Pogled na trge s tehničnega vidika

 

Veliko vlagateljev, ki trguje izključno na podlagi tehnične analize, na daljši rok svojo strategijo spremeni, saj je dnevno trgovanje za psihično počutje zelo zahtevno. Prav tako večina svoje pozicije znotraj dneva zapira, kar pa na daljši rok ni preveč smotrno. Vedeti je treba, da se večina sprememb na trgih dogaja čez noč. Tako je donos v zadnjih 25 letih, če bi delnice kupovali na začetku dneva in na koncu dneva prodali, negativen. Če pa delnice kupujemo na koncu dneva in prodajamo na začetku naslednjega, pa bi imeli več kot 500-odstotni donos. Seveda ti vlagatelji, ki dnevno trgujejo, izbirajo bolj nihajne zgodbe, vendar na daljši rok pristop kupi in drži prinese precej boljše rezultate ter tudi precej manj stresa. Vseeno pa so določeni indikatorji v posameznih fazah trga pomembni in kažejo na pozicioniranje vlagateljev. V ponedeljek se je namreč končalo sedmo najdaljše obdobje, ki je trajalo 501 dan, ko je bila zaključna cena indeksa Dow Jones nad svojim 200-dnevnim povprečjem. Ta kazalec je eden izmed osnovnih in tudi bolj poznanih. Pokaže nam trend posameznega trga, ali je ta bikovski, medvedji ali pa kaj vmes. Če je cena nad 200-dnevnim povprečjem, govorimo o pozitivnem trendu. Zdaj lahko pogledamo, kaj se je v preteklosti zgodilo, ko se je pozitiven trend, ki je trajal več kot 400 dni, prekinil. Takih primerov je v zgodovini 8. V petih primerih je bilo gibanje na delniških trgih v naslednjih 6 in 12 mesecih negativno. Tečaji so v šestmesečnem obdobju v povprečju padli za 12 odstotkov, v dvanajstih mesecih pa za 18. V treh primerih pa je bil trg pozitiven, in sicer v povprečju za 15 odstotkov v šestih ter 21 odstotkov v dvanajstih mesecih. Na malo krajše obdobje, 1 teden in 1 mesec, pa je povprečni donos zabeležil pozitivne številke.

V ponedeljek smo bili priča tehničnemu dogodku, ki lahko nakazuje, da se zelo pozitivno obdobje na ameriškem kapitalskem trgu lahko končuje. Vseeno pa se zdi, da so dejstva, ki so do tega pripeljala, bolj kratkoročne narave in da pozitivne zgodbe še ni konec. Je pa znamenje, da smo v zelo zreli fazi tako na gospodarskem področju kot tudi na delniških trgih ter da bodo prihodnji donosi na ameriškem trgu nižji, kot so bili v zadnjem obdobju.

Spor ali vojna?

 

Zanimiv je tudi podatek, da je prvi teden v juniju, ko opcije zapadejo, večinoma negativen. Tudi za prejšnji teden se zdi, da so ameriški delniški trgi še nekako zdržali, ta teden je promet manjši in kupci so se umaknili. Obenem je na veliki sceni ponovno ameriški predsednik Trump. Najprej z izjavo, da mora Opec povečati črpanje nafte, kar negativno vpliva na vse države neto izvoznice. Zato je upadel delniški trg v Braziliji, sledi tudi Rusija. Včeraj je presenetil še z novico o novih carinah na kitajske izdelke. Amerika iz Kitajske uvozi za približno 580 milijard evrov izdelkov, izvozi pa le za okoli 150 milijard evrov. Trump trdi, da so ameriški delavci depriviligirani in da je rešitev obdavčitev kitajskih izdelkov. Tarife tako že veljajo na nekaj manj kot 60 milijard evrov industrijskih izdelkov. Zdaj želi uvesti še carine na bolj splošne izdelke, kot so majice, igrače, orodje … Če bodo Kitajci odgovorili s protiukrepi, grozi s tarifami na skoraj ves uvoz iz Kitajske. Ne glede na to, kako obračamo zgodbo, je trgovinska vojna poraz za globalizacijo in pravih zmagovalcev ni. Tarife se preslikajo v višje cene na ameriškem trgu, kar prinese višjo inflacijo in manj razpoložljivega dohodka za ameriškega potrošnika. Prav tako negativno vpliva na sentiment glede prihodnjih poslov, saj prinaša negotovost o prihodnjem poslovanju nekaterih podjetij na ameriškem trgu. Razumljivo je, da so se negativno odzvali tudi delniški trgi, kitajski indeksi so torek končali okoli tri odstotke v minusu. Vseeno se še vedno zdi, da bodo sklenili dogovor. Zadnja napoved ameriškega predsednika je bila nepričakovana. Besede pa jasne in ostre. Če dogovora ne bo, lahko pričakujemo negotovost, ki bi negativno vplivala tudi na delniške trge. Najbolj bi bila prizadeta Azija, sledijo lahko tudi ZDA.

 

Poletni meseci so ob manjši dnevni likvidnosti ob morebitnih nepričakovanih dogodkih lahko precej bolj nihajni. V trenutni fazi gospodarskega cikla pa se lahko razpoloženje – če napovedani ukrepi privedejo do globalne trgovinske vojne – hitro obrne navzdol.

 

Zlata doba kobalta

Pri proizvodnji litij-ionskih baterij trenutno ne poznamo elementa, ki bi bolj povečal energijsko gostoto kot nikelj, ki pa ga najbolje »stabilizira« ravno kobalt. S časom se bo zagotovo tudi to spremenilo, a kot kaže zdaj, znanstvenikom vsaj še nekaj desetletij ne bo uspelo izumiti boljšega recepta, kar pomeni, da se začenja med proizvajalci baterij prava mala bitka za (nemoteno) dobavo kobalta, ki izmed obeh navedenih elementov velja za bolj »redkega« (kobalt je po tem kriteriju še vedno zelo daleč od zlata ali platine). Smer, kako bi lahko v prihodnje izgledala dolgoročna pogodba o dobavi kobalta, bi nam lahko pokazala nedavno sklenjena terminska pogodba za dobavo kobalta, podpisana med brazilskim rudarskim gigantom Vale in kanadskima podjetjema Wheaton Precious Metals in Cobalt 27 Capital. Vale bo v zameno za (skoraj) ekskluzivno dobavo kobalta od januarja 2021 naprej od navedenih podjetij letos prejel 690 milijonov ameriških dolarjev. Večina sredstev bo namenjena širitvi rudarskega kompleksa v kanadskem Voisey’s Bayu, kjer je Valetov obrat za proizvodnjo niklja (spomnimo, kobalt je stranski proizvod pri pridobivanju niklja). Tovrstni terminski posel bi lahko postal šablona za preostale tržne udeležence. Že dlje časa je jasno, da avtomobilski giganti kot so BMW, Tesla in Volkswagen, aktivno raziskujejo podobne scenarije, s katerimi bi si, prvič, zagotovili dolgoročno oskrbo in, drugič, iz dobavne verige izključili posrednike ter tako znižali nabavne stroške.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2018

 

Mesečno poročilo za maj 2018

 

Naložbeni komentar – maj 2018

Globalni delniški trgi so se v maju podražili. Najvišjo rast so zabeležile ameriške delnice, in sicer skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropske delnice so se malenkost pocenile. Rast, ki je bila na domači borzi, je bila posledica prevzemne aktivnosti.

V maju so se ameriške delnice podražile. Najvišjo rast so zabeležila podjetja tehnološkega sektorja. Med sektorji, ki so se najbolj pocenili, sta se znašli panogi finance in preskrba. Američani so uvedli uvozne dajatve na jeklo in aluminij iz Kanade, Mehike in EU. Te države so bile do konca maja izvzete. To je zaostrilo trgovinsko vojno ZDA z ostalimi državami in pričakujejo se obratni ukrepi. Višje cene jekla bodo zmanjšale kupno moč potrošnika. Negativen vpliv se pričakuje tudi v gradbeništvu, kjer se porabi večina jekla. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca maja pod 3 odstotki. Zahtevana donosnost se je znižala zaradi višjega povpraševanja po najvarnejših naložbah, v katere vlagatelji preusmerijo sredstva v času negotovosti. Brezposelnost je po zadnjih podatkih znašala 3,9 %, najnižje v zadnjih 17,5 letih. V zadnjem letu je bila najvišja tudi inflacija, ki je znašala 2,5 %. Inflacija je sedaj na nivoju, ki zadovoljuje centralno banko, ki bo po pričakovanjih dvignila obrestno mero v juniju.

Evropske borze so se pocenile. Padec delniških tečajev je bil največji v Italiji. Indeks MSCI italijanskih podjetij je v enem mesecu izgubil skoraj 10 %. Italiji ni uspelo sestaviti vlade po tem, ko je predsednik Matarella preprečil sestavo vlade evroskeptičnih strank Lige in gibanja 5 Zvezd. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 % BDP, predstavljajo velik del državne blagajne. Pod vprašanjem pa je tudi politični vrh v Španiji, kjer se zaradi korupcijskega škandala pričakuje zamenjava premierja. Kompozitni indeks PMI je bil v maju 54,1 točke, kar je najnižje letos. Na drugi strani zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. V zadnjem mesecu je evro izgubil na vrednosti proti dolarju nekaj več kot 3 odstotke.

 

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko so se brazilske delnice pocenile za več kot 13 %, k čemur je prispeval tudi padec domače valute, reala. Cena surove nafte se je v maju povišala. Za sodček severnomorske surove nafte je bilo potrebno odšteti skoraj 80 dolarjev. Trg pričakuje predčasno povišanje proizvodnje v državah OPEK in Rusiji.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil skoraj 5 %. Velenjsko Gorenje je bilo prodano kitajski družbi Hisense, kar je vplivalo na več kot 80 % zvišanje tečajev delnice. Največji padec v regiji so zabeležile naložbe v Romuniji, in sicer več kot 7 odstotkov.

 

 

Dimna zavesa

 

Pa naj bo vlada leva, desna ali pa sredinska. Če pa pustimo politikantstvo ob strani, je za javnofinančno stabilnost (in lepšo prihodnost) predvsem pomembno nadaljevanje zniževanja dolga v BDP (kljubovanje sindikatom javnega sektorja) in izvajanje reform v smeri odpiranja prostora višji gospodarski rasti (brez ekonomsko nesmiselnih velikih projektov). A kljub vsemu Sloveniji do naslednje recesije verjetno ne bo hudega. Zato bi bila kakršna koli negativna »politična« napaka, ki bi zadišala po jugu Evrope, strel v koleno.

Še posebej ob vzponu italijanskih populistov, ki so po porodnih krčih oblikovali vlado. Že ob prvih resnih omembah izhoda iz evra je na finančnih trgih nastal preplah, ki je zahtevane donosnosti poslal v nebo. Dvig obresti je bil med najmočnejšimi v zgodovini v razvitih državah. Praktično bi nadaljevanje antievro retorike vodilo v bankrot države čez noč. Strasti so se v zadnjih dneh sicer umirile, a duh v podzavesti še živi. Da gre zares, pa kažejo tudi odzivi preostalih večjih držav članic, ki so kar naenkrat pripravljene ponuditi več denarja in koncesij Italiji.

Dodatno pa olje na ogenj priliva tudi ameriška politika z uveljavitvijo carin na aluminij in jeklo tudi za Evropo. Napoveduje tudi dodatne carine na avtomobile, kar je neposredno usmerjeno v srce nemškega in tudi slovenskega gospodarstva. Manj prodanih evropskih avtomobilov brez cenzure pomeni tudi nižji standard v Sloveniji. Če pa dodamo še vmešavanje ameriških diplomatov v notranjo politiko, dobimo eksplozivni koktajl.

Na podlagi zapisanega hitro pozabimo, da bi po finančni teoriji morale biti državne obveznice netvegane. Njihova donosnost pa rezultat pričakovanj o prihodnji monetarni politiki centralne banke. Ob vsej tej zmešnjavi pa z nestrpnostjo pričakujemo naslednje zasedanje ECB v četrtek, 14. junija. Glede na to, da se je aprilska evropska inflacija z 1,9 odstotka približala cilju banke, bi pričakovali najmanj konec odkupovanj obveznic na trgu in zvišanje depozitne obrestne mere. A mediteranski duši verjetno ravno prej omenjen koktajl ustreza in ukrep zaostrovanja prestavi na naslednji sestanek.

A pustimo se presenetiti.

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

 

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupili malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla skupaj okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na Ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Hiter pregled najboljših dividendnih zgodb tega poletja postavi na vrh lestvice delnice Telekoma Slovenije, ki prinašajo vrtoglavo 16-odstotno dividendo in dodatni pospešek morebitnemu začetku ponovnega prodajnega procesa leta 2019. Na drugem mestu je Cinkarna Celje, ki prinaša enajstodstotno izplačilo, in na tretjem Zavarovalnica Triglav, kjer je dividendni donos nekoliko manjši, 7,4-odstoten, a še vedno odličen v primerjavi z obrestmi za bančne depozite.

Zorni kot

 

Politična kriza v Italiji je tako še dodatno okrepila dolar in dolarske naložbe, merjene v evrih, pripeljala na nove vrhove. Še precej več kot na delniškem parketu se dogaja na obvezniškem. Italijanske obveznice so zgrmele, kot že dolgo ne, zahtevani donosi za dveletno obveznico pa so se ob pisanju članka gibali okoli 2,3 odstotka na leto. Zdi se, da je kriza še vedno omejena samo na Italijo, je pa nadaljnji razplet dogodkov glede na politične razmere, ki trenutno vladajo v Italiji, vseeno nepredvidljiv.

Za nekatere evropske vlagatelje je padec cen obveznic lahko lepa nakupna priložnost, kot je ni bilo že kar nekaj let. Če se zadeve na tej fronti razpletejo pozitivno, so že trenutni donosi za vlagatelje, ki so na kaj takega čakali, zelo lepi. Na evropskem obvezniškem trgu so nakupne priložnosti namreč zelo redke. Zavedati se je treba, da je ECB še vedno na nakupni strani in da bo vsaj še nekaj časa pri tem tudi ostalo. Izhod Italije iz območja evra pa se vseeno zdi še zelo oddaljen. Posledično so seveda padli tudi delniški trgi, najbolj je, razumljivo, padla borza v Milanu. Ta je v negativno območje potegnila celotno evrsko območje.

Zdi se, da je trenutna politična kriza v Italiji precej bliže priložnosti kot pa negativni spirali. Vseeno pa problemi Italije niso majhni, politični parket ostaja vroč in nepredvidljiv. Ampak tega smo pri njih že kar navajeni.

Z Viktorijo v Tokio

Tina Mrak in Veronika Macarol

Primorki Tina Mrak in Veronika Macarol sta danes najboljši slovenski jadralki. V razredu 470 skupaj jadrata že vse od leta 2008. Letošnje leto sta začeli sanjsko z zmago na svetovnem pokalu v Miamiju. Prvi vrh sta dosegli letos maja z osvojenim naslovom evropskih prvakinj z zmago v bolgarskem Burgasu, drugi vrhunec njune letošnje sezone pa prihaja poleti, ko bo v Aarhusu na Danskem svetovno prvenstvo, kjer se bodo delile prve norme za olimpijske igre v Tokiu leta 2020.

Z dekletoma, ki jima KD Skladi kot ponosni sponzor pomagamo na poti k uresničitvi ciljev, smo se pogovarjali ob splavitvi njune nove jadrnice, za katero upata, da ju bo popeljala do novih zmag v letošnji sezoni in na olimpijske igre v Tokio. Zato verjetno ni naključje, da sta jo poimenovali prav Viktorjia.

Je pri jadrnici podobno kot pri Formuli 1, ko se dirkalnik spreminja glede na izkušnje iz prejšnje sezone in postaja vse bolj aerodinamičen? Kako pomembna je vajina nova pridobitev?

Tina: S to novo jadrnico bova lahko konkurenčni z ostalimi posadkami, s katerimi se potegujemo za najvišja mesta. Treba je vedeti, da so razlike med najboljšimi zelo majhne in da vsaka malenkost lahko odloči tekmo. Zato je nova jadrnica, nov material ključnega pomena.

Veronika: Ta jadrnica je skoraj enaka prejšnji, skupaj s proizvajalcem smo prilagodili zgolj nekaj malenkosti. To je že tretja jadrnica, ki smo jo kupili pri nemškem proizvajalcu Ziegelmayer. Z njo sva zelo zadovoljni. Pri jadrnicah gre predvsem zato, da se material s časom obrabi, plastika postane mehkejša in s tem je mehkejša tudi jadrnica, kar pa ni optimalno. Zato je potrebno kupiti novo, s katero sva lahko hitrejši in konkurenčni. Ni čisto tako kot pri dirkalnikih, da bi spreminjali jadrnice iz sezone v sezono. Ko najdemo tisto, kar nam ugaja, pri tem vztrajamo. Za hitrost lahko največ naredimo jadralci sami in seveda pravi veter.

 

Kako dolgo bo jadrnica Viktorja z vama? Je to jadrnica za olimpijski šampionki 2020? Katerih uspehov se nadejata z njo?

Veronika: Če sem popolnoma odkrita še nismo povsem 100-odstotni, ali bo to jadrnica za v Tokio, ali pa bomo pred igrami kupili še eno. Običajno je tako, da najboljše ekipe eno leto pred olimpijskimi igrami kupijo novo jadrnico, ki se jo zgolj preizkusi, nastavi in nato počaka do olimpijskih regat.

Tina: To je jadrnica, s katero si želiva prijadrati na olimpijske igre. Ali bova z njo jadrali tudi v Tokiu, pa se bomo še odločili. Z njo bova kot najpej lovili olimpijsko normo na svetovnem prvenstvu poleti na Danskem.

 

Se je težko posloviti od jadrnice, s katero sta tako odlično začeli letošnjo sezono … ali je navdušenje nad novo tolikšno, da prekosi nostalgijo?

Tina: Tudi te stare jadrnice se še ne bova poslovili. Z njo bova jadrali še kar nekaj časa. Vsaka vrhunska ekipa mora imeti namreč na voljo dve jadrnici, da lahko spelje celoten letni program tekmovanj. Ena jadrnica običajno potuje po svetu v zabojniku, druga pa se uporablja za regate v Evropi. Tako bo stara jadrnica letos potovala na Japonsko in prihodnje leto v Združene Države Amerike v Miami.

Kakšen pa je sicer vajin odnos do stvari v življenju? Se zelo navežeta na kak predmet ali sta bolj praktične narave in predmet, ki ni več v uporabi, hitro zavržeta?

Veronika: Jaz se na pomembne stvari kar navežem. Ne na vse, ampak na nekatere pa se navežem in jih zato tudi hranim.

Tina: Tudi jaz, ja. Ne hranim čisto vsega, se pa na pomembne predmete dokaj navežem.

Veronika: Gotovo pa se naveževa na vsako jadrnico.

 

Material imata, trenirata trdo. Kaj še manjka za uspeh? Sreča, srečni predmet? Ste jadralci vraževerni, imata tudi vidve morda kak predmet, ki vama prinaša srečo?

Veronika: Ne, vsaj jaz s seboj na regate ne nosim nobenega predmeta, ki bi mi prinašal srečo. Bi pa rekla, da imava skupaj s Tino kako rutino, kak običaj, ki ga narediva pred čisto vsako tekmo.

Tina: No, jaz pa sem nekoliko vraževerna. Sicer nimam enega posebnega predmeta, ki bi me spremljal iz tekme v tekmo. Odločam se bolj priložnostno. Če en dan na primer zelo dobro jadrava, nato drugi dan spet oblečem isto majico ali pa izberem enako barvo kapice. Kot je omenila že Veronika, pa imava tudi ritual pred vsako regato. Vedno si dava petko pred štartom.

Veronika: Na tak način se motivirava.

Kaj je poleg trdega dela še najpomembnejša naložba v dobre rezultate in uspešno športno kariero?

Veronika: Najpomembnejša sta delo in vztrajnost. Potem pa še malo več trdega dela (smeh).

Tina: Zelo pomembno je, da sprejemaš odločitve, ki jih kasneje ne obžaluješ. Ko si izbereš pot profesionalnega športnika, moraš vedeti, da to poleg veliko veselja prinese tudi veliko odrekanja. Pomembno je, da po koncu kariere svojo športno pot čim bolje unovčiš. Sicer se ti lahko zgodi, da gre življenje mimo tebe in po koncu kariere nimaš več ničesar.

Veronika: Predvsem pa moraš uživati v tem, kar počneš in imeti ob sebi ljudi, ki te podpirajo in ti pomagajo. Na ta način je vse veliko lažje.

 

Kaj pa pravazaprav pomeni srečo na regati? Je to dober veter? Dobra štartna pozicija?

Veronika: Nama trener Tomaž Čopi, včasih sam odličen slovenski jadralec in olimpijec, vedno pravi, da je sreča na strani dobrih.

Tina: Ampak vedno tudi doda, da ni za računati na to, da smo na strani srečnih. Zato morava zato dobro trenirati in biti odlično pripravljeni, da lahko premagava nasprotnice.

Veronika: Tako ja. V našem timu ne računamo na srečo, ampak verjamemo v trdo delo. Sicer pa sreča na regati na primer pomeni to, da si v danem trenutku na pravi poziciji in da veter obrne v tvoje dobro. A morate vedeti, da pri nas za zmago ne šteje zgolj ena regata, pač pa imamo cel teden regat in zato se veter enkrat obrne v dobro ene, drugič v dobro druge ekipe. Na koncu, v boju za medalje, se vse to skupaj nekako izniči. Zato je veliko bolj pomembno, da si celoten teden konstanten, kot pa to, da v pravem trenutku zapiha pravi veter.

 

Obe sta športnici že od malih nog. Vama je bilo kadarkoli žal, da sta se podali na to pot? V intervjujih običajno na vprašanje o najtežjih trenutkih omenita oblačenje mrzlih in vlažnih jadralnih oblačil pozimi. Vama je kdaj res težko?

Tina: Seveda. Zagotovo pridejo tudi težki trenutki, ko moraš zbrati neko novo motivacijo, ko si na dnu in ti je težko. Ampak meni je jadranje postalo način življenja in brez tega si ne predstavljam več mojega vsakdana.

 

Kot jadralski team morata biti izredno povezani, skoraj »telepatsko« delovati na regatah. Je po vseh teh letih komunikacije med vama na tekmi veliko ali si že bereta misli?

Tina: Komunikacija je zelo pomembna. Res je tudi, da po tolikih letih skupnega sodelovanja in jadranja na isti jadrnici nekako približno že veva, kaj druga misli. Vseeno pa je bolje to skomunicirati, ker se lahko tudi zmotiš in taka napaka lahko zelo negativno vpliva na rezultat.

Veronika: Ena na drugo sva se zelo navadili, ampak kot je rekla Tina, je zelo pomembno, da med regato čim več komunicirava, da pride do čim manj napak.

 

Veronika, ti si pred leti kariero za nekaj mesecev tudi prekinila in se posvetila študiju. Si takrat kaj oklevala z vrnitvijo na jadrnico ali to nikdar ni bilo vprašanje?

Veronika: V tistem času sem čutila, da ne morem uskladiti vseh obveznosti. Želela sem končati študij. Sprva sem poskušala študirati in jadrati, a sem opazila, da so me med jadranjem motile druge skrbi in obratno. To ni bilo prav. Zato sem se odločila, da končam študij in se nato 100-odstotno spet osredotočim na jadranje.

 

Jadrata kdaj tudi za užitek? Vaju zamika, da bi šli tudi na počitnice kam z jadrnico ali pa dopust raje preživljata kako drugače?
Tina: Jaz po Jadranu še nikdar nisem plula s »čarterjem«.
Veronika: O, jaz pa. (smeh) Ko sem bila otrok, smo imeli majhno staro leseno jadrnico in počitnice smo preživljali v Dalmaciji. Moj oče je bil strasten jadralec, ki nikdar ni zagnal motorja. Vedno smo pluli le z jadri. Spomnim se, da sem se kot otrok takšnih počitnic kar malo naveličala. Zdaj med počitnicami ne jadrava, a dopust vseeno preživljava aktivno. Ne znava biti pri miru.
Tina: Jaz rada za dopust zamenjam tudi okolje. Večkrat se z morja podam na kak pohod ali pa na gorsko kolesarjenje. Obe imava radi tudi druge vodne športe. Jaz grem zelo rada na »sup«, Veronika pa »kajta«.

 

Se družita tudi na kopnem? Kakšno je vajino družabno življenje? Na jadrnici si ti, Tina, kot krmarka vodja tima, katera pa ima pobudo na večerni zabavi?
Veronika: Za zabave nama praktično ne ostane nič časa in so omejene zgolj na proslavljanje dobrih rezultatov ali druženje po kakšni prireditvi. Sicer pa preživiva toliko časa skupaj med treningi, da prosti čas večinoma preživljava vsaka po svoje. Seveda pa sva prijateljici in radi greva tudi skupaj v hribe za kak vikend.
Tina: Pa za kakšne večje in pomembnejše dogodke, kot so na primer rojstni dnevi, se tudi dobimo. Sicer pa imava različni družbi in se ne druživa vsakodnevno na kavi. Skupnih obveznosti imava veliko, zato si kdaj radi vzameva tudi odmor ena od druge (smeh).

 

Znanje, vztrajnost, disciplina in pogum: to so lastnosti, ki so potrebne za uspeh. Enako kot jih potrebujejo strokovnjaki v upravljanju vzajemnih skladov, so to kvalitete, ki vodijo na vrh tudi v športu. Tina Mrak in Veronika Macarol sta dobili z letošnjo sezono nov veter v jadra, ki ju vodijo v njunem tekmovalnem razredu 470 proti velikemu cilju, olimpijskim igram v Tokiu leta 2020.
V japonsko prestolnico, v kateri bosta merili na sam vrh, jima kot ponosni generalni pokrovitelj pot omogočajo tudi KD Skladi. Prepričani smo, da jima bo uspelo!

Tino in Veroniko boste lahko spremljali tudi na komunikacijskih kanalih KD Skladov ter na družbenih omrežjih. #SkupajDoCilja #KD Skladi

Nedelovanje spletne poslovalnice KD Skladi.net

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

KD Skladi, d. o. o.

Italijanski pat

 

Zadnje je vodilo v kopico kompromisov. Med drugim so se odpovedali pobudi po referendumu o članstvu v evru, izvoljenem mandatarju (nominiran je pravnik Guseppe Conte) in drugim, radikalnejšim pobudam. V programu je še vedno ostalo protievropsko vzdušje in želja po znižanju davkov ter povišanju izdatkov. Vladna pogodba še najbolj spominja na Trumpovo politiko v Ameriki.

Razlogov, zakaj trg z nelagodnostjo sprejema politične pretrese, ni težko poiskati. Italija je lahko najboljši primer z manjšo napako. Investitorji namreč vedno presojamo željo in sposobnost po odplačevanju dolga posamezne države. Pri analizi Italije hitro ugotovimo, da ima velike težave z velikostjo dolga (predstavlja 131,8 odstotka BDP). Na drugi strani pa ima že dolgo dokaj varčno tekočo bilanco javnega financiranja s primanjkljajem 2,3 odstotka. Če prištejemo še strošek za obresti, vidimo, da so izdatki manjši od prihodkov. S tem potrdimo tezo, da je strošek za obresti eden najpomembnejših podatkov.

Glavna problem Italije je stagnacija. Ekonomija že dolgo nima neke materialne gospodarske rasti. Zdi se celo, da država stoji na mestu že več kot 20 let. Najdemo lahko tako zunanje (prenos industrije v Azijo) kot notranje (od restriktivne proračunske politike do mafije) razloge. To priliva olje na ogenj populistom. Od Berlusconija do Conteja. Država se je samo s kratkimi izleti obrnila v pravo smer (tehnokratska vlada Montija). Omenjeno ne dviguje kazalca višanju zaupanja po plačilu dolga.

Napaka, o kateri sem pisal zgoraj, je, da v neskladju z Ameriko Italija ne ustvarja sama denarne politike, ampak si jo deli s preostalimi članicami evrskega območja. Prav tako nima povsem zadnje besede pri oblikovanju fiskalne politike, saj Evropska komisija bdi nad realizacijo. Je pa res, da po velikosti in pomembnosti Italija ni Grčija (da bi se togost pravil lahko dosledno upoštevala) in njen glas šteje več. Tako tudi razumem delovanje prihodnje vlade, ki si bo s svojim kljubovanjem evropskim institucijam želela izpogajati večji kos pogače. Bodo pa verjetno italijanski vrednosti papirji nihali bolj kot preostali. A za zdaj govorimo bolj o vlakcu smrti kot čem resnejšem.