V spomin: Matjaž Gantar (1963-2018)

 

Delal je pogumne, včasih tudi drzne korake, ki pa so bili vedno usmerjeni k jasnim ciljem. Že pred 24 leti je sledil svoji viziji in skupaj z Zadružnim sistemom ustanovil družbo za upravljanje Kmečka družba d. d., ki se je pod njegovim vodstvom razvila v Skupino KD Group, eno največjih finančnih skupin v Sloveniji. S somišljeniki je ustanovil prvi vzajemni sklad v Sloveniji KD Galileo, ki je še danes eden najuspešnejših skladov na slovenskem finančnem trgu.

Nesebično je delil svoje znanje in izkušnje tako znotraj podjetja kot tudi med študenti na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, ki jo je pomagal ustanoviti. Za finančno pomoč nadpovprečno uspešnim mladim posameznikom je ustanovil Fundacijo Ajda, današnjo AS Fundacijo. Bil je tudi glasbenik in velik ljubitelj umetnosti. Zasnoval je umetniško zbirko AS Galerije, ki šteje preko 1.000 del.

Matjaž Gantar je v družbah, v katerih je deloval, veljal za človeka, ki je vselej cenil sodelovanje in strokovnost ekipe. »Ljudje so tisti, ki so podjetje,« je večkrat poudaril. Hkrati ni nikoli pozabil na osebne vrednote, ki jih je v vseh letih dela prenašal tudi na posel. »Človek mora biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi,« so bile njegove besede.

 

Matjaž Gantar Ljubljana, 10. 12. 2014

 

Vabimo vas k ogledu filma Več kot številke, ki je nastal ob 20-letnici poslovanja Skupine KD Group in v katerem smo se spomnili mladosti in poguma na začetku poti, pomislili na korake ter prelomnice, zdrse in zmage. Film se nahaja na tej povezavi.

Najboljši upravljavec premoženja v Sloveniji že tretje leto zapored prihaja iz družbe KD Skladi

Nagrada za Naj upravljavca vzajemnih skladov, ki jo slovenska finančna revija podeljuje že osmo leto zapored, je tudi letos pripadala predstavniku KD Skladov Primožu Cenclju. Primož Cencelj, CFA, je trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji (za leto 2017, 2015 in 2013), znotraj KD Krovnega sklada upravlja podsklada KD MM in KD Bond ter KD Corporate Bonds v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Nagrade in ocene delovanja skladov v triletnem in petletnem obdobju z zvezdicami v našem prostoru pomenijo najvišjo nagrado na tem področju in izkazujejo kakovost upravljanja posameznega sklada v svoji kategoriji.

 

Na fotografiji Primož Cencelj, CFA, trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji

 

Družba za upravljanje KD Skladi, ki je bila ustanovljena 1994 kot prva družba za upravljanje v Sloveniji, hkrati upravlja tudi prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo. Družba KD Skladi je že od samega začetka zavezana k najvišjim standardom odličnosti, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih redno prejemajo tako doma kot v tujini.

 

Letos sta zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje postala:

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, se je novih priznanj iskreno razveselil: »S tretjim zaporednim priznanjem za naj upravljavca leta in drugimi nagradami smo ponovno dokazali, da imamo najbolj strokovno upraviteljsko ekipo, ki jo sestavljajo izjemni strokovnjaki. Takšne uspehe dosegamo zahvaljujoč visoko profesionalnemu in kakovostnemu upravljanju, ki je osnova našega poslovanja, kar prepoznajo tudi naši vlagatelji.«

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2018

Mesečno poročilo za februar 2018


Naložbeni komentar – februar 2018

Globalni delniški trgi so februarja izgubili nekaj manj kot tri odstotke. Delnice evropskih podjetij so se pocenile bolj kot ameriške. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Ameriški delniški indeks S&P 500, ki je januarja dosegel svoj zgodovinski vrh, se je na začetku meseca pocenil. Delnice so se sicer v drugi polovici meseca dražile, toda ne dovolj, da bi indeks mesec zaključil s pozitivnim donosom. Največja pocenitev je bila v energetskem sektorju. Podražile so se delnice podjetij iz tehnološkega in finančnega sektorja, ki tudi predstavljata največji delež v tržni kapitalizaciji ameriškega delniškega trga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je povišala in znašala na koncu meseca 2,9 %. Trg trenutno pričakuje tri dvige obrestne mere do konca leta. Kot novi vodja centralne banke je zaprisegel Jerome Powell, ki je zamenjal Yellenovo. Po zadnjih podatkih je bila rast BDP-ja 2,5-odstotna na letni ravni. Stopnja brezposelnosti je na 17-letnem dnu, zaslužki zaposlenih pa so se po zadnjih podatkih povišali za več kot štiri odstotke v zadnjem letu.

Evropske delnice so se pocenile bolj kot ameriške z vidika evrskega vlagatelja. Razlog je tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila pri 0,8 % na začetku meseca najvišja v zadnjem letu. Kljub tem so se zahtevane donosnosti na evropskih obvezniških trgih do konca meseca znižale in obvezniški indeks iBoxx se je v februarju zvišal.

Na Japonskem so po zadnjih podatkih zabeležili najvišjo inflacijo po letu 2015, ko je administracija Abeja uvedla nove davščine. Na to se je odzvala tudi centralna banka, ki je napovedala spremembe programa kvantitativnega sproščanja, ko bo stopnja rasti cen dosegla dva odstotka. Jen se je februarja okrepil tako proti dolarju kot tudi evru.

Med državami BRIK so se podražile le naložbe v Rusiji, in sicer za 2,6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženem v evrih. Najbolj so se pocenile delnice v Indiji in na Kitajskem.

Tečaji na regijskih borzah so se tudi nekoliko znižali. Na ljubljanski borzi so se najbolj podražile delnice velenjskega Gorenja, in sicer za več kot 11 %, medtem ko sta koprska Luka in celjska Cinkarna izgubili skoraj 7 %.

Nova etapa

Poleg institucionalnega okvira finančne regulacije, ki promovira državne obveznice do odkupovanja obveznic s strani centralnih bank, je za uspešno implementacijo strategije potrebno politično preigravanje. Politična negotovost in nepričakovani šoki namreč investitorje vodijo v varnejše naložbe, med katerimi imajo ravno državne obveznice najbolj dominanten status.

Če je bilo zadnjega pol leta v znamenju materialnega izboljšanja gospodarstva, je bilo povsem naravno pričakovati, da bodo morale centralne banke zniževati svojo superstimulacijo. Tako se je dolgoročna obrestna mera v začetku leta krepko zvišala. Desetletni obveznici ZDA in Nemčije sta se približali trem odstotkom in 0,8 odstotka. Omenjena nivoja imata že velik vpliv na celotno velikost obvezniškega trga in s tem kreditno sposobnost držav ter posledično uspešnost prikritega bankrota.

Na taki točki pa je treba v igro vključiti prej omenjene politike. V zadnjem tednu smo bili priča dvema zgodbama, ki bosta zagotovo vplivali na bližnjo prihodnost. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek trgovinskih vojn z vpeljavo tarif na železo in aluminij. Igra trgovinskih vojn je stava na moč notranjega potrošnika. Tisti, ki je močnejši, na koncu zmaga. A ta je bolj Pirova zmaga, saj na poti vsi veliko izgubijo, in vprašanje smiselnosti je povsem na mestu. Za Trumpa osebno pa je to populistični boj za glasove ter naslovitev izpada davčnih prihodkov z izpeljavo davčne reforme. Hkrati pa začetek ohlajevanja pregrete ekonomije brez dviga obrestnih mer.

Med drugimi je odgovor na vpeljavo tarif napovedala tudi evropska komisija. Z združeno ekonomsko politiko ima tako priložnost, da državljanom EU dokaže smiselnost povezovanja. Še zlasti je to pomembno ob političnih »spremembah«, ki jih nakazujejo italijanske volitve. Stranke, ki so se v svojem obstoju opredelile kot evroskeptične sile, so dobile večino. In s tem možnost, da spremenijo italijansko pot.

Že v koalicijskih pogajanjih se bo izkazalo, ali bodo nadaljevali transakcijsko politiko ali pa bodo na prvo mesto postavili ideologijo. Kakorkoli že, prva reakcija kapitalskih trgov je bila »slaba novica je dobra novica«, kar pomeni manj restriktivna monetarna politika. S tem pa upočasnitev dvigovanja obrestnih mer, a tudi gospodarske aktivnosti.

Kaj so bili vzroki za popravek na kapitalskih trgih

Vlagatelji so se razvadili, saj so se tečaji pretekla leta večinoma vzpenjali, kakšnega resnega negativnega gibanja pa niso bili deležni. Razlog za začetek negativnih premikov so bili ETF-ji, ki prinašajo pozitivne donose, če nihajnost ostane nizka. Ta zelo popularna stava na nizko nihajnost je v zadnjem času privabljala vedno več vlagateljev, ki pa se niso zavedali tveganj. Ob kakšni večji spremembi nihajnosti oziroma indeksa VIX lahko ti skladi svoje naložbe likvidirajo, vlagatelji pa ostanejo praktično brez vsega. To se je tudi zgodilo, začela se je korekcija, indeks VIX je začel rasti. Ko je ta rast dosegla kritično raven, so svoje dodali še ETF-ji, ki so likvidirali svoje pozicije, in začela se je verižna reakcija. ETF-ji so med vlagatelji povzročili še večjo paniko in potisnili tečaje še bolj v negativno smer. Nekateri izmed njih so imeli še vzvod na stavo o nizkem indeksu VIX, in ko so ti likvidirali svoje pozicije, so ceno VIX-a potisnili še višje. Začela se je manjša vsesplošna panika in tudi preostali investitorji so postali bolj previdni. Snežna kepa se je začela valiti in v nekaj dneh smo zabeležili okoli 10-odstotno korekcijo. Vidimo, da se zaradi narave trga, kjer so prisotni algoritmi in ETF-ji, stvari odvijejo zelo hitro ter zelo močno v negativno smer. V tem popravku je po nekaterih ocenah izpuhtelo približno 10 milijard dolarjev, ki so bili v omenjenih ETF-jih. Številke pa so lahko tudi precej višje, saj podatki, koliko je bilo vseh stav na nizko volatilnost, niso javni. Vse to je povzročilo vsesplošno ugibanje, ali je to samo popravek ali pa se lahko začnejo tečaji gibati v negativno smer za dlje časa. Ameriški delniški trgi so se hitro vrnili na precej višjo raven. Razlogi so predvsem davčna reforma ter nakupi lastnih delnic s strani podjetij. Prebrali smo lahko, da so podjetja izkoristila korekcijo in povečala nakupe lastnih delnic. Tudi reforma je za ameriška podjetja letos zelo dobrodošla, saj bodo višji dobički nekoliko znižali nadpovprečna vrednotenja. Ker se je popravek začel v ZDA, je vplival tudi na druge delniške trge po svetu. Približno enako rdeči so bili tudi tečaji v Evropi in na trgih v razvoju.

Zdi se, da so trgi prišli na ravni, ko lahko že manjše razočaranje prinese večjo negativno gibanje tečajev. Letošnje leto ne bo tako enosmerno kot lani, podjetja pa bodo morala upravičiti visoka pričakovanja, ki so vračunane v cene delnic.

Izkoristite ugodnost in pridobite dodatnih 25 evrov

 

KD Krovni sklad sestavlja 16 podskladov, ki vam omogočajo, da oblikujete optimalno naložbeno kombinacijo. Naložbene priložnosti predstavljamo kot zgodbe sveta, ki jih lahko podprete: zdrav način življenja, nove tehnologije, trgi v razvoju itd. Medtem ko varčujete za svoje cilje, hkrati postanete del svetovnih zgodb. Med njimi lahko tudi davčno ugodno in brez stroškov prehajate ter prilagajate svojo strategijo glede na svoje vrednote in potrebe.

Naložite svoj denar v sklad KD Prvi izbor, sklad z najširšo razpršitvijo naložb in posledično z manjšim tveganjem, ki je zaradi tega lahko prvi izbor posameznega vlagatelja kot tudi prava izbira za vse, ki v sklade investirate prvič. Sklad ima sredstva naložena v druge sklade, ki jih upravljajo najboljši svetovni upravljavci.

 

POSEBNA UGODNOST

Vlagatelji, ki so ali bodo vplačali vsaj 1.000 evrov v katerikoli podsklad KD Krovnega sklada od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v podsklad KD Prvi izbor v višini 25 EUR.*

 

 

* Vlagatelji, fizične osebe, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada KD Krovnega sklada (oziroma do preobliko¬vanja v podsklad KD Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada KD Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke), njihova enkratna vplačila v enkratni višini vsaj 1.000,00 evrov v katerikoli podsklad pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2018 po 0:01 uri in do 1. 1. 2019 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v podsklad KD Prvi izbor v višini 25 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja, ki so jih pridobili ob enkratnem vplačilu 1.000,00 EUR. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dne v mesecu po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v KD Prvi izbor v višini 25 EUR iz naslova te prodajne akcije in do toliko morebitnih drugih ugodnosti, ki ne presegajo 42 EUR za posamezno ugodnost oziroma 84 EUR za vse prejete ugodnosti v posameznem koledarskem letu, upoštevaje pravila in morebitne omejitve drugih ugodnosti. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2018

Mesečno poročilo za januar 2018

 

Naložbeni komentar – januar 2018

Globalni delniški trgi so se v prvem mesecu leta podražili. Indeks MSCI je zrastel za nekaj več kot dva odstotka, merjeno v evrih. Rast je bila najvišja na trgih v razvoju, ki so se podražili za skoraj osem odstotkov, merjeno z indeksom MSCI BRIK.

Najbolj prepoznavna ameriška delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta v januarju nadaljevala z rastjo in dosegla nove najvišje tečaje. Rast je bila nižja z vidika evrskega vlagatelja, saj se je evro v mesecu podražil za 3,4 % v primerjavi z dolarjem. Med sektorji so se najbolj podražila podjetja iz panoge diskrecijske potrošnje, medtem ko so se podjetja iz sektorja preskrbe najbolj pocenila. Padec le teh je logičen, saj so podjetja v panogi bolj zadolžena in z višjimi obrestnimi merami se bodo povišali finančni odhodki. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,7 %, kar je najvišje po letu 2014. Centralna banka na tokratnem zasedanju ni dvignila obrestne mere. To je bilo tudi zadnje zasedanje pod vodstvom Janet Yellen. Gospodarska rast se je nekoliko okrepila in po zadnjih podatkih znašala 2,5 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti ostaja na nizkih 4,1 %, najnižje v zadnjih sedemnajstih letih.

Rast gospodarstva v evroobmočju je bila po zadnjih objavah Eurostata 2,7-odstotna. Zaupanje med potrošniki narašča in je bilo januarja na najvišji ravni v zadnjih letih. ECB je na januarskem zasedanju naznanila, da je sprememba obrestne mere letos malo verjetna. Kljub pozitivnim objavam o gospodarskem dogajanju se centralna banka sooča z nizko inflacijo. V Nemčiji, največjem gospodarstvu v Evropi, je bila stopnja rasti cen v januarju 1,6-odstotna na letni ravni, kar je bilo pod pričakovanji. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu zvišala za skoraj 0,3 odstotne točke in znašala na koncu meseca 0,7 %.

Delniške naložbe na trgih v razvoju so tokrat vlagateljem prinesle najvišje donose. Med državami BRIK so se močno podražile naložbe v Braziliji, Rusiji in na Kitajskem. Cene surove nafte so se v januarju zvišale. Cena za sodček črnega zlata je, prvič po letu 2014, na londonski borzi dosegla 70 dolarjev za sodček.

Delniške naložbe v regiji so se podražile za več kot šest odstotkov, merjeno z indeksom Stoxx Balkan ex TR & GR. Najbolj so k rasti prispevale romunske delnice. Slovenski SBITOP je v mesecu zrastel za nekaj več kot tri odstotke. Najbolj so se podražile delnice zavarovalnic in Luke Koper.

Kaj so vzroki za zlom borz in velike padce indeksov?

 

Gospodarsko okolje ostaja zelo močno, svetovna gospodarska rast se krepi. Krepiti so se začele ocene o rasti inflacijskih pričakovanj, ki so tudi v ozadju rasti zahtevanih donosnosti obveznic in pričakovanih nadaljnjih ukrepov centralnih bank. Centralne banke so v preteklosti vodile, in še vedno vodijo, zelo stimulativno denarno politiko. Z rastjo inflacijskih pričakovanj je med analitiki ena izmed pomembnejših tem hitrost nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer v ZDA in vprašanje, koliko časa bo Evropska centralna banka (ECB) še vodila tako ohlapno denarno politiko? Ti dvomi so se začeli vračunavati v zahtevane donosnosti, ki so v zadnjih dneh zrasle. Vse prej opisano predstavlja po našem mnenju zdrav razvoj dogodkov, saj strmejša krivulja donosnosti pomeni, da investitorji v obveznice verjamejo v gospodarsko okrevanje. Korekcija pri obveznicah se je začela v ZDA, kjer je zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice včeraj poskočila na 2,7 odstotka, sledile pa rasti zahtevane donosnosti evropskih obveznic.

Na ameriških delniških trgih smo v ponedeljek videli enega večjih dnevnih padcev, po katerem se ameriški indeks S&P 500 nahaja na nivojih iz začetka leta 2018. V evrih je izgubil malo manj kot 5 odstotkov. Povečala se je volatilnost oziroma nihajnost na trgu, ki jo meri indeks VIX, poimenovan tudi indeks strahu. Po tem, ko je bilo leto 2017 zgodovinsko gledano eno najmirnejših, saj vrednost indeksa čez leto ni presegla 16 indeksnih točk, je včeraj indeks VIX skočil na 37. K veliki volatilnosti ob koncu ponedeljkovega trgovanja so verjetno pripomogle tudi težave skladov ETF, ki sledijo gibanju VIX in so zaradi velikih padcev likvidirali svoje pozicije.

Glede na visoko rast naložbenih razredov v preteklih letih in relativno visoka vrednotenja na trgih korekcija ni nepričakovana, je pa časovno takšne dogodke nemogoče napovedati. Skladno z našo letno naložbeno strategijo za leto 2018, priporočamo konzervativnejše pozicije ravno zaradi pričakovane višje volatilnosti. Tako smo priporočilo na delnice znižali na nevtralno, enako priporočilo imamo tudi za državne obveznice, medtem, ko imamo za denar pozitivno priporočilo.

Globalno gledano se razmere v gospodarstvu, v zadnjih dneh, niso strukturno spremenile. Obstaja pa tveganje, da bi se dogodki s finančnih trgov začeli seliti v realno gospodarstvo (nižje zaupanje, višji stroški financiranja ipd.) kar bi imelo vpliv na gospodarsko stanje po svetu. Trenutno smo mnenja, da se to še ne dogaja, zato zagovarjamo priporočila iz naše letne naložbene strategije.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za december 2017

Mesečno poročilo za december 2017

 

Naložbeni komentar – december 2017

Globalni delniški trgi so se decembra podražili. V letu 2017 so se najbolj obrestovale naložbe v delnice podjetij s trgov v razvoju, ki so pridobile več kot 20 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropski trgi so se v letu podražili več kot delnice v ZDA, kar je tudi posledica rasti vrednosti evra proti dolarju.

Delniški trgi v ZDA so z vidika evropskega vlagatelja v letu 2017 pridobili štiri in pol odstotka. Kljub temu, da sta v decembru tako S&P 500 kot Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova, je padec dolarja proti evru znižal donosnosti, merjene v evrih. V decembru so se najbolj podražile delnice v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. Poraženci so podjetja iz sektorja preskrbe. Pod večjim prodajnim pritiskom sta bili dve večji kalifornijski elektro podjetji, saj naj bi nosili odgovornost za povzročitev požarov, ki so pretresali to zvezno državo. Na panogo so negativno vplivale tudi višje obrestne mere, kajti dolg predstavlja velik delež v kapitalski strukturi teh podjetij. Fed je v skladu s pričakovanji na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,4 %, oziroma 5 bazičnih točk manj kot na začetku leta.

Evropske delnice so v letu 2017 pridobile več kot 7 %, merjeno z indeksom MSCI. Razlog je okrevanje evropskih gospodarstev in ekspanzivna monetarna politika centralne banke. ECB je na zadnjem srečanju ohranila obrestno mero nespremenjeno. Program odkupa obveznic bodo izvajali do septembra 2018 v višini 30 milijard evrov mesečno. Inflacija je v evroobmočju znašala po zadnjih podatkih 1,5 % na letni ravni, brezposelnost pa je v zadnjem delu leta padla pod 9 %. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,4 %. Tečaj evra proti dolarju je na koncu leta znašal 1,2 dolarja za evro.

V državah v razvoju so najvišjo rast zabeležile delnice na Kitajskem, in sicer več kot 30 odstotkov. Sledile so jim naložbe v Indiji, ki so pridobile okoli 20 odstotkov. Delnice v Rusiji so se pocenile za 12 odstotkov. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Kitajsko gospodarstvo je po zadnjih podatkih raslo s 6,8-letno odstotno stopnjo, kar je bilo nad pričakovanji iz začetka leta.

Regijski delniški trgi so mesec zaključili dokaj nespremenjeno. Delnice v Sloveniji in Srbiji so pridobile okoli 3 odstotke, medtem ko se je največji trg v regiji, Romunija, malenkost pocenil.

 

Praznični delovni čas 22. in 29. 12. 2017

 

Uradne ure na sedežu družbe KD Skladi in v naših poslovalnicah po Sloveniji bodo v petek, 22. in 29. decembra 2017, do 14. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2018.