Kapitalski trgi v zelenem močneje od pričakovanj
Na borzah se leto 2023 končuje krepko v zelenih številkah, centralne banke se uspešno spopadajo z izzivi. Tega pa prebivalci in podjetja v Sloveniji, ki prihranke držijo v bankah, ponovno niso unovčili, pravi Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. Cena, ki jo plačujemo za slabo finančno pismenost, je visoka, starši morajo prevzeti odgovornost, da tudi na tem področju pripravijo otroke na življenje.
Kako zadovoljni so lahko vlagatelji z letom 2023?
Lahko so zelo zadovoljni. Pričakovali smo pozitivno leto, to konec lanskega leta tudi povedali našim vlagateljem, ampak zaradi vsega, kar se je dogajalo, in se v določeni meri še vedno dogaja, nismo pričakovali tolikšnih donosnosti na kapitalskih trgih, predvsem delniških. Glavni delniški indeks v ZDA je letos ustvaril več kot 20 odstotkov donosa, tehnološke delnice 40 odstotkov, evropski delniški indeks je prav tako višji za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Večje je razočaranje na trgih v razvoju, in to predvsem zaradi največjega trga v tej kategoriji, kitajskega, ki je globoko v rdečih številkah. Govorimo o minus 18 odstotkih. Ta država nikakor ne najde poti iz postcovidnega obdobja, potrošniškega buma, ki smo ga imeli v Evropi in ZDA po koncu pandemije, niso doživeli in tudi ekonomija ne najde poti na zeleno vejo. Medtem ko smo se v zahodnem svetu srečevali z najvišjo inflacijo v zadnjih 50 letih, imajo na Kitajskem deflacijo, kar sicer pozitivno vpliva na naš del sveta.
Kaj pa obveznice?
Stanje je po lanskem, zelo težkem letu letos nekoliko boljše. Zaradi visoke stopnje inflacije so centralne banke lani vodile zelo agresivno restriktivno denarno politiko – zelo hitro in zelo močno so dvigovale obrestne mere, ker so hotele zmanjšati gospodarsko aktivnost in s tem raven povpraševanja. Ker je rast temeljnih obrestnih mer negativno povezana z donosnostjo obvezniških naložb, smo verjetno videli največji padec obvezniškega trga v zgodovini. Ko so se inflacijska pričakovanja začela spuščati, so tudi vlagatelji začeli vračunavati najprej potencialni konec rasti obrestnih mer in v zadnjih mesecih že potencialno zniževanje v prihodnjem letu, kar je zelo blagodejno vplivalo tudi na obvezniške donose. Obveznice letos prinašajo približno sedemodstotno donosnost.
Omenili ste tehnološke delnice in njihovo rast. Kako pomemben doprinos ima umetna inteligenca?
Delnice tehnoloških podjetij so bile letos najdonosnejša kategorija, največja rast pa je bila prav v segmentih, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Bodisi da jo razvija, bodisi zagotavlja strojno oziroma programsko opremo. Umetna inteligenca je eden od novih megatrendov in vse, kar je povezano s tem, je bilo letos zmagovalna stava. Verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. So pa tudi vsa druga podjetja začela komunicirati, da so v svoje sisteme poslovanja začela vključevati umetno inteligenco oziroma jo bodo. To bo načelno vplivalo na rast produktivnosti, po drugi strani pa je prav umetna inteligenca priložnost, da podjetja nadomestijo primanjkljaj na področju kadra.
Kateri pa so bili ključni mejniki letošnjega leta za razvoj kapitalskih trgov? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Leto 2023 je najbolj zaznamovalo upočasnjevanje inflacije. Bolj smo se približevali koncu leta, bolj smo postajali optimistični, da bi inflacija lahko prišla na ciljna dva odstotka. Januarja so vsi pričakovali, da bodo visoke obrestne mere vztrajale dlje in predvsem smo se tako v finančni industriji kot v gospodarstvu spraševali, kako je pri tako agresivni denarni politiki gospodarska aktivnost lahko tako živahna in, še bolj presenetljivo, kako robusten je trg dela. To je posledica dejstva, da se v veliko dejavnostih spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, saj se določen del populacije po pandemiji covida-19 ni vrnil v gospodarstvo. Zaradi razmer na trgu dela se dogodki, ki so jih pričakovale centralne banke, niso zgodili tako hitro in tako intenzivno in to je bilo tudi eno največjih presenečenj letošnjega leta.
Naš največji problem je, da začnemo varčevati 40 let prepozno. Največji korak naprej morajo narediti starši, ki naj otroke opremijo z dobro finančno pismenostjo.
Globlje v letu ko smo bili, bolj se je inflacija umirjala, zdaj je že blizu ciljnih dveh odstotkov, kar pomeni, da so bili ukrepi centralnih bančnikov učinkoviti. V zadnjem mesecu ali dveh se je začelo spreminjati tudi prepričanje o tem, kako dolgo in na kakšni ravni bodo vztrajale obrestne mere. Večina investitorjev pričakuje reze že v prvi polovici prihodnjega leta, najbolj optimistični pa, da bi se to lahko zgodilo že spomladi prihodnje leto, saj se gospodarska aktivnost močneje ohlaja. Odločevalci pri pripravi denarne politike vedno kolebajo med tem, ali še zvišati obrestno mero ali jo morda spustiti. Sprašujejo se, ali bi morda s tem, če bi jo še dvignili, preveč zategnili ročno zavoro in se bo ekonomija ustavila, sledila pa bi močnejša recesija. Po drugi strani pa tvegajo, da če ne bodo dovolj zvišali obrestne mere, se bo gospodarstvo še bolj pregrevalo. Za zdaj kaže, da so odločitve, ki jih sprejemajo, prave, in to se kaže tudi na kapitalskih trgih.
Kako se vlagatelji odzivajo na dogajanje na trgih in kako zrel je v povprečju slovenski vlagatelj, če ga ocenite na podlagi tega?
Ljudje smo čustvena bitja in gonilni sili naših odločitev sta strah in pohlep. Od okoliščin je odvisno, katero od teh čustev prevlada. Ko se začnejo pojavljati dvomi o padcih na kapitalskih trgih ter spremljajoče negativne novice, se občutek strahu močno krepi, dokler ne postane nerazumno velik in takrat ljudje obupajo, prodajajo naložbe in unovčijo izgube. Na drugem koncu spektra je podobno. Ko se začneta pozitivni trend in optimizem na kapitalskih trgih, se v nas prebudi pohlep in smo pripravljeni vstopati v naložbe, ko so ravni visoke. V obeh primerih naredimo prav nasprotno, kot bi morali, kajti v zgodovini so se večji padci na kapitalskih trgih izkazali kot pozitivna vstopna točka za nakup, pri lovljenju zelo vročih zgodb pa se večkrat opečemo. Pri lovljenju pozitivnega trenda je treba dobro proučiti, ali ima neka delnica, trg, sektor res neko vzdržno rast in je z razlogom vroča.
Kje še potrebujemo več znanja in ozaveščenosti?
Sam imam dvojčka, stara deset let, in od njunega rojstva s partnerko varčujeva v njunem imenu v skladih. Verjamem, da je edina stvar, ki je v življenju ne moreš nadomestiti, čas. Ocena, ali so odločitve prave ali napačne, pa je odvisna od tega, skozi katero časovno prizmo gledaš. Do 18. leta bosta imela odlično priložnost, da skozi pozitivno izkušnjo, ki jo bosta dobila s tem, ko spremljata, kaj se dogaja z njunim premoženjem, spoznata, da trgi nihajo, ampak da ob pravilni globalni razpršitvi portfelja dolgoročno to prinaša rezultat. Njunim letom primerno ju poskušam izobraziti o tem, kaj pomeni finančna industrija, kaj je delnica, kaj obveznica in kaj je depozit. Zdaj sta že dovolj zrela, da se o teh stvareh pogovarjamo skozi njune interese, na primer igrice in šport. Govorimo o tem, kaj pomeni biti delničar podjetja, ki proizvaja igrice, kako kot solastnik podjetju lahko pomagaš ustvarjati razvojne priložnosti in podobno. Verjamem, da bosta pri 18. letih, ko bosta sposobna sprejemati svoje odločitve, poznala ustroj celotne finančne industrije, kar jima bo omogočalo širši pogled na svet, in če bom svoje poslanstvo opravil dobro, verjamem, da bosta nadaljevala z vlaganjem.
Zakaj se vam zdi to izobraževanje pomembno že tako zgodaj?
Dejstvo je, da mladostnik pri 18. ali 20. letih nima časa za to, niti zelo verjetno nima presežnih sredstev, s katerimi bi lahko začel varčevati in naprej vlagati svoje prihranke, tudi prioritete so drugačne. O vlaganju začnemo resneje razmišljati šele v bolj zrelih letih. Tako izgubimo še deset, morda celo 20 let in vlagati začnemo 30, celo 40 let prepozno, kar je naš največji problem, saj tega izgubljenega časa ne moremo nadomestiti z nobeno naložbeno strategijo. Kot 40-letniki zase sprejemamo bistveno drugačne odločitve, kot jih sprejema skrbnik nekaj let starega otroka. Tu moramo narediti največji korak naprej, torej, da začnemo že kot starši razmišljati o tem, kako lahko otroke peljemo skozi finančno izobraževanje, da bodo dobili pozitivne izkušnje in možnost odločanja ter iskanja alternativ. Da bodo začeli odraslo življenje z dobro finančno pismenostjo.
Ampak verjetno velika večina staršev nima ustreznega znanja, da bi vse to lahko počeli, morda tudi dvomijo o produktih, vezanih na kapitalske trge. Ne nazadnje vemo, da imamo Slovenci v bančnih vlogah kar 27 milijard evrov.
Se strinjam in mislim, da imamo sistemsko izobraževalno luknjo, ki jo mi kot finančna industrija poskušamo z različnimi aktivnostmi zakrpati, na primer z izobraževalnimi projekti. To je dolgoročen projekt, ampak brez tega ne verjamem, da lahko naredimo preboj. Verjetno velja, da slovenski varčevalec v povprečju razume investiranje le v segmentu bančnih depozitov in nepremičnin. Tu je tudi akumuliranega največ premoženja, celotna industrija vzajemnih skladov pri nas je velika le 4,5 milijarde evrov. To pomeni, da so ljudje pripravljeni plasirati v te naložbe zelo majhen delež prihrankov. Veliko časa se ukvarjamo z vprašanjem, zakaj je tako, in odgovor je v naši zgodovini, ki ji pa ji v zadnjem času pripisujemo še nepoznavanje, pretiran strah ali pa nezaupanje do tega segmenta. Na področju izobraževanja prebivalstva finančno industrijo čaka še veliko dela.
Evropska komisija in OECD sta pripravila okvir finančnih kompetenc EU za otroke in mlade, s katerim spodbujata k povečanju finančne pismenosti pri novih generacijah. Kako ocenjujete ta okvir? Opažate kakšen napredek na tem področju v Sloveniji?
Vprašanje finančnih kompetenc je tudi za EU pomembno. Vemo, kakšno je stanje javnih financ, ne samo v Sloveniji, govorimo o evropskem problemu. Z dodatnim varčevanjem bo treba nadomestiti pričakovani izpad pokojnin iz javnih sredstev. Drugo pa je povezano s tem, da ljudje ne začnejo varčevati in vlagati dovolj zgodaj, in tega ne bodo mogli nikoli nadomestiti. Kdaj in kako začeti varčevati ter kako prihranke, ki so na banki, naprej vložiti in plemenititi, so ključna vprašanja, o katerih se mora začeti spraševati vsak posameznik, mislim pa, da se veliko preveč zanašamo na to, da bo našo nalogo finančnega opismenjevanja otrok opravil nekdo drug. Vsaka takšna pobuda je pozitivna in je korak v pravo smer, ampak v končni fazi je to stvar posameznika. Vzeti si mora čas za to in vsak sam je odgovoren, da začne o tem razmišljati, da se izobrazi in da nato to energijo prenese na potomce.
Ste morda že kdaj izračunali ceno, ki jo plačajo vlagatelji, ki taktizirajo in poskušajo ujeti pravi trenutek za vstop na kapitalske trge?
Pogosto dobimo vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da začnemo vlagati in investirati. Vsakomur odgovorim, da je treba pogledati skozi časovno prizmo. Če je nekdo leta 2007 vstopil na ameriški delniški trg, je bil že naslednje leto, ob nastopu globalne finančne krize, v zelo rdečih številkah. Če bi takrat obupal in izstopil s trga, bi ustvaril izgubo in pod črto imel slabo izkušnjo. Če pa bi vztrajal, ne bi zamudil okrevanja, ki je sledilo v naslednjih letih, ohranitev naložbe do danes pa prinaša nekajkratno povečanje premoženja v primerjavi z vložkom.
Na kapitalskih trgih so kratkoročni vzponi in padci stalnica, zato je časovna komponenta pomembna in mlajši ko je posameznik, ko vstopi na trg, več ima možnosti, ne samo da nadomesti potencialno izgubo, ki se bo zgodila, ampak da sprejme dobro odločitev ne glede na to, kdaj je vstopil na trg. Največja oportunitetna izguba vsakega vlagatelja je, da prehitro proda naložbo, ko začne vrednost padati, in vstopi nazaj šele, ko je vrednost že višja, kot je bila, preden je začela padati. Temu rečemo, da je zaklenil izgubo.
Skladi denarnega trga so alternativa bančnemu depozitu na vpogled, a zdaj so precej donosnejši.
Trenutno je aktualna tudi velika asimetrija med cenami bančnih kreditov in obrestmi, ki jih banke dajejo varčevalcem za depozite. Banke v Sloveniji v nasprotju z drugimi evropskimi državami še niso prilagodile depozitnih donosov, varčevalcem ne ponujajo skoraj nič, medtem ko za kredite računajo tržne pogoje, vezane na euribor. Tu so tako podjetniški vlagatelji kot mali vlagatelji na veliki oportunitetni izgubi, ker se ne zavedajo, da obstajajo tudi druge alternative, ki so po tveganju primerljive, če ne celo boljše v primerjavi z bančnimi depoziti.
Mislite na sklade denarnega trga?
Da. Ti večino sredstev nalagajo v kratkoročne državne in podjetniške menice, z zapadlostjo do enega leta, ki v Evropi zagotavljajo donosnosti okoli tri odstotke na leto. Kot vlagatelji imamo možnost, da te papirje kupimo sami, če imamo ustrezno znanje, ali pa sredstva vložimo v denarne sklade, ki vlagajo v te papirje. Ti skladi so regulirani in morajo vsem strankam zagotoviti sredstva za izplačilo v petih dneh, kar pomeni, da omogočajo večjo likvidnost v primerjavi z bančnim depozitom, poleg tega so v sedanjih tržnih okoliščinah donosnejši. Ta produkt je v Sloveniji na voljo, ponujamo ga že več let in žal nam je, da ga niti mali vlagatelji niti podjetja ne izkoriščajo.
Kaj pa vlagatelji lahko pričakujejo prihodnje leto na kapitalskih trgih?
Gospodarska rast se umirja, sploh v Evropi, in kar je še najbolj problematično, najbolj se umirja prav v nekdanji lokomotivi evropskega BDP, Nemčiji. Druga okoliščina je robustnost trga dela in upam, da se odločevalci spomnijo izkušnje iz časa covida-19: ljudje, ki so predolgo brez zaposlitve v svoji panogi, spremenijo poklic. V razmerah, ko povsod primanjkuje kadra, je to še lažje. V Evropi je gradbeni sektor in prav kader v tej panogi je zelo velika težava, boj zanj je bil hud. Zdaj se vsi sprašujejo, kaj bo z njim, če bodo gradbišča stala predolgo. Bodo ta kader še dobili nazaj in po kakšnih pogojih? O vsem tem razmišljajo tudi odločevalci in lahko se zgodi, da bomo že kmalu prihodnje leto videli reze obrestnih mer prav zaradi bojazni, da bi se gospodarstvo preveč ohladilo in da bi določene panoge izgubile težko priborjene delavce. To bi bilo zelo pozitivno za delniške in tudi za obvezniške trge.
V Generali Investments smo zelo optimistični glede donosov za prihodnje leto, malo nas skrbi le, da se je zaradi človeškega pohlepa velik del donosnosti, pričakovane za naslednje leto, zgodil že letos. V zadnjem mesecu dni smo videli zelo velik odboj tako na delniških kot na obvezniških trgih. Ključno tveganje, ki ga vidimo, pa je, da se rezi v obrestne mere ne bi zgodili v tako velikem obsegu in tako hitro, kot jih trg pričakuje. To bi lahko zanihalo tako delniške kot obvezniške trge, kratkoročni vrhi bi se lahko izkazali kot dobre vstopne priložnosti. Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na pozitivno leto na delniških trgih, so volitve v ZDA. Takšen trend je pokazala naša študija gibanja kapitalskih trgov v volilnem letu, pri čemer je za vlagatelje še bolje, če je na predsedniškem stolu demokratski predsednik, kar zdaj je.
Milka Bizovičar, novinarka, Delo
Moški prodaja sadje, naloženo v novem poslovnem vozilu.
