Obdavčitev naložb

Z namenom odvračanja vlagateljev od kratkoročnih špekulacij, ki se pogosto končajo z izgubami, je v Sloveniji in nekaterih drugih državah po svetu sistem obdavčitve kapitalskih naložb zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja. Na ta način država spodbuja stabilnost finančnih trgov in prek davčne politike vpliva na obnašanje vlagateljev. Dlje torej kot držite naložbo, manjši je odstotek davka od dobička, ki ga boste morali plačati ob prodaji naložbe.

Davek na kapitalski dobiček

Davek na kapitalski dobiček v Sloveniji prvih pet let držanja naložbe znaša 25 %. Če torej danes kupite določen vrednostni papir za 100 EUR in ga po dveh letih prodate za 110 EUR, bi davčna osnova znašala 10 EUR. A z namenom poenostavitve izračuna davčne osnove, se vložena sredstva poveča za normirane stroške v višini 1 %, izplačana pa za 1 % zmanjša, vlagatelju tako ni treba predložiti dokazil o dejanskih stroških povezanih z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. Davčna osnova se zato v praksi izračuna po formuli:

Davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %) ,kar v našem primeru pomeni:
Davčna osnova = (110 EUR-1,1) – (100+1) = 7,9 EUR
potemtakem bi davek na dobiček v našem primeru znašal 25 % od 7,9 EUR, torej:
davek na dobiček = 7,9 EUR*0,25% = 1,98 EUR
čisti dobiček investicije = 110 – 100 – 1,98 = 8,02 EUR

Ker država želi vlagatelje vzpodbuditi k dolgoročnem vlaganju, se davek z daljšo ročnostjo držanja naložbe znižuje in sicer:

  • prvih 5 let investiranja: 25 %
  • od 5 do 10 let investiranja: 20 %
  • 10 do 15 let investiranja: 15 %
  • 15 let investiranja in več: 0 %

Zato bi pri izračunu davčne osnove po na primer 12 letih varčevanja namesto 25 % upoštevali 15 % stopnjo davka, po 15 letih pa bi bil dobiček vlagatelja neobdavčen.

Posebni, strožji pogoji obdavčitve veljajo za aktivno oziroma dnevno trgovanje. To vključuje nakup in prodajo finančnih instrumentov v kratkem časovnem obdobju ter trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti kot so opcije, terminske pogodbe CFD-ji itd. V tem primeru je davek na dobiček celo do 40 %. Če je aktivno trgovanje vlagateljeva glavna dejavnost, so dobički tretirani kot dohodek iz dejavnosti in ne kot kapitalski dobiček, dohodek se zato obdavči po drugačnih stopnjah in pravilih kot običajni kapitalski dobički, take vlagatelje se lahko tretira tudi kot samostojne podjetnike.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev

Vlagatelj mora napoved za odmero dohodnine od dobička oddati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napoved se lahko odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS in eDavki, vlagatelj jo lahko odda tudi osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu (edavki.durs.si). Pri oddaji vloge vlagatelj prijavi zgolj realizirane dobičke in izgube, torej samo transakcije, kjer so bila sredstva dejansko prodana.

V zadnjem času se je močno povečala priljubljenost trgovanja prek raznoraznih spletnih borznih ponudnikov, kjer manj izkušeni vlagatelji pogosto pozabijo, da vsako zaprtje pozicije pomeni sprožitev davčne obveznosti. Davek na kapitalski dobiček je treba zato plačati ob vsakem poslu z dobičkom, ne glede na to, ali so sredstva prenesena na osebni bančni račun ali ostanejo na spletnem trgovalnem računu.

V primeru, da posameznik ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku, mu grozi kazen med 250 in 400 evrov. V primeru, če so v davčni napovedi navedeni neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki, so kazni lahko še precej višje. Pomembno je tudi, da se ne pozabi prijaviti izgub, saj slednje lahko zmanjšajo davčne osnove v prihodnosti.

Davčne prednosti investiranja v vzajemnih skladih

V primerjavi z lastnim upravljanjem investicijskega portfelja, investiranje v vzajemne sklade olajša življenje vlagateljev in prinaša pomembno davčno ugodnost, to je prosto prehajanje med posameznimi skladi znotraj krovnega sklada.

Krovni sklad sestavlja več različnih podskladov, ki se razlikujejo glede na naložbeno politiko. To pomeni, da lahko brez stroškov ali davčnih obveznosti prehajate iz bolj tveganih in donosnih delniških v stabilnejše obvezniške sklade ter sklade denarnega trga, ki so alternativa depozitom. Tako lahko vlagatelj na začetku investiranja, ko si lahko privošči višje tveganje investira pretežno v delniške sklade in nato s časom povečuje delež v bolj defenzivnih naložbah v obvezniške sklade ter nenazadnje najbolj varne in stabilne sklade denarnega trga.

Ne smemo pozabiti davka na dividende. Tudi te so v Sloveniji obdavčene po stopnji 25 %. Pri slovenskih podjetjih je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja, ki izplačuje dividende, nekoliko bolj komplicirano je pri dividendah tujih delnic. V tem primeru mora prejemnik dividende pri FURS napovedati sam. Če je bila na dividendah že odtegnjena določena stopnja davka v tujini, je mogoče v Sloveniji uveljavljati olajšavo za izognitev dvojnemu obdavčenju. To pomeni, da boste v Sloveniji plačali razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini (do največje stopnje, ki je predvidena v Sloveniji).

Na drugi strani se vlagateljem v vzajemne sklade s plačilom davka na dividende ni treba ukvarjati, saj se dividende v reinvestirajo. To pomeni, da so dividende, ki jih sklad prejme od svojih naložb, uporabljene za nakup dodatnih delnic. Vložek tako raste z obrestmi na obresti, z drugimi besedami, v naš prid deluje obrestno obrestni račun.

Vzajemni skladi so priljubljena izbira za mnoge vlagatelje, ki iščejo diverzifikacijo in strokovno upravljanje svojega portfelja. Davčna obravnava pa je le ena izmed prednosti investiranja v vzajemne sklade. Če vas zanima več o tej možnosti plemenitenja premoženja se prijavite na brezplačen finančni posvet.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kakšen je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in kako vpliva na vlagatelje?
V Sloveniji je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja, s čimer država spodbuja stabilnost finančnih trgov in vpliva na obnašanje vlagateljev. Obdavčitev kapitalskih dobičkov je regresivna, kar pomeni, da se davek zmanjšuje z daljšim obdobjem držanja naložbe in sicerod 25 % v prvih 5 letih investiranja do 0 % za 15 in več let investiranja.

Kako je urejena obdavčitev dividend v Sloveniji in kako to vpliva na investicije v tujih delnicah?
Davek na dividende v Sloveniji znaša 25%. Pri vlaganju v delnice slovenskih podjetij je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja. Pri delnicah tujih podjetij prejemnik plača razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini.

Katere so prednosti investiranja v vzajemne sklade?
Vzajemni skladi vlagateljem nudijo možnost strokovnega upravljanja in razpršitve naložb že z nizkimi vložki. Še ena pomembna prednost vlaganja v vzajemne sklade je prosto prehajanje med podskladi krovnega sklada, brez da bi bili vlagatelji pri tem obdavčeni.

Mini slovar izrazov

Progresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem se davčna stopnja povečuje z višino dohodka ali premoženja. To pomeni, da ljudje z višjimi dohodki plačujejo višji odstotek svojega dohodka kot tisti z nižjimi dohodki. Lahko pa se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja povišuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

proporcionalni davek: je davčni sistem, v katerem so vsi zavezanci obdavčeni po enaki stopnji, ne glede na višino dohodka oziroma v našem primeru čas držanja naložbe.

regresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem tisti z višjimi dohodki plačujejo nižji davek. Lahko se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja znižuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

davčna osnova: Davčna osnova je vrednost, na podlagi katere se izračuna davek, ki ga je treba plačati. To je lahko dohodek, premoženje ali druge finančne transakcije, odvisno od vrste davka. Davčna osnova se uporablja za določitev obsega davčne obveznosti zavezanca.

davčna obveznost: Davčna obveznost predstavlja znesek davka, ki ga je zavezanec dolžan plačati v določenem davčnem obdobju. Davčna obveznost se izračuna na podlagi davčne osnove in upoštevanih davčnih stopenj, skupaj z morebitnimi davčnimi olajšavami ali odbitki.

Kaj pomeni kratica ETF?

Razlaga kratice ETF

Za ETF-e je značilno, da sledijo določenemu tržnemu segmentu oziroma borznemu indeksu. Prav indeksu 500 največjih ameriških borznih družb, tako imenovanemu indeksu S&P 500 sledi prvi uvedeni ETF – SPDR S&P 500 ETF, ki je bil ustanovljen leta 1993. Zamisel za ETF se je porodila kot odgovor na potrebo trga po produktu, ki bi združeval lastnosti delnic in vzajemnih skladov. ETF-ji namreč, tako kot vzajemni skladi, vlagateljem nudijo razpršitev in izpostavljenost velikemu številu različnih delnic v enem naložbenem produktu, po drugi strani pa se z ETF-ji enako kot z delnicami trguje na borzi, kar vlagateljem omogoča, da lahko kadarkoli kupijo oziroma prodajo svoj delež.

Med leti 2003 in 2022 se je število ETF-jev, ki kotirajo na različnih svetovnih borzah, iz 276 povečalo na 8754 (statista.com), skupna tržna kapitalizacija, torej skupna vrednost vseh izdanih delnic podjetji, ki jih je mogoče kupiti v sklopu ETF-jev, pa je narasla na 9,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je nekajkrat več od tržne vrednosti največjih svetovnih borznih družb kot so Apple, Microsoft in Amazon (podatki veljajo za leto 2022).

Rast investicije v ETF-jih skozi čas

 

Osnovne značilnosti ETF-jev

ETF-je delimo na pasivno in aktivno upravljane. Cilj pasivnih ETF-jev je strogo slediti bodisi širšem borznem indeksu kot je S&P 500, bodisi indeksu specifičnega segmenta trga. Na drugi strani so aktivno upravljani ETF-ji še precej bolj podobni vzajemnim skladom, saj upravitelji tovrstnih ETF-jev ne zgolj zasledujejo sprememb v strukturi izbranega indeksa, temveč portfelj aktivno upravljajo s ciljem preseči donos primerjalnega indeksa. Temu primerno so tudi stroški aktivno upravljanih ETF-jev so višji. Velika večina (približno 96 %) ETF-jev na trgu je pasivno upravljanih.

Glavne prednosti, ki so botrovale k hitrem razvoju in priljubljenosti ETF-jev med vlagatelji so:

  • Razpršenost: Namesto da bi vlagali v posamezno delnico ali obveznico, z nakupom ETF-ja učinek razpršitve dosežemo prek nakupa ene naložbe.
  • Likvidnost: z ETF-ji se trguje na borzi, kar pomeni, da jih lahko podobno kot delnice kupimo ali prodamo kadarkoli med trgovalnim časom. Visoka likvidnost omogoča, da vlagatelji hitro in enostavno vstopijo in izstopijo iz svoje naložbe v ETF-ju.
  • Stroški: pasivno upravljani ETF-ji ponujajo razpršitev naložb med različnimi podjetji in sektorji z eno samo transakcijo, kar v praksi pomeni nižje stroške v primerjavi z nakupom posameznih delnic. Prav tako imajo ETF-ji običajno nižje upravljavske stroške v primerjavi z različnimi vrstami aktivno upravljanih investicijskih skladov. Ne smemo pa pozabiti na nekatere druge stroške pri vlaganju v ETF-je, ki jih vlagatelji pogosto spregledajo – najpogosteje gre za transakcijske stroške pri nakupu in prodaji ter stroške odprtja oziroma posedovanja trgovalnega računa. Pomembna prednost je tudi raznovrstnost ponudbe ETF-jev. Sledijo lahko namreč različnim naložbenim kategorijam in sektorjem. Najbolj razširjeni so že omenjeni indeksni ETF-ji.

Vlaganje v ETF-je

ETF-ji vlagateljem torej omogočajo, da razpršitev portfelja dosežejo na veliko bolj enostaven način kot z nakupom posameznih delnic, stroški upravljanja v primerjavi z različnimi tipi aktivno upravljanih skladov pa so nižji. A investiranje v ETF-jih skriva tudi pasti, na katere se zlasti manj izkušeni vlagatelji radi ujamejo. Proces investiranja v ETF-jih bomo strnili v 5 osnovnih korakov.

  1. Odprtje računa pri brokerju: Prvi korak je odprtje naložbenega računa pri borznem posredniku (brokerju). Ta račun vlagateljem omogoča dostop do borz, na katerih se trgujejo ETF-ji.
  2. Poznavanje stroškov: Pred vlaganjem se je nujno seznaniti s stroški, ki so povezani z vlaganjem v ETF-je. Manj izkušeni vlagatelji pogosto spregledajo, da tukaj ne gre samo za stroške upravljanja, temveč tudi transakcijske stroške pri nakupu in prodaji ter stroške odprtja oziroma posedovanja trgovalnega računa.
  3. Izbor pravega ETF-ja: Vlagatelji se morajo odločiti za ETF, ki ustreza njihovim naložbenim ciljem in strategiji. Proces ustreznega izbora vključuje raziskavo trga, sektorjev in podjetij, ki jih izbran ETF pokriva ter ustrezno implementacijo ETF-ja v celoten portfelj naložb.
  4. Spremljanje gibanja: Vlagatelji morajo sami spremljati gibanje vrednosti svojih naložb v ETF-jih in izbrati primeren čas za nakup in prodajo. To od vlagatelja terja poznavanje tržnih trendov in razumevanje vpliva gospodarskih gibanj in dogodkov na vrednost ETF-ja.
  5. Prilagajanje portfelja: Glede na spremenjene tržne razmere ali naložbene cilje je morda potrebno prilagoditi svoj naložbeni portfelj. To vključuje prodajo deleža enega ETF-ja in nakup drugega, ki bolj ustreza trenutnim ciljem, strategiji ter razmeram na trgu.

 

Podobnosti med ETF-ji in vzajemnimi skladi

Donosnost ETF-jev

Donosnost ETF-jev je tesno povezana z uspešnostjo indeksa, sektorja ali trga, ki mu posamezni ETF sledi. To pomeni, da se donosnost ETF-ja odraža v gibanju vrednosti naložbe glede na splošno uspešnost tržnega segmenta, ki ga ETF pokriva. Ker se uspešnost trgov neprestano spreminja, se spreminja tudi donosnost ETF-jev. Povprečna letna donosnost indeksnega ETF-a SPDR S&P 500 od ustanovitve je okrog 10 %. To pomeni, da se donosnost ETF-a in indeksa S&P 500 dejansko razlikuje samo za stroške povezane z ETF-jem.

Pomembno je tudi upoštevati davek na dobiček. Enako kot pri naložbah v delnice se tudi pri prodaji deleža ETF-ja sproži davek na kapitalski dobiček. To vpliva na skupno donosnost. Različne dobe lastništva lahko privedejo do različnih davčnih obremenitev.

Primerjava z vzajemnimi skladi

ETF-je se pogosto primerja z vzajemnimi skladi. Obe naložbeni možnosti namreč vlagateljem omogočata razpršitev v enem samem finančnem instrumentu. Kljub podobnostim, pa gre za različne naložbene produkte, ki so primerni za različne vlagatelje.

Ko govorimo o ETF-jih, govorimo o naložbenih skladih, ki se kot delnice trgujejo na borzah skozi ves trgovalni dan. So izredno likvidni, kar omogoča vlagateljem takojšnje kupovanje ali prodajo po trenutni tržni ceni. ETF-ji so zasnovani za izkušene vlagatelje, ki želijo aktivno upravljati svoj portfelj, redno analizirati trg in so pripravljeni vlagati večje zneske. Poleg tega je potrebno upoštevati, da se ob vsaki prodaji deleža v ETF-ju plača davek na kapitalski dobiček.

Na drugi strani so vzajemni skladi odlična izbira za manj izkušene vlagatelje in tiste, ki nimajo časa ali želje po aktivnem upravljanju svojega portfelja. Vzajemni skladi imajo pomembno prednost tudi iz davčnega vidika. Prehajanje med skladi znotraj krovnega sklada je namreč neobdavčeno.

Razlika med ETF-ji in vzajemnimi skladi

Če želite izkoristiti prednosti vlaganja v vzajemne sklade, se lahko prijavite na brezplačen prvi posvet s finančnim svetovalcem, ki vam bo pomagal pri sestavi ustreznega portfelja in prvih korakih v svetu investiranja na kapitalskih trgih.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kaj pomeni kratica ETF in kako se razlikuje od vzajemnih skladov?
Kratica ETF označuje »exchange traded fund« ali v slovenščini »borzno trgovalni sklad«. Za razliko od vzajemnih skladov se z ETF-ji trguje na borzi. Medtem ko obe možnosti vlagateljem omogočata razpršitev v enem instrumentu, so ETF-ji bolj likvidni in primerni za izkušene vlagatelje, ki želijo aktivno upravljati svoj portfelj.

Kakšna je razlika med pasivno in aktivno upravljanimi ETF-ji?
Pasivni ETF-ji strogo sledijo določenemu borznemu indeksu ali segmentu trga, medtem ko aktivno upravljani ETF-ji portfelj aktivno upravljajo s ciljem preseči donos primerjalnega indeksa.

Kako tesno je donosnost ETF-ja povezana z gibanjem trga oziroma indeksa, ki mu ETF sledi?
Donosnost ETF-ja je neposredno povezana z uspešnostjo indeksa, sektorja ali trga, ki mu posamezni ETF sledi. Ko se vrednost indeksa ali sektorja poveča, se običajno poveča tudi vrednost ETF-ja, ki temu sledi, in obratno. Zato vlagatelji v ETF-jih, ki sledijo določenim indeksom ali sektorjem, dejansko vlagajo v uspešnost tega indeksa ali sektorja kot celote, ne pa v posamezne vrednostne papirje.

Vlagajte v vzajemne sklade, septembra BREZ VSTOPNIH STROŠKOV

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Globalni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KO ID, delniška investicijska družba, d.d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov llirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse podatke, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski racun posameznega podsklada v času od 1.9.2023 po 0:01 uri pa do 1.10.2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za tista vplačila v varčevalne načrte Moj izbor in varčevalne pakete ter prenose sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, pri katerih bi se sicer zaračunali vstopni stroški. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Programa prednosti ZAME oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Močna rast na kapitalskih trgih v letošnjem letu 

Poletno počitniško vzdušje se počasi zaključuje. Tudi naš tedenski pregled se po tednu premora vrača v stare tirnice. Zadnja dva tedna sta prinesla predvsem predah in nekaj rdeče barve na kapitalske trge. Rast v letošnjem letu je bila močna in tako kot vselej se vlagatelji na neki točki, ko so donosi dovolj visoki začnejo izpraševati ali še vztrajati in tvegati ali pa raje del dobičkov vnovčiti in tako zmanjšati tveganje. Ne smemo pozabiti da je bil tudi preobrat, ki se je zgodil konec lanskega leta, nenaden, hiter in da je temeljil predvsem na pričakovanjih obrata monetarne politike največjih centralnih bank. Danes smo v točki, ko se vsi vlagatelji sprašujemo, ali ti postulati oziroma predpostavke še držijo ali pa je večina argumentov že vračunanih v cene in so s tem iztrošeni. Zdi se, da se vlagatelji bolj nagibajo k temu zadnjemu zaključku. Predah je torej na mestu. Tudi korekcija ni izključena. Nenazadnje rast na kapitalskih trgih prehiteva razvoj ekonomije in delniške naložbe, še posebej tehnološke delnice, so spet postale drage. Na drugi strani centralne banke že nekaj časa zmanjšujejo dostopnost denarja. Programi masovnega kupovanja obveznic, ki so se nekje pojavili šele s pandemijo, drugod pa so trajali celotno zadnje desetletje od finančne krize leta 2008 dalje, so se več ali manj zaključili. Obrestne mere so v kratkem obdobju močno zrastle. A čeprav je zategovanje finančnih pogojev več ali manj končano pa se posledice za realno gospodarstvo šele dobro odražajo. Več bodo sicer konec tedna povedali centralni bankirji na svojem letnem srečanju v Jacskon Holu, a pričakovanja gredo v smeri, da dvigov (skoraj) ne bo več. Zaradi višjih obrestnih mer se kažejo razpoke v nepremičninskem sektorju, ki je velik in pomemben segment kapitalskih trgov. Podjetja, predvsem manjša in zagonska, težje dostopajo do finančnih virov. To je očitno v precejšnjem upadu novih uvrstitev delnic na svetovne borze in izdaj korporativnih obveznic v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti. Manjša gospodarska aktivnost se odraža na ekonomskih kazalcih ter manjših stopnjah rasti BDP. Boj z inflacijo brez vpliva na gospodarsko aktivnost žal ni mogoč. A »trpljenje« prinaša rezultate. Inflacija se umirja, obenem pa trg dela ostaja močan, kar pomeni da doživljamo t.i. »mehak pristanek«, ki je bil idealen in najbolj zaželen razplet v vseh scenarijih. Amerika je v boju z inflacijo uspešnejša kot Evropa, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi pa je večje kot v ZDA. Oboje postavlja ZDA v boljši položaj kot Evropo, a oba gospodarska bloka sta trenutno v precej boljšem položaju kot Kitajska, ki predstavlja največji kos pogače trgov v razvoju.

Kitajski delniški trg je eden slabših letos

Zadnje tedne so slabe ekonomske novice pogosto povezane s Kitajsko. Kitajski model rasti, ki je temeljil na rasti industrije, gradnji nepremičnin in proizvodnji izdelkov za preostali svet, se je očitno izpel. Drage in ključne izdelke, ki prinašajo visoko maržo, želi zahod delati sam, doma. Poceni masovne izdelke se deloma seli v druge, cenejše države, pogosto v Indijo. Prebivalstvo se pospešeno stara, a kljub vsemu zaradi sprememb v gospodarstvu vse več mladih ne najde dela. Po tem, ko se je država v tem tisočletju odprla svetu in svojim državljanom omogočila več svobode se zdi, da se država zopet pospešeno zapira. Trgu je s pomočjo države omogočila, da je razvil nekaj velikih tehnoloških podjetij, ki so sposobna tekmovati z ameriškimi in evropskimi velikani. A na neki točki so se oblasti ustrašile moči teh podjetij in zavrle njihovo rast ter moč. Zgodovina nas je že večkrat naučila, da podjetja vodena z državnimi dekreti niso uspešna. To je za seboj potegnilo beg kapitala, predvsem zahodnega, iz naložb v kitajske delnice. Kitajski delniški trg je zato eden slabših letos. Da se da tudi drugače dokazuje Indija, ki postaja eden redkih preostalih privlačnih velikih trgov v razvoju.

Na lokalnih trgih v razvoju to poletje nekaj dobrih zgodb

Tudi na lokalnih trgih v razvoju je bilo to poletje nekaj dobrih zgodb. Ena izmed teh je privatizacija romunskega elektro podjetja Hidroelectrica z izključno obnovljivimi viri energije. To je celo največja prva prodaja letos v Evropi, ki obenem odkljuka vse zahteve trajnostnega investiranja in kot nagrado prinaša donosno investiranje tudi za male vlagatelje. S tem Romunija pospešeno postaja privlačen in varen trg v razvoju, nekaj kar je cilj tudi slovenske države.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank ostajajo glavni motor kapitalskih trgov. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da so zaradi vztrajne jedrne inflacije nadaljnji dvigi obrestnih mer še mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni ostaja privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen je sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

 

Vse, kar morate vedeti o borznem indeksu S&P 500

S&P 500 na modrem ozadju s kovanci

Kaj je S&P 500?

Indeks S&P 500, znan tudi kot Standard & Poor’s 500 (po imenu ameriške agencije za bonitetno ocenjevanje), je indeks, ki sledi gibanju delnic 500 izmed največjih ameriških podjetij, ki kotirajo na borzah v ZDA. Vključuje predstavnike različnih sektorjev in je zasnovan tako, da ponazarja uspešnost celotnega ameriškega delniškega trga. Člani indeksa namreč skupaj predstavljajo velik del tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga. Indeks S&P 500 torej za razliko od denimo indeksa Nasdaq, ki sledi uspešnosti tehnološkega sektorja, predstavlja podjetja iz različnih panog kot so finance, zdravstvo, energetika, nujna potrošnja, tehnologija itd.   

Indeks so pri Standard & Poor’s leta 1957 ustanovili s ciljem zagotavljanja reprezentativnega pregleda največjih ameriških podjetij, ki kotirajo na borzi, in vpogleda v celotno ameriško gospodarstvo. Ker je ameriški borzni trgi največji in najbolj vpliven na globalni ravni, je S&P 500 sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih in pomembnih finančnih indeksov na svetu ter široko sprejet referenčni indeks za merjenje uspešnosti celotnega trga, primerjavo naložb in ocenjevanje uspešnosti portfeljev. 

Zelo pogosto zasledimo zmotno mišljenje, da indeks obsega strogo in zgolj 500 največjih ameriških podjetij. Za uvrstitev v S&P 500 mora podjetje namreč izpolnjevati več pogojev:

  • Tržna kapitalizacija: Podjetje mora imeti dovolj visoko tržno kapitalizacijo, ki se izračuna kot število delnic podjetja pomnoženo s trenutno tržno ceno delnice. Gre torej za skupno tržno vrednost podjetja, ki je osrednji pogoj za uvrstitev.
  • Likvidnost: Delnice podjetja morajo imeti zadostno likvidnost na borzi, da omogočajo učinkovito trgovanje.
  • Dobičkonosnost: Podjetje mora imeti pozitivno dobičkonosnost v zadnjih štirih četrtletjih.
  • Lastništvo: večina delnic mora biti v lastništvu javnosti.
  • Čas: Od prve javne ponudbe delnic mora preteči vsaj eno leto.

 

Spremembe v sestavi indeksa

Indeks S&P 500 je od ustanovitve doživel veliko sprememb in posodobitev. Najpomembnejši razlog za spremembe strukture indeksa je gospodarski razvoj in narava poslovanja podjetij. Podjetja, ki so nekoč spadala med največje, se lahko sčasoma soočijo s težavami ali izgubijo svoj vpliv na trgu. Po drugi strani pa se novoustanovljena in hitro rastoča podjetja lahko razvijejo v nove gospodarske gigante. Indeks S&P 500 redno prilagaja svojo sestavo na način, da čim bolje odraža trenutno strukturo in pomembnost podjetij na trgu.

Podjetja v indeksu S&P 500 glede na sektor

Tehnološki velikani imajo največjo utež znotraj indeksa S&P 500

Pred na primer 30 leti (1993) so imele največjo utež v indeksu delnice iz sektorja nenujne potrošnje, zelo veliko utež so imela tudi podjetja iz industrijskega sektorja. Panoga informacijske tehnologije, ki ima danes daleč največjo utež v indeksu S&P 500, se je takrat šele začela razvijati, posledično je tehnologija predstavljala zgolj slabih 6 % tržne kapitalizacije indeksa.

Sektorji v indeksu S&P 500

Gospodarski razvoj je v 30 letih dodobra premešal razmerja med utežmi v indeksu. Sektor industrije, kamor spadajo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilov, strojev, opreme itd. je izgubil precejšen delež, prav tako tudi sektor nenujne potrošnje. Podjetja iz omenjenih dveh panog so v največji meri nadomestila podjetja iz panoge informacijske tehnologije, ki zdaj predstavlja že več kot četrtino tržne kapitalizacije indeksa. Primerjava uteži v indeksu skozi čas torej razkrije vpogled v katero smer se je razvijalo gospodarstvo v določenem obdobju. Zato nas ne čudi, da se je ob digitalizaciji v zadnjih desetletjih močno povečala vloga tehnoloških podjetij. 

Gospodarske panoge v indeksu S&P 500

Kako investirati v podjetja indeksa S&P 500?

Povprečna letna donosnost indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 znaša 10,25 % (ob predpostavki, da se dividende v celoti reinvestirajo). Pri zagotavljanju pričakovane donosnosti igra zelo pomembno vlogo obrestno obrestni račun. To pomeni, da bi nominalna vrednost vložka v višini 100 ameriških dolarjev, ki je bil investiran v indeks v letu njegovega nastanka, do začetka leta 2023 narasla na kar 65.980,22 ameriških dolarjev. Seveda tukaj ne smemo pozabiti na učinek inflacije, zaradi katere je bila vrednost 100 USD leta 1957 neprimerljivo višja kot a danes. A vendar je kljub inflaciji povprečna letna donosnost indeksa znašala 6,37 %. 

Zgornje številke pričajo o tem, da borze bogato nagrajujejo potrpežljive in disciplinirane vlagatelje. Zato si poglejmo nekaj načinov, kako lahko dobijo dobite svoj kos pogače in unovčite dolgoročno rast na borzah.  

a) Neposredno vlaganje v posamezne delnice

Vlagatelji lahko s pomočjo borznega posrednika ali pa kar preko spletnih platform za nakup vrednostnih papirjev izberejo podjetja, v katera želijo investirati. Vendar pa lastnoročno upravljanje portfelja, ki bi kolikor toliko sledil gibanju indeksa S&P 500 od vlagatelja terja veliko znanja, sledenja dinamiki trga in nenehnega prilagajanja portfelja. Tak pristop je lahko primeren za izkušene vlagatelje, ki imajo dobro razumevanje finančnih trgov, posameznih podjetij in njihovega delovanja, vendar pa ne omogoča pa popolnega sledenja indeksu S&P 500. 

b) ETF-ji (Exchange-Traded Funds)

ETF-ji, ki sledijo indeksu S&P 500, so med malimi vlagatelji zelo enostavna in priljubljena možnost za vlaganje v S&P 500. Ti finančni instrumenti se trgujejo na borzi, kar omogoča enostavno nakupovanje in prodajo delnic ETF-ja, podobno kot pri posameznih delnicah. ETF-ji temeljijo na posameznih delnicah, ki sestavljajo indeks, in poskušajo doseči podobno donosnost kot indeks. ETF-ji so primerna izbira za vlagatelje, ki želijo doseči izpostavljenost celotnemu indeksu z eno naložbo. 

c) Vzajemni skladi

Tretja možnost so vzajemni skladi, znotraj katerih združena sredstva večjega števila vlagateljev upravljajo strokovnjaki, ki skladno z naložbeno politiko posameznega sklada sredstva investirajo v različne vrednostne papirje. Vzajemni skladi borznim indeksom ne sledijo strogo, temveč jim indeksi (na primer S&P 500) služijo kot primerjalni indeks oziroma referenca uspešnosti. 

Če ima nek vzajemni sklad za primerjalni indeks S&P 500, bo ta sklad običajno (ne pa tudi nujno) sredstva pretežno investiral v podjetja, ki so del indeksa S&P 500, s ciljem preseči donosnost indeksa. Vzajemni skladi so najbolj primerna izbira za tiste, ki želijo naložbe prepustiti profesionalnim upravljavcem in imajo radi tradicionalen pristop k naložbam ter nimajo časa in znanja za lastno upravljanje portfelja. V podjetja, ki so del indeksa S&P 500, lahko investirate tudi prek vzajemnih skladov Generali Investments, eden izmed takih skladov je Generali Amerika.

Če želite podrobneje spoznati možnosti, kako izkoristiti donosnost indeksa S&P 500, se posvetujte z našimi strokovnimi svetovalci. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

FAQ (Najpogostejša vprašanja)

Kaj je indeks S&P 500 in kakšen je njegov namen?
Indeks S&P 500 je referenčni indeks, ki sledi gibanju 500 izmed največjih podjetij na ameriških borzah. Njegov namen je ponazarjati uspešnost ameriškega delniškega trga, uporablja se tudi za primerjavo uspešnosti naložb oziroma portfeljev.

Ali je vlaganje v indeks S&P 500 tvegano?
Kot pri vsakem naložbenem produktu obstajajo tveganja, vendar je indeks S&P 500 manj tvegan od nakupa posameznih delnic, saj so sredstva razpršena med veliko število podjetij znotraj indeksa. Več o tveganjih in pričakovanih donosih lahko iz prve roke izveste na brezplačnem prvem posvetu s finančnimi svetovalci. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Ali lahko pričakujem stalno rast investicije v indeks S&P 500?
Čeprav povprečna nominalna letna donosnost indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 znaša 10,25 %, realna pa 6,37 %, je pomembno upoštevati, da vrednosti delnic in posledično indeksa vseskozi nihajo. Preberite več o nihajnih na trgu. 

Kako lahko investiramo v podjetja, ki so del indeksa S&P 500?
Tri najbolj pogoste možnosti za investiranje v podjetja, ki so del indeksa S&P 500 so: 

  • neposredno vlaganje v posamezne delnice podjetij; 
  • vlaganje prek ETF-jev, ki sledijo indeksu S&P 500 ter 
  • vlaganje prek vzajemnih skladov, kjer strokovnjaki sredstva večjega števila vlagateljev investirajo v različne vrednostne papirje, vključno s podjetji iz indeksa S&P 500.

Zakaj je vaš strah pred delnicami neutemeljen

 

 

Kaj so delnice in kako delujejo?

Delnice so deleži v podjetju. Ko kupite delnice podjetja, postanete delničar tega podjetja in imate pravico do udeležbe v njegovem dobičku in premoženju. Cene delnic nihajo glede na uspešnost podjetja in splošno stanje na trgu.

Zakaj se veliko ljudi boji delnic?

Eden od razlogov bi lahko bil, da se bojijo volatilnosti borznega trga. Cene delnic lahko v kratkem času močno nihajo, kar lahko marsikaterega vlagatelja odvrne od nakupa. Vendar si je treba zapomniti, da imajo prav delnice dolgoročno velik potencial za donose. Študije so pokazale, da v 10-letnem obdobju delniški trgi ustvarijo povprečni letni donos okoli 8-10 %.

Prednosti vlaganja v delnice

Delniške naložbe nam ponujajo možnost diverzifikacije. Diverzifikacija pomeni razdelitev vašega portfelja na več naložbenih razredov ali sektorjev, da zmanjšate tveganje, če bi se katero od podjetij znašlo v težavah. Po drugi strani pa delnice ponujajo možnost, da postanete delničar podjetja in s tem ste udeleženi tudi pri njegovem dobičku.

Za koga so primerne delniške naložbe?

Pomembno je vedeti, da vlaganje v delnice ni za vsakogar in da obstajajo druge oblike vlaganja, ki so lahko bolj primerne za vas.
Preden investirate v delnice, razmislite, ali ta oblika naložbe ustreza vašim realnim pričakovanjem, ciljem in vaši toleranci do tveganja. Kot že omenjeno, so delnice lahko zelo volatilne in pomembno se je zavedati, da lahko v vsakem trenutku pride tudi do nepričakovanih padcev.

Kako zmanjšamo tveganje povezano z delniškimi naložbami?

Eden od načinov za zmanjšanje tveganja, je vlaganje v delniške vzajemne sklade. Delniški sklad je finančni produkt, ki vlaga v delnice različnih podjetij in s tem razprši tveganje, ki bi bilo povezano z nakupom le ene delnice. Ob tem vam ni potrebno razpolagati s finančnim znanjem, saj za vaše premoženje dobro skrbijo strokovno podkovani upravljavci skladov. Za nasvet pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na finančnega svetovalca, ki vam lahko pomaga razumeti vaš finančni položaj in razviti naložbeno strategijo, ki ustreza vašim ciljem.

Obstajajo različne vrste delniških skladov, kot so globalni delniški skladi, ki vlagajo v različna podjetja po vsem svetu, ali sektorski skladi, ki vlagajo v delnice določenih panog in so običajno tudi bolj tvegani kot globalni delniški skladi.

Drug način za zmanjšanje tveganja naložb je vlaganje v delnice s stabilnejšo rastjo. Te vrste delnic, ki se pogosto imenujejo “blue chip delnice”, so delnice dobro uveljavljenih, finančno stabilnih podjetij z dolgoročno uspešno zgodovino poslovanja. Ker so ta podjetja ponavadi manj volatilna kot manjša ali manj uveljavljena podjetja, so lahko dober način za zmanjšanje tveganja naložb v delnice.

Če povzamemo, vlaganja v delniške naložbe se ni treba bati. Ponujajo možnost razpršitve premoženja, imajo potencial za visoke donose in omogočajo postati delničar podjetja.

Če se odločite za naložbo v delnice, morate imeti realna pričakovanja, dobro zastavljene cilje in se po potrebi posvetovati s finančnim svetovalcem. Dolgoročno je vlaganje v delnice odlična priložnost za ustvarjanje lastnega premoženja.

 

 

Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Fed bo v boju zoper inflacijo dvigoval oziroma ohranjal višino obrestnih mer, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod mejo 2 %

Borzno dogajanje v preteklem tednu je bilo precej dopustniško. V Združenih državah so ponovno ovrgli trditve, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, saj to kljub visokim obrestnim meram še vedno odpira nova delovna mesta, močan trg dela pa ohranja inflacijo na višjih nivojih kot so želje Fed. Trgi zaradi nizke nezaposlenosti pričakujejo, da se bo Fed znova odločil za višanje temeljne obrestne mere, predvidoma za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera povzpela na 5,50 %. Predstavniki Fed so znova potrdili, da bodo v boju zoper inflacijo dvigovali obrestne mere oziroma jih obdržali na tako visokem mestu, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod zaželeno mejo 2 %. Podobno si tudi ECB prizadeva, da bi se letna inflacija v evrskem območju spustila pod 2 %, zato tudi ECB naznanja, da bo obrestna mera najverjetneje dlje časa ostala na tako visokem položaju.

Delniški trgi niso prinesli večjih sprememb

Pred nami je obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje in vlagatelji se pripravljajo na morebitno povečano volatilnost trgov. Pričakovanja so pozitivna, saj pred objav z opozorili pred slabimi rezultati, ki jih podjetja ponavadi sporočijo, če so rezultati dejansko slabši od pričakovanj, skoraj ni. Tehnološki velikan Meta je predstavil novost, in sicer novo socialno omrežje »Threads«. Omrežje je tako rekoč čez noč postalo glavni konkurent Twitterju, saj je v pičlih šestih dneh preseglo mejo 100 milijonov uporabnikov. Threads je po izgledu sicer skoraj enak kot Twitter, a ga povezljivost z omrežji Instagram in Facebook ločuje od preostale konkurence. Analitiki menijo, da bo novo socialno omrežje v prihodnjem letu preseglo 200 milijonov uporabnikov, kar bi družbi Meta prineslo dodatnih 8 milijard letnih prihodkov. Meta je od začetka leta že znatno presegla donose tehnološkega indeksa NASDAQ, saj je v primerjavi z indeksom, ki je letos pridobil 38 %, pridobila 145 %. Novo socialno omrežje je tako Meti kot tehnološkim delnicam ter AI zgodbi dodalo nov zalet.

Kitajska in trgi v razvoju

V preteklem tednu je trge znova presenetila Kitajska, ki ne doživlja inflacije (dvigovanja cen), temveč se bori z deflacijo oziroma s stagniranjem gospodarstva. Letna inflacija je upadla na 0 %, mesečna inflacija pa se je spustila na -0,2 %. Še slabše se godi cenam proizvajalcev, se pravi cenam predvsem industrijskih izdelkov, ki beležijo medleten upad več kot 5 %. Zaradi slabega gospodarskega stanja se je država odločila, da bo sprva posredovala na nepremičninskem trgu, in sicer pri odložitvi poplačil dolgov. Kljub slabemu stanju kitajskega gospodarstva, se je pretekli teden prebudil kitajski tehnološki sektor, saj je država po dolgi pravni bitki določila kazen za skupino Ant, ustanovitelj katere je Jack Ma. Finančna skupina Ant, katero ima v 33 % lasti Alibaba, bo tako morala plačati milijardo dolarjev kazni. A kljub visokemu znesku trgi ocenjujejo, da se s tem zaključuje lomastenje države po dobičkonosnem tehnološkem sektorju s strani kitajske oblasti in posledično povečuje privlačnost za vlagatelje.

Na obvezniških trgih smo videli upad vrednosti obveznic

Na obvezniških trgih smo videli rast zahtevanih obresti oziroma upad vrednosti obveznic. Gre za posledico pričakovanj o nadaljnjih dvigih obrestnih mer. A za vlagatelje ostaja kratkoročen problem da so donosi še naprej krepko negativni, saj obveznice prinašajo precej manj kot znaša inflacija, obenem pa kratkoročne obveznice ponujajo višje donose kot dolgoročne. Zadnje je posledica pričakovanj o hitrem znižanju obrestnih mer, kar je verjetno račun brez krčmarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna in centralne banke signalizirajo da lahko pride do dodatnih dvigov obrestnih mer. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem pa se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Z ustrezno sestavo portfelja boste lahko sproščeni tudi na dopustu

 

 

Vlagatelji bi morali upoštevati nekaj pomembnih nasvetov, ki lahko zaščitijo njegov portfelj pred morebitnimi burnimi tržnimi fazami in s tem povezanimi padci cen tudi med počitniškimi dnevi. Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno, pa tudi, če je to pred dopustom, preverite, ali vaš portfelj še ustreza vašim naložbenim ciljem in ga po potrebi prilagodite.

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni.

Počitnice – priložnost za razmislek o ustrezni sestavi naložb

Počitnice so zagotovo priložnost za ponovni premislek o naložbeni strategiji in za preverjanje, ali posamezne naložbe še ustrezajo vašim naložbenim ciljem in stopnji tveganja, ki jo s posamezno naložbo prevzemate nase. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja:
– kakšen tip vlagatelja sem in
– kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov?

S tem boste določili kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti. Priporočam, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije.

Razpršite svoje naložbe

Če želite med svojo odsotnostjo zmanjšati tveganje izgube, lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjšate vpliv nepričakovanih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Tveganje lahko tudi močno zmanjšate z izbiro globalnega vzajemnega sklada, kjer pridobite celo košarico delnic in s tem močno zmanjšate tveganje izbire napačnega vrednostnega papirja. Srednjeročno lahko torej, s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice), dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z ustrezno razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.

Vlagatelji, ki imajo na razpolago daljši časovni horizont, nimajo tolikšne potrebe po ukrepanju oziroma prilagajanju portfelja, zato jih tudi med odsotnostjo v počitnicah ne bi smelo skrbeti za svoje naložbe.

In nasvet za bližnjo prihodnost?

V času, ko na borznih trgih vlada negotovost in velika nihanja, ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem, lahko mirno uživate tudi na počitnicah.

Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na dopustu, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas zase. Pa srečno!

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tržna kapitalizacija Appla je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev

Pretekli teden smo zaključili prvo polletje letošnjega leta. Tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega velikana Appla, je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev. Poleg tega se je Fedova najljubša mera inflacije (PCE) v juniju zmanjšala, tako na mesečni kot na letni ravni. Kljub temu lahko v boju proti inflaciji pričakujemo dodatne dvige obrestnih mer. Na srečanju centralnih bankirjev je predsednica ECB, Christine Lagarde, dejala, da bo ECB najverjetneje ponovno dvignila obrestne mere v juliju. Trgi vnovič pričakujejo dvig obrestnih mer, tako s strani ECB, kot tudi ameriške centralne banke.

S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %

Glavni ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %. V letih, ko je indeks v prvem polletju pridobil več kot 10 %, je v povprečju v naslednjem polletju pridobil 7,7 %, ko pa je bila rast indeksa v prvem polletju bolj skromna, se je indeks v drugi polovici leta povzpel le za 3,1 %. Pretekli teden je rast indeksov zaznamovala nepredvideno visoka rast bruto domačega proizvoda ZDA, ki kljub visokim obrestnim meram in nepredvidljivim makroekonomskim indikatorjem presega vsa pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so rast ocenili na 1,3 %.

Vedno več podjetij kotira na borzi

Po več kot osemnajstih mesecih premora od prvih javnih izdaj (IPO), se v zadnjih tednih vedno več podjetij odloči za kotacijo na borzi. Tako smo po uspešni prvi kotaciji ponudnika mediteranske hrane Cava videli tudi kotacijo GEN Restaurant (GENK), Vesta Real Estate (VTMX), Kodiak Gas Services (KGS), Savers Value Village (SVV), Hidroelektrika (H20), in Fidelis (FIHL).

Fed objavil stresni test v bančnem sektorju

V ZDA je Fed objavil rezultate stresnega testa v bančnem sektorju za leto 2023. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je vseh 23 bank doseglo kapitalske zahteve in bi bile sposobne še vedno posojati denar v hipotetično hudi globalni recesiji. Analitiki pričakujejo, da bodo večje banke povišale dividende.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalem gospodarstvu pa še ni vidnih vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenariji ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno. Obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 odstotkov portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.