširšo razpršitvijo naložb in posledično z manjšim tveganjem, ki je zaradi tega lahko prvi izbor posameznega vlagatelja kot tudi prava izbira za vse, ki v sklade investirate prvič. Sklad ima sredstva naložena v druge sklade, ki jih upravljajo najboljši svetovni upravljavci.

 

POSEBNA UGODNOST

Vlagatelji, ki so ali bodo vplačali vsaj 1.000 evrov v katerikoli podsklad KD Krovnega sklada od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v podsklad KD Prvi izbor v višini 25 EUR.*

 

 

* Vlagatelji, fizične osebe, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada KD Krovnega sklada (oziroma do preobliko¬vanja v podsklad KD Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada KD Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke), njihova enkratna vplačila v enkratni višini vsaj 1.000,00 evrov v katerikoli podsklad pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2018 po 0:01 uri in do 1. 1. 2019 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v podsklad KD Prvi izbor v višini 25 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja, ki so jih pridobili ob enkratnem vplačilu 1.000,00 EUR. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dne v mesecu po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v KD Prvi izbor v višini 25 EUR iz naslova te prodajne akcije in do toliko morebitnih drugih ugodnosti, ki ne presegajo 42 EUR za posamezno ugodnost oziroma 84 EUR za vse prejete ugodnosti v posameznem koledarskem letu, upoštevaje pravila in morebitne omejitve drugih ugodnosti. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.