Kaj so vzroki za zlom borz in velike padce indeksov?

 

Gospodarsko okolje ostaja zelo močno, svetovna gospodarska rast se krepi. Krepiti so se začele ocene o rasti inflacijskih pričakovanj, ki so tudi v ozadju rasti zahtevanih donosnosti obveznic in pričakovanih nadaljnjih ukrepov centralnih bank. Centralne banke so v preteklosti vodile, in še vedno vodijo, zelo stimulativno denarno politiko. Z rastjo inflacijskih pričakovanj je med analitiki ena izmed pomembnejših tem hitrost nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer v ZDA in vprašanje, koliko časa bo Evropska centralna banka (ECB) še vodila tako ohlapno denarno politiko? Ti dvomi so se začeli vračunavati v zahtevane donosnosti, ki so v zadnjih dneh zrasle. Vse prej opisano predstavlja po našem mnenju zdrav razvoj dogodkov, saj strmejša krivulja donosnosti pomeni, da investitorji v obveznice verjamejo v gospodarsko okrevanje. Korekcija pri obveznicah se je začela v ZDA, kjer je zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice včeraj poskočila na 2,7 odstotka, sledile pa rasti zahtevane donosnosti evropskih obveznic.

Na ameriških delniških trgih smo v ponedeljek videli enega večjih dnevnih padcev, po katerem se ameriški indeks S&P 500 nahaja na nivojih iz začetka leta 2018. V evrih je izgubil malo manj kot 5 odstotkov. Povečala se je volatilnost oziroma nihajnost na trgu, ki jo meri indeks VIX, poimenovan tudi indeks strahu. Po tem, ko je bilo leto 2017 zgodovinsko gledano eno najmirnejših, saj vrednost indeksa čez leto ni presegla 16 indeksnih točk, je včeraj indeks VIX skočil na 37. K veliki volatilnosti ob koncu ponedeljkovega trgovanja so verjetno pripomogle tudi težave skladov ETF, ki sledijo gibanju VIX in so zaradi velikih padcev likvidirali svoje pozicije.

Glede na visoko rast naložbenih razredov v preteklih letih in relativno visoka vrednotenja na trgih korekcija ni nepričakovana, je pa časovno takšne dogodke nemogoče napovedati. Skladno z našo letno naložbeno strategijo za leto 2018, priporočamo konzervativnejše pozicije ravno zaradi pričakovane višje volatilnosti. Tako smo priporočilo na delnice znižali na nevtralno, enako priporočilo imamo tudi za državne obveznice, medtem, ko imamo za denar pozitivno priporočilo.

Globalno gledano se razmere v gospodarstvu, v zadnjih dneh, niso strukturno spremenile. Obstaja pa tveganje, da bi se dogodki s finančnih trgov začeli seliti v realno gospodarstvo (nižje zaupanje, višji stroški financiranja ipd.) kar bi imelo vpliv na gospodarsko stanje po svetu. Trenutno smo mnenja, da se to še ne dogaja, zato zagovarjamo priporočila iz naše letne naložbene strategije.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za december 2017

Mesečno poročilo za december 2017

 

Naložbeni komentar – december 2017

Globalni delniški trgi so se decembra podražili. V letu 2017 so se najbolj obrestovale naložbe v delnice podjetij s trgov v razvoju, ki so pridobile več kot 20 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropski trgi so se v letu podražili več kot delnice v ZDA, kar je tudi posledica rasti vrednosti evra proti dolarju.

Delniški trgi v ZDA so z vidika evropskega vlagatelja v letu 2017 pridobili štiri in pol odstotka. Kljub temu, da sta v decembru tako S&P 500 kot Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova, je padec dolarja proti evru znižal donosnosti, merjene v evrih. V decembru so se najbolj podražile delnice v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. Poraženci so podjetja iz sektorja preskrbe. Pod večjim prodajnim pritiskom sta bili dve večji kalifornijski elektro podjetji, saj naj bi nosili odgovornost za povzročitev požarov, ki so pretresali to zvezno državo. Na panogo so negativno vplivale tudi višje obrestne mere, kajti dolg predstavlja velik delež v kapitalski strukturi teh podjetij. Fed je v skladu s pričakovanji na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,4 %, oziroma 5 bazičnih točk manj kot na začetku leta.

Evropske delnice so v letu 2017 pridobile več kot 7 %, merjeno z indeksom MSCI. Razlog je okrevanje evropskih gospodarstev in ekspanzivna monetarna politika centralne banke. ECB je na zadnjem srečanju ohranila obrestno mero nespremenjeno. Program odkupa obveznic bodo izvajali do septembra 2018 v višini 30 milijard evrov mesečno. Inflacija je v evroobmočju znašala po zadnjih podatkih 1,5 % na letni ravni, brezposelnost pa je v zadnjem delu leta padla pod 9 %. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,4 %. Tečaj evra proti dolarju je na koncu leta znašal 1,2 dolarja za evro.

V državah v razvoju so najvišjo rast zabeležile delnice na Kitajskem, in sicer več kot 30 odstotkov. Sledile so jim naložbe v Indiji, ki so pridobile okoli 20 odstotkov. Delnice v Rusiji so se pocenile za 12 odstotkov. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Kitajsko gospodarstvo je po zadnjih podatkih raslo s 6,8-letno odstotno stopnjo, kar je bilo nad pričakovanji iz začetka leta.

Regijski delniški trgi so mesec zaključili dokaj nespremenjeno. Delnice v Sloveniji in Srbiji so pridobile okoli 3 odstotke, medtem ko se je največji trg v regiji, Romunija, malenkost pocenil.

 

Praznični delovni čas 22. in 29. 12. 2017

 

Uradne ure na sedežu družbe KD Skladi in v naših poslovalnicah po Sloveniji bodo v petek, 22. in 29. decembra 2017, do 14. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2018.

Srečno novo leto 2018!

 

Temeljno poslanstvo naše družbe je skrb za naše vlagatelje.

Vsem želimo vse dobro tudi v letu 2018.

 

Cena nafte se dvignila nad 65 dolarjev za sod

Operater naftovoda Ineos Group bo zaradi okvare moral ustaviti pretok surove nafte za »nekaj tednov«, v prihodnjih dneh bodo javno predstavili okvirni časovni načrt, po zadnjih poročanjih analitikov naj bi napako odpravili v treh tednih. Bolj kot motnja v ponudbi na ceno surove nafte vpliva dejstvo, da je Fortiesov naftovod odločilen za določanje cene severnoatlantske mešanice surove nafte brent, služi kot referenčna cena za poravnavo skoraj polovice vseh svetovnih pogodb za fizično poravnavo s surovo nafto. Premija v primerjavi z ameriško referenčno ceno zahodnoteksaške lahke nafte WTI je že skoraj sedem dolarjev za sod. Dražja surova nafta v Evropi bo najverjetneje negativno vplivala na evropska rafinerijska podjetja oziroma evropske rafinerijske dele integriranih naftnih družb, to lahko odseva tudi v nekoliko višji ceni pogonskih goriv. Zunaj stare celine bodo omejitev severnoevropske ponudbe občutili kot povečanje povpraševanja po »lažjih« tipih surove nafte, z nižjo vsebnostjo žvepla. Vrzel v ponudbi bodo najverjetneje zapolnile pošiljke iz osrednje Azije in Rusije. Pozitivno v celotni zgodbi je, da zdaj še ne poročajo o fizičnem izlivu surove nafte, ki bi poleg finančne škode lahko pustil dolgoročnejše posledice na življenjskem okolju ljudi in živali.

Gibanje cene surove nafte v 2017 (Vir: Bloomberg)

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2017

Mesečno poročilo za november 2017

 

Naložbeni komentar – november 2017

Globalni delniški indeks MSCI se v novembru ni občutneje spremenil. Trgi v Evropi so se pocenili za nekaj več kot 2 odstotka, medtem ko so naložbe v ZDA pridobile pol odstotka. Vsi donosi so izraženi v evrih.

Ameriška delniška indeksa S&P 500 in Dow Jones sta dosegla nove vrhove. Z vidika evropskega vlagatelja je del rasti odvzela depreciacija dolarja, saj je v mesecu evro pridobil 2,2 % in zaključil pri vrednosti 1,19 dolarja za evro. Med sektorji so se tokrat najbolj podražile delnice podjetij iz panoge trajnih dobrin, sledila so jim podjetja sektorja potrošnih dobrin. Prodajni pritiski pa so bili v panogah energetike in materialov. Potrošniško zaupanje v državi ostaja na visokih nivojih, kar je dobra popotnica za trgovce, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo v prednovoletnem obdobju. Po uničevalni sezoni hurikanov je prišlo okrevanje, vidna je povišana aktivnost na nepremičninskem trgu in rast prodaje novih avtomobilov. Po zadnjih podatkih je inflacija znašala 2 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih znašala 4,1 %, kar je najnižje po decembru 2000. Poleg večjega števila zaposlenih se v zadnjih mesecih krepi tudi rast plač.

V evroobmočju se brezposelnost znižuje. Le-ta je po zadnjih podatkih znašala 8,8 %, najnižje po januarju 2009. Posledično se izboljšuje tudi zaupanje potrošnika, ki je glavno gonilo gospodarske rasti v Evropi. Indeksi PMI, ki kažejo stopnjo optimizma med podjetji, so se v novembru zvišali. Indeks PMI v proizvodni panogi je dosegel vrednost 60, najvišje po aprilu leta 2000. Vrednosti nad 50 označujejo izboljšanje.

Tudi trgi v razvoju so se nekoliko pocenili. Izmed držav BRIK so dober odstotek pridobile le naložbe v ruskih delnicah, medtem, ko je občutnejša pocenitev bila v Braziliji. Cena sodčka zahodno teksaške surove nafte je v novembru dosegla najvišjo vrednost po juliju 2015. Na to je vplivalo pričakovanje o podaljšanju ukrepov naftnega kartela OPEC, ki omejuje ponudbo na trgu. Na drugi strani so se cene industrijskih kovin nekoliko pocenile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je izgubil skoraj 2 odstotka. Najbolj so se podražile delnice celjske Cinkarne, in sicer za več kot 6 %. Večina delnic se je pocenila. Med trgi v regiji smo beležili manjše pocenitve. Izjema je le trg v Srbiji, ki je pridobil skoraj 1,5 odstotka.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2017

Mesečno porocilo za oktober 2017

 

Naložbeni komentar – oktober 2017

Globalni delniški trgi so se oktobra podražili za več kot tri odstotke. Najvišji donos so prinesle naložbe na trge v razvoju, in sicer več kot štiri odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Naložbe v ZDA so tokrat prinesle višje donose kot investicije v Evropi.

Po zadnjih podatkih je ameriško gospodarstvo rastlo z 2,3-odstotno letno stopnjo. Spodbudni podatki so prišli tudi s trga dela, saj se je stopnja brezposelnosti znižala na 4,1 odstotka, kar je najnižje po decembru 2000. Po raziskavah Univerze v Michiganu je zaupanje med potrošniki najvišje v zadnjih 13 letih, k čemu je prispevala tudi rast plač, ki je nad tremi odstotki na letni ravni. Med delniškimi naložbami so se najbolj podražila tehnološka podjetja, saj je nekaj velikih imen v sektorju prikazalo četrtletne rezultate nad pričakovanji trga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je v mesecu malenkost povišala in na koncu meseca znašala 2,38 %.

Delniške naložbe v Evropi so tokrat prinesle nekaj manj kot dva odstotka. Razlog za višjo rast ameriških delnic je tudi rast dolarja proti evru, saj je bil tečaj ob zaključku oktobra 1,165 dolarja za evro. Na tokratnem zasedanju Evropska centralna banka (ECB) v skladu s pričakovanji ni spremenila obrestne mere. Od januarja 2018 bo ECB odkupovala 30 milijard evrov obveznic na mesec. Z nakupi bodo nadaljevali do septembra 2018. Do zdaj je centralna banka odkupovala 60 milijard evrov na mesec. Inflacija v evroobmočju je oktobra znašala 1,4 %. Potrošniško zaupanje je po podatkih evropske komisije na najvišjem nivoju po globalni finančni krizi. Kazalec PMI v proizvodnem sektorju tudi kaže na optimizem, saj je indeks pri vrednosti 58,5 najvišje po letu 2011.

Na Japonskem si je premier Abe z zmago na volitvah zagotovil nov mandat. Trgi so se na nadaljevanje njegove t. i. ekonomije Abenomics odzvali z optimizmom in japonski delniški indeks NIKKEI je v mesecu pridobil okoli osem odstotkov.

Na trgih v razvoju smo beležili višje tečaje na Kitajskem in v Indiji, medtem ko so se delnice v Rusiji in Braziliji pocenile. Ruska centralna banka je znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 8,25 %.

Slovenski borzni indeks je mesec končal dokaj nespremenjeno, večjih sprememb tečajev ni bilo tudi na ostalih trgih v regiji.

Kaj prinaša BLOCKCHAIN?

Torej ves svet govori o »blockchainu«, tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, in v času, ko ga mnogi zmotno kar enačijo z bitcoinom in drugimi kriptovalutami, hkrati pa žal pogosto nekritično v isti koš dajejo tudi naložbe, špekulacije in skrajno tvegane finančne operacije, smo se odločili, da ga bomo predstavili tudi v naši reviji Optimum. Ne zato, ker bi ga želeli promovirati ali pa kritizirati, ampak zato, da ga bomo vsi skupaj lažje razumeli, spoznali tehnološke prednosti in priložnosti za slovenska podjetja, hkrati pa tudi pravočasno opozorili na omejitve in pasti.

Blockchain je nov način, kako strukturirati predvsem transakcijske podatke. Opravimo takoj z najpogostejšo dilemo oziroma zmoto. Kaj je blockchain in kaj bitcoin? Tega nikakor ne smemo enačiti. Pojasnimo: blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano. Zato to novonastajajočo ekonomijo pogosto označujemo kot distribuirano ekonomijo.

Blockchain je revolucionaren koncept in pojasnjevanju tega bo namenjena večina besedila. Revolucionarnost izhaja iz koristi. Ta tehnologija omogoča, da se digitalna informacija distribuira in ne več kopira, kar je podlaga za novo različico interneta – Web 3.0. In če govorimo o novi različici interneta, je verjetno jasno, o kakšnih razsežnostih vpliva govorimo – o velikanskih, tako da pred njimi ni varna prav nobena od starih industrij. Zaradi osnovnega koncepta – izmenjave vrednosti in revolucionarnosti v sami zasnovi, v končni fazi je namreč blockchain nadomestilo za obstoječe drage podatkovne baze, je že danes največ aplikacij seveda na področju finančnih storitev – fintecha.

»Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi nivoji, ki se da uporabljati za najrazličnejše oblike registrov, zapisov in izmenjave, vključno z vsemi področji financ, ekonomije in denarja, fizične lastnine in nematerialnih sredstev, glasovanj, idej, zdravstvenih podatkov in drugih informacij,« opisuje tehnologijo Melanie Swan, ena njenih najbolj znanih poznavalk.

Toliko se govori o blockchainu, pa že obstaja kakšen konkreten primer uporabe? Zelo verjetno marsikdo od nas že uporablja storitve, ki temeljijo na tej novi tehnologiji, pa se tega ne zavedamo, saj se blockchain praviloma dogaja nekje v ozadju. Tako kot danes ne vemo, ali naša banka uporablja Microsoftove ali IBM-ove baze podatkov, tudi ne vemo, ali je v ozadju že blockchain. Gre za veliko bolj učinkovito tehnologijo, ki nadomešča zdajšnje, velikokrat se tudi zgodi, da izjemno poenostavlja stare procese in marsikateri stari element postane odveč. Tehnologija je namreč veliko hitrejša, natančnejša in predvsem cenejša. Za navadne smrtnike pomeni, da se bodo praktično pri vseh storitvah pojavili cenejši in boljši ponudniki, ki bodo izzivali stare. Stari se bodo temu morali prilagoditi. V končni fazi bomo zaradi te tehnologije največ pridobili potrošniki.

Blockchain v svojem izhodišču omogoča prenos vrednosti, vsaka tovrstna baza ima svoj žeton (token), s katerim se lahko tudi trguje, torej mu trg določa vrednost. Za katerikoli trg je značilno, da vrednosti rastejo in padajo. Zaradi zadnjega obdobja rasti se o kriptovalutah kot naložbeni priložnosti govori že na tržnici in bencinski črpalki, kar je običajno znamenje, da je treba vklopiti alarm. Na tem mestu želimo predvsem pojasniti, kaj žetoni so.

GENERACIJE ŽETONOV

Tako pridemo do koncepta kriptovalute. Najbolj znana kriptovaluta (žeton) in tudi prva generacija je bitcoin, ki ima eno samo funkcijo. Ta je omogočati prenos vrednosti. Da ne bo pomote – mogoče bo kdaj v prihodnosti drugače, a za zdaj še nima statusa klasične valute, kot jih poznamo v »tradicionalni ekonomiji«.

Naslednja generacija so žetoni, ki prav tako prenašajo vrednost, imajo pa dodano vrednost, na primer to, da zagotavljajo anonimnost, kar je pomembna lastnost za »temni« del interneta – taka primera sta dash in monero.

Ether je tipičen predstavnik tretje generacije žetonov, ki poleg prenosa vrednosti omogoča tudi izvajanje pametnih pogodb (smart-contract), poenostavljeno, denar s programsko kodo. Ether odpira popolnoma nove dimenzije razvoja distribuirane ekonomije. Osebno vidim predvsem dva ključna prispevka. Prvi, ki je verjetno glavna konkurenčna prednost platforme Ethereum, je ta, da omogoča globalno zbiranje sredstev za projekte (ta poznamo pod kratico ICO – initial coin offering), pri čemer vlagatelji v zameno za vložek dobijo žetone projekta, s katerimi se ponavadi dokaj hitro začne trgovati na borzah. Globalno zbiranje sredstev in praktično takojšnja likvidnost žetona, ki ga lahko poenostavljeno razumemo kot približek za delež v projektu, pomenita globalno revolucijo na področju podjetništva. K tej temi se bomo vrnili nekoliko kasneje. Drugi prispevek je možnost projektov, ki so bili doslej le težko izvedljivi – na primer napovedovalni trgi (prediction markets – primer augur), razne oblike stavnic in pa storitve, ki glede na značilnosti močno spominjajo na zavarovalniške produkte, na primer etherisc. Ethereum je na tem področju največji ekosistem, prihajajo pa seveda novi, na primer lisk in neo.

Četrta generacija so tako imenovani app-tokeni, ki jim pri nas poskušamo nadeti naziv vsebinski žetoni. Ti dejansko opravljajo neko funkcijo. Skoraj praviloma so to žetoni, ki so nastali z zbiranjem sredstev ICO, velikokrat pa gre za projekte, ki napadajo obstoječe infrastrukturne storitve na internetu, na primer prostor za shranjevanje podatkov – sia, storj, ki napadata na primer Dropbox, golem in Iex.ex, ki napadata oblačno računalništvo. Sem sodita tudi slovenska projekta Iconomi in Cofound.it.

Peta generacija žetonov se šele razvija, se pa utegne zgoditi, da bo to ena večjih prelomnic – gre za žetone, ki so samo digitalna tokenizirana oblika vrednosti iz realnega sveta, na primer tradicionalnih valut – USDT za USD, v zadnjem času pa se že pojavljajo prve tokenizirane delnice najuglednejših globalnih podjetij.

Šesta generacija so kombinirani žetoni, kjer gre za kombinacijo različnih že obstoječih žetonov. Najbolj viden predstavnik je Iconomijev BCX.

Tako kot za vsako industrijo se tudi tu ve, kdo je bil v posameznem segmentu prvi, kdo je bil drugi, kdo je pripeljal inovacije, kako daleč je razvoj projekta, kdo stoji za projektom in podobno. Vse to so elementi, ki so pomembni za boljše vsebinsko razumevanje blockchaina.

NEDOREČENO REGULATORNO OKOLJE

Ob omembi blockchaina ali distribuirane ekonomije je prva asociacija prav bitcoin oziroma kriptovaluta, s tem pa je povezanih tudi vrsta negativnih asociacij, ki jih velja omeniti, od pranja denarja do špekulacij.

Blockchain je še v zelo zgodnji fazi razvoja. Če bi ga primerjali z internetom, smo zdaj nekje v fazi, ko še nismo poznali spleta. Tehnologija obljublja in teoretično omogoča več, vrhunski razvijalci z vsega sveta pa poskušajo iz nje potegniti kar največ. Tako imamo na eni strani »hype«, koncept, ki danes deluje predvsem na močnih vizijah in obljubah, na drugi strani pa realnost. Razhajanje je zelo zelo veliko. A posebna lastnost te nove ekonomije je, da se razvija z neverjetno hitrostjo. En mesec v tej ekonomiji pomeni približno eno leto v stari ekonomiji. Zato marsikaj, kar je veljalo še pred nekaj meseci, danes ne velja več.

Začetna faza razvoja, kompleksnost, hitre spremembe, koncepti, ki doslej niso bili možni, neoprijemljivost … Ni čudno, da distribuirana ekonomija regulatorjem po svetu povzroča precejšnje težave z njenim umeščanjem v obstoječi pravni kontekst. Če temu kontekstu dodamo še najnaprednejše disruptivne storitve, kot sta Uber ali Airbnb, je upravičeno domnevati, da se zadržanosti verjetno upravičeno pridružuje tudi strah. A to izhaja iz površnega razumevanja.

Distribuirana ekonomija prinaša tudi veliko priložnosti, ki niso niti dobro znane niti poudarjene. Če povzamemo, zajemajo področja od bank, zavarovalnic, novih modelov ustvarjanja in deljenja vsebin do globalno povezanih superračunalnikov. Število storitev, uporabnikov in podjetij strmo raste iz dneva v dan. Distribuirana ekonomija vztrajno gradi alternativo centraliziranim sistemom. Prvi premiki se kažejo na področju bančnih in finančnih storitev (fintech), postopoma pa blockchain tehnologija prodira v prav vse pore gospodarstva.

SLOVENIJA: PRILOŽNOST ZA VZPON NA VRH

Doslej so imela zaradi dostopa do tehnologije, kapitala in podjetniškega znanja ameriška podjetja veliko prednost. Distribuirana ekonomija pa je v temelju veliko bolj demokratična in omogoča enakovredno vključevanje tudi preostanku sveta. Blockchain pomeni svet, kjer imajo vsi ljudje in vse ideje enake možnosti ne glede na spol, starost, barvo kože in ne glede na to, od kod prihajajo.

V ozadju je koncept ICO, ki ga omogoča Ethereum. V Sloveniji obstaja ogromno poslovnih idej, tudi dobre rešitve, ki pa le redko uspejo. Blockchain omogoča dvoje – dostop do finančnih sredstev, predvsem pa je pomemno to, da je storitev takoj globalna.

Slovenija v distribuirano ekonomijo vstopa z velikimi koraki – naši projekti so priložnost zagrabili zgodaj. Na tem področju smo v Evropi gotovo v špici. Z že uveljavljenimi podjetji, kot je ICONOMI, Slovenci postavljamo nove standarde za varno izvedbo transakcij in naložbe v digitalne projekte. Cofound.it, ki gradi alternativo obstoječemu startupovskemu ekosistemu, pa ponuja razvojno okolje, ki to omogoča. Taka podjetja imajo globalno vizijo, vodilni položaj v svojih vertikalah, napadajo milijardne trge in imajo možnost, da postanejo naslednji slovenski samorog.

Težava nove ekonomije je nedorečenost. Zato podjetja, grajena za distribuirani svet, iščejo države, ki imajo največ razumevanja za prihodnost in se najbolj trudijo z ureditvijo zakonskih okvirov. Trenutno pri tem vodijo Švica, Estonija in Malta. Država, ki bo pri tem najuspešnejša, ima realne možnosti, da postane to, kar je danes Delaware za startupe. Govorimo o stotinah podjetij danes, tisočih jutri in morebiti milijonih v prihodnosti.
Distribuirana ekonomija prinaša tudi dokončen odgovor na vprašanje bega možganov. Če lahko naslednji Google postaviš od koderkoli, preprosto pridobiš podpornike in vlagatelje z vsega sveta ter je tvoja tehnologija distribuirana in uporabna povsod po svetu in lahko sodeluješ z največjimi strokovnjaki — zakaj bi odšel v tujino?

Tudi naša država je pri blockchainu proaktivna – v hitro rastoči ekonomiji vidi priložnost, poskuša razumeti in podpira projekte, prav tako se trudijo regulatorji. Zdaj je potrebna samo še hitrost. Z nekaj modrimi in premišljenimi potezami lahko Slovenija postane ena najbolj zaželenih destinacij za blockchain zagonska podjetja.

 

Povzeto po članku Zenela Batagelja in članku Žige Cajzka (KD Skladi), oba objavljena v reviji Optimum (september 2017)

Krhko ravnovesje na naftnem trgu

V primerjavi z lanskim letom letos na naftnem trgu opažamo pozitivne učinke sporazuma o začasni omejitvi rasti proizvodnje naftnega kartela OPEC, ki je tako »dovolil« agregatnemu povpraševanju, da ujame večjo raven agregatne ponudbe. To se najlepše kaže v krčenju zalog naftnih derivatov in drugih proizvodov, ki temeljijo na nafti, ter zmanjševanju tako imenovanih »plavajočih zalog« – presežne ponudbe nafte, ki se je skladiščila v tankerjih, zasidranih v pristaniščih. Pozitivna novica je, da so se zaloge po daljšem času začele zmajševati, vendar celotne svetovne zaloge ostajajo velike. »Kopenska skladišča« ostajajo polno zasedena, tovrstna presežna ponudba pa naj bi znašala 145 milijonov sodčkov surove nafte, kar pomeni, da s tem tempom prilagajanja globalni naftni trg še dolgo ne bo popolnoma uravnotežen. Morda je prav zaradi tega OPEC nedavno opozoril proizvajalke nafte, ki niso podpisale sporazuma (tu so ciljali predvsem na ZDA), da lahko njihovo napovedano povečanje proizvodnje v prihodnjem letu ponovno poruši pravkar vzpostavljeno ravnovesje, in s tem ceno surove nafte potisne navzdol. Za prihodnje leto analitiki ohranjajo pozitivno vzdušje, saj pričakujejo, da bo cena nafte ostala na ravni 50 in nekaj dolarjev za sod, vendar le, če bo OPEC nadaljeval omejevanje rasti in bo agregatno povpraševanje nadaljevalo »zdravo« 1,5 odstotno rast.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2017

Mesečno poročilo za september 2017

 

Naložbeni komentar – september 2017

Globalni delniški trgi so se v septembru podražili za nekaj več kot dva odstotka. Zopet so bile zmagovalne naložbe v evropska podjetja, saj so tečaji le teh zrasli več kot tečaji ameriških podjetij. Tudi trgi v razvoju so zaostajali za Evropo, regijske borze pa so beležile padce.

Ameriški borzni indeks S&P 500 je septembra dosegel nov zgodovinski vrh in prvič zaključil trgovalni dan nad 2500 točkami. Med sektorji so bile najdonosnejše naložbe podjetja iz energetskega sektorja, na kar je vplivala rast cene surove nafte, ki je mesec zaključila nad 50 dolarji za sodček. Kot posledica sezone hurikanov, ki so opustošili ameriški jug, so se povišale tudi marže rafinerjev. Ameriška centralna banka tokrat ni zvišala obrestne mere, je pa napovedala začetek zmanjševanja svoje ogromne bilančne vsote, in sicer že v oktobru. Normalizacija monetarne politike je tako vplivala na padec obveznic. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je septembra tako dvignila za okoli 0,2 odstotne točke. Inflacija je po zadnjih podatkih znašala 1,9-odstotno na letni ravni, kar je še vedno pod želeno mejo centralne banke. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih, nekoliko razočaranja o stanju potrošnika so prinesli sicer podatki z nepremičninskega trga, saj so bile prodaje novo zgrajenih domov nižje od pričakovanj.

V Evropi Evropska centralna banka ni spreminjala obrestne mere. Gospodarska rast v evroobmočju je bila po zadnjih podatkih 2,3-odstotna na letni ravni, kar je najvišje v zadnjih petih letih. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih. Skupni indeks PMI se je v septembru povišal na 56,7 in kaže na izboljšan pogled podjetij na ekonomsko okolje. Donosnost do dospetja nemške državne obveznice se je povišala za okoli 0,1-odstotne točke. Apreciacija evra od začetka leta se je v septembru nekoliko ustavila in skupna valuta je izgubila proti dolarju nekaj manj kot odstotek.

Delnice na trgih BRIK so bile tokrat slabša naložba kot investicije na razvitih trgih. Naložbe na Kitajskem so se podražile za odstotek in pol, kar je manj kot v predhodnih mesecih. Na drugi strani so se delnice v Braziliji in Rusiji podražile za okoli pet odstotkov.

Trgi v regiji so se pocenili za približno 2,5 odstotka. Največji padec je utrpel hrvaški CROBEX, ki se je znižal za več kot pet odstotkov. Na ljubljanski borzi se je kot najboljša naložba izkazala celjska Cinkarna, ki je v mesecu pridobila skoraj šest odstotkov. Delnice velenjskega Gorenja so se pocenile za nekaj več kot pet odstotkov, Petrol pa je izgubil 3,5 odstotka. Potrošniško zaupanje v državi je letos na zgodovinsko visokih ravneh.