Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Najbolj spremljani borzni indeksi so se povsem približali najvišjim nivojem letos

Najbolj spremljani borzni indeksi so prvi decembrski teden zabeležili že peti zaporedni pozitiven teden in se povsem približali najvišjim nivojem letos. Za ameriški S&P 500 je bil november z 8,9 % donosa sedmi najboljši mesec v zadnjih 30 letih, tehnološki Nasdaq je pridobil še nekaj več, 10,7 %.

V ZDA izvrsten podatek o gospodarski rasti v tretjem četrtletju

V ZDA so še nekoliko popravili že tako izvrsten podatek o gospodarski rasti v tretjem četrtletju. Po revidirani oceni naj bi se ameriški BDP namreč povečal za 5,2 %. Če je bilo na finančnih trgih pred letom dni govora predvsem o tem, ali se lahko inflacija zniža brez, da bi hkrati višje obrestne mere povzročile recesijo, se zdaj normalizacija inflacije zdi na dosegu roke. Ob tem je gospodarska rast občutno nad dolgoročnim trendom rasti. Rast poganja predvsem zasebna potrošnja, ki se po zadnjih podatkih sicer končno nekoliko umirja, kar bo vplivalo na umirjanje gospodarske rasti v tekočem in prihajajočih četrtletjih, a obeti umirjanja so zmerni in še naprej nakazujejo na mehak pristanek.

Evrska inflacija se je novembra približala ciljnim 2 %

Evrska inflacija se je novembra dodobra približala ciljnim 2 %. Cene, merjene s CPI, so bile namreč na letni ravni višje zgolj za 2,4 %. Splošna letna inflacija se bo sicer v prihodnjih mesecih zaradi nižje primerjalne osnove (konec lanskega in na začetku letošnjega leta so občutneje upadle cene energentov), bržkone znova nekoliko zvišala, a trend ohlajanja ostaja nedotaknjen. Obenem z optimizmom navdajajo tudi podatki o jedrni inflaciji, ki je očiščena volatilnih komponent hrane in energije in zato bolje odraža inflacijske trende. Ta se je iz oktobrskih 4,2 % novembra znižala na 3,6 %. Razlike med posameznimi državami ostajajo velike. Pet izmed dvajsetih držav članic evrskega območja ima inflacijo že pod ciljnih 2 %, med drugim Italija, Nizozemska in Belgija. Na drugi strani so najvišjo inflacijo novembra imeli na Slovaškem, kjer so se cene na letni ravni zvišale za 6,9 %, med državami z trdovratno inflacijo je pri 4,9 % tudi Slovenija in v luči tega lahko tudi gledamo znižanje trošarin in marž Petrolu na pogonskih gorivih ta teden.

Kljub energetski krizi, vojni v Ukrajini, nižjim obrestnim meram in višjem vrhu inflacije torej kaže, da se bo inflacija v Evropi (predvsem na račun občutno nižje gospodarske rasti) na ciljna 2 % znižala hitreje kot v ZDA. Vseeno pa bo za dokončno zmago nad inflacijo potrebno še počakati. Pritiski na rast plač, povečana negotovost na energetskih trgih in geostrateške napetosti so namreč dejavniki, ki lahko krivuljo gibanja cen vsaj začasno znova obrnejo navzgor.

Izjemen mesec za obveznice

Izjemen mesec je tudi za obveznicami. Vlagatelji so ob ugodnih inflacijskih podatkih povečali stave na to, da bodo pri vodilnih centralnih bankah kmalu pričeli s sproščanjem denarne politike. Tržna vrednotenja trenutno napovedujejo, da bodo pri Fed v prihodnjem letu ključno obrestno mero znižali za 125 bazičnih točk oziroma 1,25 %, s sproščanjem denarne politike pa začeli že marca. Razkorak med napovedmi centralnih bankirjev in trgov se je tako še povečal, predstavniki Fed prvo izmed dveh znižanj v 2024 napovedujejo šele poleti. Pričakovanja o nižanju obrestnih mer so v zadnjih tednih vrnila veter v jadra špekulativnih naložb na čelu s kriptovalutami, delnic z manjšo tržno kapitalizacijo, nepremičnin ter plemenitih kovin.

Odlično vzdušje na Wall Streetu je nekoliko pokvarila novica o smrti staroste v svetu financ, Charlieja Mungerja, ki skupaj s tesnim sodelavcem, Warrenom Buffetom, velja za enega najbolj uspešnih investitorjev vseh časov. Upoštevanje njunih preprostih, a večnih modrosti in načel investiranja na kapitalskih trgih že skozi generacije vlagateljem pomaga do nadpovprečnih donosov. Odkar se je Munger leta 1978 pridružil Buffettu na čelu konglomerata Berkshire Hathaway, so delnice podjetja zrasle za reci piši 396.182 %, 100 dolarjev investiranih v Berkshire leta 1978 je torej danes vrednih skoraj 400 tisoč dolarjev. Kljub temu, da bi Munger januarja dopolnil stoti rojstni dan, je vse do konca sodeloval pri vodenju konglomerata.

Nič presenetljivo novega na trgih v razvoju

Na trgih v razvoju ni nič presenetljivo novega. Indijski trg še naprej ostaja najbolj privlačen med vsemi trgi v razvoju. Ankete napovedujejo ponovno izvolitev Modija kar veseli vlagatelje. Na drugi strani Himalaje Xi in njegova politika nikakor ne moreta priti na zeleno vejo. Zaupanje potrošnikov in gospodarska aktivnost ne kažeta znakov oživljanja. Reševanje nepremičninskega sektorja skozi banke ostaja na mizi, obenem pa partija napoveduje, da »petletka« morda ne bo več »petletka« ter da bodo posamezne pokrajine dobile svoje »petletke«, ki bodo prilagojene posameznim regijam. To pomeni konec 70 letne zgodovine enotnega petletnega načrta. A vse to ostaja bolj ali manj na papirju, vlagatelji pa želijo videti rezultate in posledično kitajski kapitalski trg ostaja globoko neprivlačen za večino vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Dvigi obrestnih mer so končani. Vlagatelji sicer upajo na hiter obrat politike obrestnih mer in posledične prva reze že spomladi. A verjetno so ta pričakovanja nekoliko preveč optimistična in obrestne mere bodo očitno ostale vsaj prvo polletje 2024. Inflacija hitro upada a cilj pri 2% vseeno ni tako blizu kot se zdi, saj ima izračun le te svoje zakonitosti in vsaj v začetku 2024 lahko pričakujemo manjši skok. Trg dela je še naprej robusten in čeprav se gospodarska aktivnost upočasnjuje, svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Obvezniške naložbe daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh, donosi pa presegajo bančne depozite, obenem pa vlagatelju omogočajo fleksibilnost, ki je pri bančnem depozitu nad 1 letom ni. Obveznice lahko ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarijo še kapitalski dobiček. Tehnološke delnice ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija namreč postaja najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, s močno rastjo srednjega razreda in relativno dobro pravno varnostjo temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja.

 

 

 

Kakšna pa je vaša naložba za prihodnost?

V času povišane inflacije se še bolj kot kadarkoli srečujemo z dilemo, kam usmeriti svoj denar, da bi ohranili finančno stabilnost, vrednost svojega premoženja. Čeprav mnogi zmotno menijo, da je vsak večji nakup avtomatsko tudi naložba, temu še zdaleč ni tako. Razumevanje razlike med naložbo v sredstva, ki nam bodo v prihodnosti prinašala denar, in nakupom stvari, ki nam bodo predstavljale finančno obveznost, je ključnega pomena za zavedanje, kako in kam usmeriti svoje finance. Kako torej ločiti med obema? Katere naložbe nam lahko prinesejo koristi, kateri nakupi pa predstavljajo zgolj obveznost?

Različne vrste naložb

Nakup višje cenovnih izdelkov, kot so na primer smuči, nova vrtna lopa in avto, ljudje pogosto zmotno smatramo za naložbo. V resnici gre v večini takšnih primerov zgolj za izdatke oziroma obveznosti, ki bodo v prihodnosti terjale dodatne stroške popravil, servisiranja in v primeru nakupa na kredit oz. leasing tudi financiranja. Ko se vrtni lopi, smučem in avtu pridružijo ostale obveznosti kot je bivalna nepremičnina, vikend, motor, različne naročnine in članstva, se lahko hitro znajdemo v začaranem krogu, kjer iz meseca v mesec ves zaslužen denar porabimo za financiranje svojih finančnih obveznosti.

Vsak nakup izdelka visoke vrednosti torej nikakor ni naložba oziroma investicija. A zgoraj našteti nakupi so vseeno lahko tudi naložbe, poglejmo primer: Ukvarjamo se s pridelavo in prodajo sadja, kupimo kombinirano vozilo, s katerim bomo svojim kupcem prevažali pridelano sadje, ki ga od obiranja do prodaje hranimo v hladilnih prostorih znotraj nove vrtne lope. V tem primeru sta kombi in lopa dejansko naložbi.

Moški prodaja sadje, naloženo v novem poslovnem vozilu. Moški prodaja sadje, naloženo v novem poslovnem vozilu.

 

V zgoraj opisanem primeru gre za realno naložbo, katere cilj je povečanje poslovnih učinkov v prihodnosti. Realne naložbe delimo na tri večje podkategorije – naložbe v opremo, nepremičnine in trajne potrošne dobrine.

Druga oblika naložbe so sredstva, ki jih usmerimo v pridobivanje svojega znanja – študij, tečaji, seminarji, delavnice ter druge oblike formalnega in neformalnega izobraževanja lahko izboljšajo našo zaposlitveno možnost, pomagajo do višje plače in veščin, s pomočjo katerih bomo povečali svoje prihodke.

Finančne naložbe

Še posebej se bomo v nadaljevanju osredotočili na naložbe s ciljem plemenitenja premoženja oziroma finančne naložbe. Gre za različne vrste naložbenih razredov, v katere vlagatelji investirajo svoj denar s ciljem, da bo vrednost sčasoma zrasla. Pri teh naložbah vlagatelji večinoma niso neposredno vpleteni v upravljanje ali operativne vidike naložbene dejavnosti. Namesto tega je njihova vloga zgolj pasivna, pravimo, da “denar dela denar“. Tovrstne naložbe se pogosto uporabljajo za varčevanje za življenjske cilje, kot so upokojitev in nakup nepremičnine. Najpogostejše možnosti so:

  1. Delnice
    Značilnosti:
    Delnice predstavljajo lastniški delež v podjetju. Kupci delnic postanejo delni lastniki podjetja in imajo pravico do dividend ter morebitnega kapitalskega dobička ob prodaji delnice po višji ceni. Ob primerni razpršitvi in disciplini, spadajo na dolgi rok med najbolj donosne naložbe.
    Prednosti: Delnice lahko prinašajo visoke donose, če podjetja uspejo. Omogočajo lastnikom, da deležno sodelujejo v uspehu podjetij.
    Slabosti: Delnice so podvržene tržnim nihanjem, kar pomeni, da lahko njihova vrednost hitro naraste ali pade.
  2. Obveznice
    Značilnosti: Obveznice so dolžniški vrednostni papirji. Z nakupom obveznice v bistvu posojate denar izdajatelju, ki vam v zameno obljublja redne obresti in vračilo glavnice ob zapadlosti. V primerjavi z delnicami so bolj varna naložba, a temu primerno so pričakovani donosi nižji.
    Prednosti: Obveznice so običajno manj volatilne kot delnice in prinašajo predvidljiv dohodek v obliki obresti.
    Slabosti: Po navadi ponujajo nižje donose kot delnice in obstaja tveganje neplačila s strani izdajatelja.
  3. Bančni depoziti
    Značilnosti: Bančni depoziti so varna oblika shranjevanja denarja v banki za določen čas.
    Prednosti: Ponujajo varno hrambo denarja in zagotovljene obresti.
    Slabosti: V času povišane inflacije obrestne mere pogosto ne dosegajo stopenj rasti cen, kar pomeni, da realna vrednost vašega denarja upada. Prav tako nudijo nizke donose v primerjavi z drugimi naložbenimi razredi.
  4. Vzajemni skladi
    Značilnosti: Vzajemni skladi zbirajo denar od več vlagateljev in ga naložijo v različne naložbene razrede, kot so delnice, obveznice in druge naložbe.
    Prednosti: Omogočajo diversifikacijo, profesionalno upravljanje in lažji dostop do različnih trgov tudi z nizkimi vložki. Vlaganje v vzajemne sklade lahko v primerjavi z direktnim vlaganjem v delnice in obveznice prinaša davčne ugodnosti.
    Slabosti: Zaradi upravljavskih stroškov nekateri skladi ne uspejo preseči tržnih povprečij.

Nekatere druge oblike finančnih naložb, ki so zaradi kompleksnosti in pogosto višje stopnje tveganja manj primerne za neprofesionalne oziroma male vlagatelje, so opcije, terminske pogodbe, skladi zasebnega kapitala itd. 

Gibanje vrednosti naložbe

Gibanje vrednosti naložbe

Vsaka od naložbenih možnosti se lahko najbolje prilega določenim finančnim ciljem in stopnji tveganja, ki jo je vlagatelj pripravljen sprejeti. Torej nekaj, kar je za določenega posameznika zelo pametna naložba, je za nekoga drugega lahko povsem zgrešena izbira. Če ste novinec na področju investiranja ali če iščete naložbo z uravnoteženim tveganjem, so vzajemni skladi odlična možnost. Omogočajo namreč enostavno sodelovanje na finančnih trgih prek različnih vrst skladov, ustrezno razpršenost portfelja že z nizkimi zneski, brez da bi morali sami spremljati vsako posamezno naložbo. Za to namreč poskrbijo profesionalni upravitelji.

SPOZNAJTE VZAJEMNE SKLADE

Vsaka naložba ni primerna za vsakogar. Idealen portfelj 30 letnega posameznika s solidno plačano službo, nepremičnino in nizkimi prihranki namreč izgleda povsem drugače kot portfelj naložb 60 letnika pred upokojitvijo. Zato je pomembno, da se vlagatelji pred odločitvijo o bilo kateri naložbi temeljito informirajo in po potrebi posvetujejo s finančnimi svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja

Ali vsak večji nakup predstavlja naložbo?
Ne, mnogi visokocenovni izdelki so v resnici finančne obveznosti, ki prinašajo dodatne stroške vzdrževanja, servisiranja ali financiranja.

Katere so najbolj prepoznavne oblike finančnih naložb?
Med malimi oz. neprofesionalnimi vlagatelji so najbolj priljubljene finančne naložbe v delnice, obveznice, bančne depozite in vzajemne sklade.

Katere vrste naložb poznamo?
Naložbe delimo na realne naložbe (naložbe v opremo, nepremičnine in trajne potrošne dobrine), naložbe v znanje in finančne naložbe.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Po krajšem predahu nov skok zahtevanih donosnosti obveznic
Po krajšem zatišju, so zahtevane donosnosti državnih obveznic pretekli teden znova rušile lokalne rekorde in stopnjevale pritisk na cene delniških indeksov. Začetni šok po izbruhu spopadov na Bližnjem vzhodu se je na trgih polegel a negotovost predvsem na energetskih trgih ostaja. V ospredje pozornosti vlagateljev so se vrnili obeti o gospodarski rasti, inflaciji ter politiki centralnih bank v prihajajočih mesecih. V tej luči je bil precej pozornosti deležen govor guvernerja Feda Powella pred newyorškim Ekonomskim klubom.

Powellova in tudi druga stališča ameriških centralnih bankirjev ostajajo nespremenjena. Vrh obrestnih mer je blizu oziroma že dosežen, višje obresti pa bodo vztrajale dlje časa. Ameriško gospodarstvo namreč ostaja odporno na strožje pogoje zadolževanja, zaposlenost je visoka. Prilagajanje finančnih trgov na višje obrestne mere je v preteklih mesecih potekalo precej manj boleče, kot je večina tržnih udeležencev pričakovala ob začetku zaostrovanja denarne politike v začetku 2022. V skladu s tem najbolj spremljani ameriški in globalni borzni indeksi ostajajo nad nivoji iz začetka leta. A če so se trgi že pred časom uspešno prilagodili trenutno višjim obrestnim meram, je bilo potrebnega precej več časa za sprijaznjenje z napovedmi, da višje obresti postajajo nova realnost in hiter preobrat v politiki centralnih bank ni samoumeven. V zadnjih tednih je bilo zato na borzah znova več negativnega razpoloženja. Slednje še zlasti velja za trg obveznic. Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico je pretekli teden za kratek čas dosegla 5 %. Ob prilagajanju na novo realnost, rast zahtevanih donosnosti obveznic poganja še neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po ameriških obveznicah. Ameriško ministrstvo za finance namreč zaradi naraščajočega javnofinančnega primanjkljaja povečuje obseg izdaje obveznic. Pozitivna plat nedavnega dogajanja na trgu obveznic je, da višje donosnosti pomagajo centralnim bankirjem pri zaviranju zasebnega zadolževanja in posledično umirjanju inflacije. Spet smo pri ekomomiji 1.0, ko država izpodriva na višino obrestnih mer bolj občutljivo zasebno zadolževanje, a negativne posledice v obliki manjše rasti se bodo močneje pokazale šele čez nekaj let.

Indeks STOXX Europe na vrednosti iz začetka leta
Podobno dinamiko gibanj, smo spremljali na evropskih borzah, kjer rast stroškov odplačevanja dolga znova obuja spomine na evropsko dolžniško krizo. Zahtevana donosnost na 10 letno italijansko državno obveznico je okrog 5 %, za primerjavo – pred posredovanjem ECB je na vrhuncu dolžniške krize leta 2011 ta dosegla 7 %, italijanski javni dolg v primerjavi z BDP je pri 140 % za 14 odstotnih točk višji kot pred 12 leti. Za nameček so finančni trgi vse prej kot navdušeni nad odločitvijo italijanske vlade, ki je pred kratkim napovedala, da bo ciljni javnofinančni primanjkljaj za prihodnje leto zvišala na 4,3 % BDP. Negativni sentiment na evropskih borzah je stopnjeval tudi strah pred posledicami geostrateških napetosti na Bližnjem vzhodu in ne najboljši začetek sezone objav četrtletnih rezultatov nekaterih izmed največjih evropskih podjetij na čelu s švicarskima multinacionalkama Nestle in farmacevtom Roche Holding, francoskim kozmetičnim podjetjem L’Oreal ter finsko Nokio. Indeks STOXX Europe je pretekli teden izgubil 3,44 % in je trenutno bolj ali manj poravnan z vrednostjo iz začetka letošnjega leta.

Še en pomemben igralec na kitajskem nepremičninskem trgu pred bankrotom
Kitajski BDP se je v tretjem četrtletju na letni ravni zvišal za 4,9 %, vendar pozor, pred enim letom so bila največja kitajska mesta še v lockdownu, ob tem pa je uporaba podatka o deflaciji v začetku leta »napihnila« gospodarsko rast za več kot odstotno točko. Bolj realno sliko zato kažejo primerjave na četrtletni ravni, kjer je bila rast z 1,3 % še vedno nad pričakovanji ekonomistov, a vseeno so krivulje kitajskih ekonomskih podatkov gledano z nekaj časovne distance vse bolj obrnjene navzdol. Vsaj na prvi pogled bolj vzpodbudne ekonomske podatke pa so zasenčile novice, da nepremičninski velikan Country Garden tudi v obdobju 30 dnevnega odloga plačila ni uspel poravnati dolarske obveznice in bo tako bržkone postal še eno v vrsti kitajskih nepremičninskih podjetij, ki se bo znašlo v bankrotu.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so bolj ali manj končani, a obrestne mere bodo ostale višje dalj časa in prilagajanje v gospodarstvu na novo realnost je še naprej boleče. Inflacija se umirja, a centralne banke nakazujejo, da je upad proti 2% prepočasen, zato so pripravljene še nekoliko zaostriti denarno politiko. A trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vseeno raste. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zelo verjetno zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih gradnikov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačen profil vlaganja.

Kako varčevati z denarjem?

A obstajajo preprosti in učinkoviti koraki, s katerimi lahko začnete varčevati, ne glede na vaše trenutne okoliščine. V nadaljevanju prispevka boste zato spoznali 8 trikov kako varčevati z denarjem.

Par varčuje denar

8 nasvetov za varčevanje:

  1. Nepotrebne naročnine: Preverite svoje mesečne naročnine (npr. revije, spletni portali, športne dejavnosti). Odjavite se od tistih, ki jih ne uporabljate ter dobro razmislite pred sklenitvijo novih – nekaj evrov mesečno tukaj in nekaj evrov tam, lahko skupaj hitro nanese precejšen znesek.
  2. Jedilnik in špecerija: Nikoli ne hodite v trgovino lačni, saj to povečuje možnost impulzivnih nakupov. Pred nakupom si pripravite seznam potrebščin in se ga držite. Načrtovanje obrokov in priprava seznama potrebščin vam omogočata, da kupite le tisto, kar res potrebujete, in se izognete nepotrebnim stroškom ter temu, da bi se vam hrana pokvarila pred zaužitjem.
  3. Zabeležite izdatke: Začnite beležiti vse svoje izdatke. Ko imate pregled nad tem, kam vaš denar gre, lahko prepoznate področja, na katerih lahko prihranite. Z zapisovanjem vsakega nakupa in stroška postanete bolj zavedni svojih navad in lažje identificirate nepotrebne izdatke ter najdete prostor za optimizacijo potrošnje.
  4. Priprava obrokov doma: Namesto, da jeste zunaj, si obroke pripravite doma. Ne samo, da je to ceneje, je tudi bolj zdravo! Ker priprava kakovostne hrane lahko terja precej vašega dragocenega časa, si hrano pripravite za več obrokov oziroma več oseb – zakaj ne bi na primer za službeno malico v pisarni vsak dan poskrbel drug izmed sodelavcev.
  5. Izkoristite akcije in popuste: spremljajte popuste v trgovinah, izkoristite bonitete in zbirajte zvestobne točke. A pozor: akcije izkoristite za izdelke, ki jih dejansko potrebujete in ne pustite, da vas premami zgolj znižana cena.
  6. Druga roka: Razmislite o nakupu rabljenih stvari ali prodaji stvari, ki jih ne potrebujete več. Med prašnimi predmeti, ki poležavajo na podstrešju ali v garaži, se gotovo skriva nekaj, kar bi komu prišlo prav.
  7. Naučite se osnovnih (p)opravil: Šivanje, čiščenje madežev ter osnovna hišna opravila lahko opravite sami, namesto da plačujete nekoga drugega. Podobno velja za popravilo manjših okvar gospodinjskih in elektronskih aparatov, pohištva itd.
  8. Preučite svoje nakupe: Preden kaj kupite, se vprašajte, ali to res potrebujete. Morda lahko nekaj časa počakate ali pa poiščete cenejšo alternativo. Običajno smo ljudje najbolj dovzetni za impulzivne nakupe v kategorijah kot so oblačila in obutev, tehnologija in hitra prehrana. Pri nakupu izdelkov iz teh skupin bodite še posebej preudarni.

Upoštevanje 8 nasvetov za varčevanje denarja vam bo prihranilo kar nekaj evrov, omogočilo več manevrskega prostora v osebnem proračunu ter zmanjšalo stres povezan z denarjem. Preudarno ravnanje z zasluženim denarjem je bistven element urejenih osebnih financ, ki pa ima pomembno omejitev – koliko lahko prihranimo je omejeno z našimi prihodki in nujnimi življenjskimi stroški. Prav tako varčevanje od posameznika terja prilagajanje življenjskega sloga in odrekanje.

Na drugi strani je potencial za povečanje prihodkov tako rekoč neomejen. Zato je bistveno, da ob varčevanju trenutno zasluženih zneskov ne pozabimo na iskanje možnosti za povečanje svojega prihodka. Pridobivanje dodatnih kvalifikacij in veščin lahko poveča našo tržno vrednost in omogoči napredovanje ali bolje plačano zaposlitev, marsikateri hobi lahko postane odličen vir dodatnega zaslužka, veliko priložnosti za dodaten zaslužek omogoča svetovni splet. En takšen vir so tudi finančni webinarji, v katerih najdete podrobne informacije o upravljanju svojih prihrankov.

 

Oglejte si webinar

Inflacija in vaši prihranki

Ko dosežemo to, da naši zaslužki redno presegajo življenjske stroške sledi naslednji korak – zagotovitev vira pasivnega prihodka. Pomembno je namreč, da privarčevani denar ne stagnira in posledično izgublja vrednost zaradi inflacije, ki je zgolj v zadnjih 3 letih »pojedla« skoraj 20 % realne vrednosti privarčevanega denarja (izračun velja za čas pisanja prispevka).

Vrednost privarčevanega denarja od leta 2020

Gibanje realne vrednosti zneska 10.000 EUR v obdobju med septembrom 2020 in septembrom 2023

 Zato je smiselno razmisliti o različni možnosti investiranja privarčevanih sredstev, s čemer omogočimo, da denar dela denar tudi medtem, ko mi spimo ali pa se zabavamo. Ena izmed možnosti so vzajemni skladi, ki varčevalcem omogočajo, da že z nizkimi vložki dosežejo izpostavljenost razpršenemu portfelju naložb v svetovne delnice in obveznice.

Več o skladih

Ko gre za investiranje v vzajemnih skladih je pomembno, da izberete svojim karakteristikam primeren portfelj naložb. Različni skladi so namreč primerni različnim tipom vlagateljev, zato je ključnega pomena, da svoje investicijske cilje, apetit do tveganja in finančno situacijo uskladite z danimi možnostmi. Pri tem so vam lahko z nasveti na voljo tudi finančni svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET S FINAČNIM SVETOVALCEM

Pogosta vprašanja

Kako lahko privarčujem denar?
Upoštevajte zgoraj navedenih 8 nasvetov in se jih dosledno držite. Nasveti vam bodo pomagali prihraniti denar z učinkovitimi strategijami varčevanja, ne glede na njihove trenutne finančne okoliščine.

Kam s privarčevanimi prihranki?
Preudarno vlaganje na kapitalske trge na dolgi rok prinese donose, ki presegajo inflacijo. Ena izmed malim vlagateljem najprijaznejših možnost investiranja v globalne delnice in obveznice, je vlaganje prek vzajemnih skladov.

Kako preprečiti impulzivne nakupe in prihraniti denar?
Pred nakupom se vprašajte, ali res potrebujete izdelek, in razmislite o alternativah, ter bodite še posebej previdni pri nakupu oblačil, tehnologije in hitre prehrane.

Kakšna je pokojnina za 35 let delovne dobe?

Koliko znaša državna pokojnina

Zaradi staranja prebivalstva postaja naš pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Višina pokojnine v primerjavi s povprečno neto plačo se je posledično v zadnjih 10 letih znižala, medtem ko se delovna doba podaljšuje. Ker demografske spremembe ne kažejo, da bi se lahko ta trend v prihodnosti obrnil, bo zgolj zanašanje na državno pokojnino za večino izmed trenutno delovno aktivnih premalo, da bi po upokojitvi obdržali svoj življenjski slog. Vse več ljudi se zato sooča s strahom in vprašanjem – kaj, če po dolgih letih delovne dobe pokojnina ne bo zadostovala za dostojno življenje.

Starost, pri kateri posameznik doseže pogoje za upokojitev in višina pokojnine, je odvisna od precej velikega števila dejavnikov, zato bomo za prikaz vzeli poenostavljen primer Slovenca s povprečno plačo, ki mesečno zasluži 2.191,85 EUR bruto (1.423,75 neto) ter se po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa upokoji pri starosti 65 let. Predpostavljamo, da je od vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve delal za poln delovni čas brez prekinitve. Uveljavljanje dobe pred dopolnjenim 18. letom, skrb za otroka in služenje vojaškega roka nismo vključili v izračun. Ob danih predpostavkah bi posameznik prejel pokojnino v višini 916,48 evrov (vir: zpiz.si), torej bi se mu mesečni dohodek znižal za več kot 500 evrov.

Vrednost prihrankov Slovencev načenja inflacija

Zanašati se na to, da bo država poskrbela za našo mirno starost v trenutnih okoliščinah žal ni več dovolj. Slovenci smo sicer znani kot zelo varčen narod, ki uspe prihraniti kar lep delež svojih prihodkov. Težava je v tem, da velik del prihrankov ostane na bankah oziroma v nogavici. Vrednost tega denarja zaradi inflacije z leti strmo upada. Poglejmo si namišljen primer:

1. Janez je danes star 40 let. Ker želi že sedaj, ko je na vrhuncu svojih moči, poskrbeti za mirno jesen življena, je na stran dal 100.000 evrov skozi leta prigaranega denarja. Ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v obdobju preteklih 25 let, bo realna vrednost zneska Janeza ob upokojitvi pri starosti 65 let znašala zgolj še 42.992 evrov (kumulativna inflacija v obdobju od leta 1998 je bila 132,6 %). Če bo Janez živel do 78-ega leta (po zadnjih podatkih pričakovana življenjska doba za moške v Sloveniji), si bo od upokojitve lahko vsak mesec izplačal rento v višini 641 evrov. A pozor, zaradi inflacije bo vrednost te rente čez 25 let ekvivalenta današnjim 276 evrom.

Realna vrednost 100.000 evrov se je v zadnjih 25 letih več kot prepolovila. Povprečna letna inflacija v tem obdobju je znašala slabih 3,46 %. V zadnjem letu je inflacija občutno višja, kar pomeni, da se vrednost denarja niža še precej hitreje.

Prav to je kruta realnost marsikaterega Slovenca, ki s trdim delom in odrekanjem uspe prihraniti lepo vsoto denarja, vrednost katerega nato tiho in vztrajno razjeda zob časa. V izogib temu si poglejmo še drugi namišljen primer dobre prakse:

2. Tudi Marko je s pridnostjo in trdim delom pri starosti 40 let za poznejše obdobje življenja na stran dal 100.000 evrov, ki jih je nato vložil v naložbo s povprečno letno donosnostjo (CAGR) 6,49 %. Toliko znaša povprečna letna donosnost indeksa vzajemnega sklada Generali Prvi izbor, ki vlagateljem nudi izpostavljenost globalno razpršenemu portfelju delniških naložb (podatek velja za obdobje od ustanovitve sklada meseca maja 2005 do septembra 2023). Ker potrpežljive vlagatelje nagrajuje izjemna moč obrestno obrestnega računa, je kumulativna donosnost take naložbe po 25 letih 381,64 %. To pomeni, da bo vrednost Markovih 100.000 evrov do 65-ega leta narasla na 381.640 evrov. Markova renta do 78-ega leta bo nekaj krat višja od Janezove in bo znašala 2.446 evrov. Tudi ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v zadnjih 25 letih, bo ta znesek ekvivalenten današnji vrednosti 1.052 evrov.

Investiranje v naložbe, ki konstantno generirajo donose na daljši rok torej prinese zelo lepe dobičke. 6,49 % letno morda ne izgleda nič spektakularnega, a z leti razlike v vrednosti prihrankov varčevalcev, ki prisegajo na nogavico oziroma bančni račun ter vlagateljev v uspešne in trdne naložbe na kapitalskih trgih, postanejo tako velike, da ključno vplivajo na prihodnost in finančno stabilnost posameznika. V našem namišljenem primeru si bo Janez iz svojih prihrankov v višini 100.000 evrov lahko izplačeval relativno skromen dodatek k pokojnini, medtem ko bo Marku renta ob državni pokojnini omogočala lagodno in stabilno jesen življenja.

Razlika med varčevanjem in investiranjem v naložbo z donosom 6,49 % letno za obdobje 25 let na namišljenih primerih treh varčevalcev za pokojnino (Janez, Marko in Andrej), je spodaj prikazan še grafično.

Postopno varčevanje

Privarčevati vsoto kot je 100.000 evrov ni mačji kašelj. A z nekaj doslednosti in potrpežljivosti, lahko tudi relativno nizki vložki s časom zrasejo v zavidanja vredne zneske. Spodaj si zato poglejmo še tretji namišljen primer:

3. Andrej je pri 40 letih začel s postopnim vlaganjem v sklad z donosom 6,49 %. Na začetku je vložil 1.000 evrov ter nato vsak mesec do 65-ega leta dodatnih 330 evrov. V 25 letih, ob skupaj vloženih 100.000 evrih, to nanese 253.109 evrov. Andrej si bo lahko od upokojitve pri starosti od 65- do 78-ega leta izplačeval rento v višini 1.622 evrov. Ob istih predpostavkah kot v prvem in drugem primeru, bo upoštevajoč inflacijo renta ekvivalentna današnji vrednosti 698 evrov. Primer prikazuje, da tudi pri postopnem varčevanju razlika med denarjem na bančnem računu oziroma v nogavici ter investiranjem postane zelo velika.

Pri družbi Generali Investments nudimo možnost postopnega investiranja v paketih skladov z zneski že od 30 evrov mesečno. To vlagateljem omogoča enostavno investiranje po metodi povprečnega stroška.

Zanašanje na državno pokojnino, glede na trenutno demografsko sliko in pokojninski sistem, postaja vse manj vzdržno, sploh v moderni dobi, ko se način življenja delovno aktivne generacije draži. V času, ko se realna vrednost prihrankov zaradi inflacije znižuje, postaja investiranje ključno za zagotovitev kakovostnega življenja v pokoju. Medtem ko Marko in Andrej s preudarnim vlaganjem gradita finančno stabilno prihodnost in mirno jesen življenja, Janezov primer jasno pokaže pasti pasivnega varčevanja v nogavici oziroma na bančnem računu, kjer so obresti zelo nizke. Ker sadovi investiranja (=dobički) z daljšim držanjem naložbe vse bolj strmo naraščajo, je pomembno, da začnemo čimprej in tako izkoristimo obrestno obrestni račun.

 

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kako demografske spremembe vplivajo na pokojninski sistem?
Zaradi staranja prebivalstva postaja pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Delež delovno aktivnih pada, število upokojencev pa raste. Posledično se višina državne pokojnine na dolgi rok znižuje, delovna doba pa podaljšuje.

Kdaj bi morali začeti varčevati za upokojitev?
Pripravo na upokojitev je najbolje začeti čim prej. Tudi majhne, redne naložbe v zgodnejših letih lahko prinesejo velike donose, če smo dovolj potrpežljivi. Čim prej začnete, več časa imate, da vaši prihranki s pomočjo obrestno obrestnega računa eksponentno rastejo.

Kako inflacija vpliva na vrednost mojih prihrankov?
Inflacija povzroča padanje kupne moči denarja s časom. Čeprav nominalna vrednost prihrankov ostane enaka, realna vrednost denarja zaradi inflacije upada. Torej, denar, ki ga prihranite danes, bo v prihodnosti lahko kupil manj blaga in storitev.

Zakaj tako porazno razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v skladih

 

Dvanajstega septembra smo prisluhnili webinarju, zanimale so nas namreč napovedi prihodnjega gibanja inflacije, obrestnih mer in kapitalskih trgov.

Čeprav v preteklem obdobju – kot tudi danes – bančne obresti niti približno niso dosegale ravni inflacije, se razmerje med naložbami v domače vzajemne sklade v primerjavi z bančnimi vlogami še kar poslabšuje.

27 proti 5 za bančne vloge

Skoraj 27 proti 5 je slovensko razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v upravljanju v domačih vzajemnih skladih.

Kljub realno negativnim obrestnim meram je količina denarja v zadnjih dveh letih še vedno naraščala. Po izračunih upraviteljske ekipe Generalija Investments imamo Slovenci zaradi te neoptimalne razporeditve osebnih financ v zadnjih desetih letih oportunitetno izgubo okrog 12 milijard evrov.

Zato so se pri Generaliju Investments odločili, da izvedejo anketo, da bi razumeli glavne razloge, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za vlaganje:

36 odstotkov sodelujočih v anketi nima dovolj sredstev, 29 odstotkov posameznikov pa nima dovolj znanja in ne ve, kje začeti.

Letošnja borzna rast tudi zaradi umetne inteligence

Medtem se je kumulativna oportunitetna izguba nevstopa na delniške trge letos še dodatno povečala. V času, ko so bančni varčevalci doživljali eno največjih izgub realne vrednosti svojega denarja na bankah, so delniški trgi rasli. Kaj so bili razlogi? Eden od pomembnejših je bil razvoj umetne (generativne) inteligence, ko je ChatGPT v rekordno kratkem času dveh mesecev presegel mejo sto milijonov uporabnikov.

Uporaba umetne inteligence (UI) se širi na različna področja, na primer zdravstveno, kjer bolnišnice v ZDA že optimizirajo potrebe po posteljah in zdravnikih na podlagi napovedi in analiz programa umetne inteligence. Umetna inteligenca bo velika podjetja delala še večja, saj so vložki v uvajanje UI visoki. A po drugi strani bo za ohranitev konkurenčnosti dolgoročno uporaba postala nuja, saj UI prinaša nižje stroške in višjo maržo.

Posnetek webinarja si lahko ogledate tukaj.

 

 

Obdavčitev naložb

Z namenom odvračanja vlagateljev od kratkoročnih špekulacij, ki se pogosto končajo z izgubami, je v Sloveniji in nekaterih drugih državah po svetu sistem obdavčitve kapitalskih naložb zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja. Na ta način država spodbuja stabilnost finančnih trgov in prek davčne politike vpliva na obnašanje vlagateljev. Dlje torej kot držite naložbo, manjši je odstotek davka od dobička, ki ga boste morali plačati ob prodaji naložbe.

Davek na kapitalski dobiček

Davek na kapitalski dobiček v Sloveniji prvih pet let držanja naložbe znaša 25 %. Če torej danes kupite določen vrednostni papir za 100 EUR in ga po dveh letih prodate za 110 EUR, bi davčna osnova znašala 10 EUR. A z namenom poenostavitve izračuna davčne osnove, se vložena sredstva poveča za normirane stroške v višini 1 %, izplačana pa za 1 % zmanjša, vlagatelju tako ni treba predložiti dokazil o dejanskih stroških povezanih z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev. Davčna osnova se zato v praksi izračuna po formuli:

Davčna osnova = (izplačana sredstva – 1 %) – (vložena sredstva + 1 %) ,kar v našem primeru pomeni:
Davčna osnova = (110 EUR-1,1) – (100+1) = 7,9 EUR
potemtakem bi davek na dobiček v našem primeru znašal 25 % od 7,9 EUR, torej:
davek na dobiček = 7,9 EUR*0,25% = 1,98 EUR
čisti dobiček investicije = 110 – 100 – 1,98 = 8,02 EUR

Ker država želi vlagatelje vzpodbuditi k dolgoročnem vlaganju, se davek z daljšo ročnostjo držanja naložbe znižuje in sicer:

  • prvih 5 let investiranja: 25 %
  • od 5 do 10 let investiranja: 20 %
  • 10 do 15 let investiranja: 15 %
  • 15 let investiranja in več: 0 %

Zato bi pri izračunu davčne osnove po na primer 12 letih varčevanja namesto 25 % upoštevali 15 % stopnjo davka, po 15 letih pa bi bil dobiček vlagatelja neobdavčen.

Posebni, strožji pogoji obdavčitve veljajo za aktivno oziroma dnevno trgovanje. To vključuje nakup in prodajo finančnih instrumentov v kratkem časovnem obdobju ter trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti kot so opcije, terminske pogodbe CFD-ji itd. V tem primeru je davek na dobiček celo do 40 %. Če je aktivno trgovanje vlagateljeva glavna dejavnost, so dobički tretirani kot dohodek iz dejavnosti in ne kot kapitalski dobiček, dohodek se zato obdavči po drugačnih stopnjah in pravilih kot običajni kapitalski dobički, take vlagatelje se lahko tretira tudi kot samostojne podjetnike.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev

Vlagatelj mora napoved za odmero dohodnine od dobička oddati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napoved se lahko odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS in eDavki, vlagatelj jo lahko odda tudi osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu (edavki.durs.si). Pri oddaji vloge vlagatelj prijavi zgolj realizirane dobičke in izgube, torej samo transakcije, kjer so bila sredstva dejansko prodana.

V zadnjem času se je močno povečala priljubljenost trgovanja prek raznoraznih spletnih borznih ponudnikov, kjer manj izkušeni vlagatelji pogosto pozabijo, da vsako zaprtje pozicije pomeni sprožitev davčne obveznosti. Davek na kapitalski dobiček je treba zato plačati ob vsakem poslu z dobičkom, ne glede na to, ali so sredstva prenesena na osebni bančni račun ali ostanejo na spletnem trgovalnem računu.

V primeru, da posameznik ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku, mu grozi kazen med 250 in 400 evrov. V primeru, če so v davčni napovedi navedeni neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki, so kazni lahko še precej višje. Pomembno je tudi, da se ne pozabi prijaviti izgub, saj slednje lahko zmanjšajo davčne osnove v prihodnosti.

Davčne prednosti investiranja v vzajemnih skladih

V primerjavi z lastnim upravljanjem investicijskega portfelja, investiranje v vzajemne sklade olajša življenje vlagateljev in prinaša pomembno davčno ugodnost, to je prosto prehajanje med posameznimi skladi znotraj krovnega sklada.

Krovni sklad sestavlja več različnih podskladov, ki se razlikujejo glede na naložbeno politiko. To pomeni, da lahko brez stroškov ali davčnih obveznosti prehajate iz bolj tveganih in donosnih delniških v stabilnejše obvezniške sklade ter sklade denarnega trga, ki so alternativa depozitom. Tako lahko vlagatelj na začetku investiranja, ko si lahko privošči višje tveganje investira pretežno v delniške sklade in nato s časom povečuje delež v bolj defenzivnih naložbah v obvezniške sklade ter nenazadnje najbolj varne in stabilne sklade denarnega trga.

Ne smemo pozabiti davka na dividende. Tudi te so v Sloveniji obdavčene po stopnji 25 %. Pri slovenskih podjetjih je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja, ki izplačuje dividende, nekoliko bolj komplicirano je pri dividendah tujih delnic. V tem primeru mora prejemnik dividende pri FURS napovedati sam. Če je bila na dividendah že odtegnjena določena stopnja davka v tujini, je mogoče v Sloveniji uveljavljati olajšavo za izognitev dvojnemu obdavčenju. To pomeni, da boste v Sloveniji plačali razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini (do največje stopnje, ki je predvidena v Sloveniji).

Na drugi strani se vlagateljem v vzajemne sklade s plačilom davka na dividende ni treba ukvarjati, saj se dividende v reinvestirajo. To pomeni, da so dividende, ki jih sklad prejme od svojih naložb, uporabljene za nakup dodatnih delnic. Vložek tako raste z obrestmi na obresti, z drugimi besedami, v naš prid deluje obrestno obrestni račun.

Vzajemni skladi so priljubljena izbira za mnoge vlagatelje, ki iščejo diverzifikacijo in strokovno upravljanje svojega portfelja. Davčna obravnava pa je le ena izmed prednosti investiranja v vzajemne sklade. Če vas zanima več o tej možnosti plemenitenja premoženja se prijavite na brezplačen finančni posvet.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kakšen je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in kako vpliva na vlagatelje?
V Sloveniji je sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov zasnovan tako, da spodbuja dolgoročno vlaganje in odvrača od kratkoročnega trgovanja, s čimer država spodbuja stabilnost finančnih trgov in vpliva na obnašanje vlagateljev. Obdavčitev kapitalskih dobičkov je regresivna, kar pomeni, da se davek zmanjšuje z daljšim obdobjem držanja naložbe in sicerod 25 % v prvih 5 letih investiranja do 0 % za 15 in več let investiranja.

Kako je urejena obdavčitev dividend v Sloveniji in kako to vpliva na investicije v tujih delnicah?
Davek na dividende v Sloveniji znaša 25%. Pri vlaganju v delnice slovenskih podjetij je odgovornost za odtegljaj davka na dividende na strani podjetja. Pri delnicah tujih podjetij prejemnik plača razliko med davčno stopnjo, ki velja pri nas, in tisto, ki je bila že odtegnjena v tujini.

Katere so prednosti investiranja v vzajemne sklade?
Vzajemni skladi vlagateljem nudijo možnost strokovnega upravljanja in razpršitve naložb že z nizkimi vložki. Še ena pomembna prednost vlaganja v vzajemne sklade je prosto prehajanje med podskladi krovnega sklada, brez da bi bili vlagatelji pri tem obdavčeni.

Mini slovar izrazov

Progresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem se davčna stopnja povečuje z višino dohodka ali premoženja. To pomeni, da ljudje z višjimi dohodki plačujejo višji odstotek svojega dohodka kot tisti z nižjimi dohodki. Lahko pa se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja povišuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

proporcionalni davek: je davčni sistem, v katerem so vsi zavezanci obdavčeni po enaki stopnji, ne glede na višino dohodka oziroma v našem primeru čas držanja naložbe.

regresiven davek: je vrsta davčnega sistema, v katerem tisti z višjimi dohodki plačujejo nižji davek. Lahko se nanaša tudi na čas, v tem primeru se davčna stopnja znižuje z daljšim časom npr. držanja naložbe.

davčna osnova: Davčna osnova je vrednost, na podlagi katere se izračuna davek, ki ga je treba plačati. To je lahko dohodek, premoženje ali druge finančne transakcije, odvisno od vrste davka. Davčna osnova se uporablja za določitev obsega davčne obveznosti zavezanca.

davčna obveznost: Davčna obveznost predstavlja znesek davka, ki ga je zavezanec dolžan plačati v določenem davčnem obdobju. Davčna obveznost se izračuna na podlagi davčne osnove in upoštevanih davčnih stopenj, skupaj z morebitnimi davčnimi olajšavami ali odbitki.

Kaj pomeni kratica ETF?

Razlaga kratice ETF

Za ETF-e je značilno, da sledijo določenemu tržnemu segmentu oziroma borznemu indeksu. Prav indeksu 500 največjih ameriških borznih družb, tako imenovanemu indeksu S&P 500 sledi prvi uvedeni ETF – SPDR S&P 500 ETF, ki je bil ustanovljen leta 1993. Zamisel za ETF se je porodila kot odgovor na potrebo trga po produktu, ki bi združeval lastnosti delnic in vzajemnih skladov. ETF-ji namreč, tako kot vzajemni skladi, vlagateljem nudijo razpršitev in izpostavljenost velikemu številu različnih delnic v enem naložbenem produktu, po drugi strani pa se z ETF-ji enako kot z delnicami trguje na borzi, kar vlagateljem omogoča, da lahko kadarkoli kupijo oziroma prodajo svoj delež.

Med leti 2003 in 2022 se je število ETF-jev, ki kotirajo na različnih svetovnih borzah, iz 276 povečalo na 8754 (statista.com), skupna tržna kapitalizacija, torej skupna vrednost vseh izdanih delnic podjetji, ki jih je mogoče kupiti v sklopu ETF-jev, pa je narasla na 9,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je nekajkrat več od tržne vrednosti največjih svetovnih borznih družb kot so Apple, Microsoft in Amazon (podatki veljajo za leto 2022).

Rast investicije v ETF-jih skozi čas

 

Osnovne značilnosti ETF-jev

ETF-je delimo na pasivno in aktivno upravljane. Cilj pasivnih ETF-jev je strogo slediti bodisi širšem borznem indeksu kot je S&P 500, bodisi indeksu specifičnega segmenta trga. Na drugi strani so aktivno upravljani ETF-ji še precej bolj podobni vzajemnim skladom, saj upravitelji tovrstnih ETF-jev ne zgolj zasledujejo sprememb v strukturi izbranega indeksa, temveč portfelj aktivno upravljajo s ciljem preseči donos primerjalnega indeksa. Temu primerno so tudi stroški aktivno upravljanih ETF-jev so višji. Velika večina (približno 96 %) ETF-jev na trgu je pasivno upravljanih.

Glavne prednosti, ki so botrovale k hitrem razvoju in priljubljenosti ETF-jev med vlagatelji so:

  • Razpršenost: Namesto da bi vlagali v posamezno delnico ali obveznico, z nakupom ETF-ja učinek razpršitve dosežemo prek nakupa ene naložbe.
  • Likvidnost: z ETF-ji se trguje na borzi, kar pomeni, da jih lahko podobno kot delnice kupimo ali prodamo kadarkoli med trgovalnim časom. Visoka likvidnost omogoča, da vlagatelji hitro in enostavno vstopijo in izstopijo iz svoje naložbe v ETF-ju.
  • Stroški: pasivno upravljani ETF-ji ponujajo razpršitev naložb med različnimi podjetji in sektorji z eno samo transakcijo, kar v praksi pomeni nižje stroške v primerjavi z nakupom posameznih delnic. Prav tako imajo ETF-ji običajno nižje upravljavske stroške v primerjavi z različnimi vrstami aktivno upravljanih investicijskih skladov. Ne smemo pa pozabiti na nekatere druge stroške pri vlaganju v ETF-je, ki jih vlagatelji pogosto spregledajo – najpogosteje gre za transakcijske stroške pri nakupu in prodaji ter stroške odprtja oziroma posedovanja trgovalnega računa. Pomembna prednost je tudi raznovrstnost ponudbe ETF-jev. Sledijo lahko namreč različnim naložbenim kategorijam in sektorjem. Najbolj razširjeni so že omenjeni indeksni ETF-ji.

Vlaganje v ETF-je

ETF-ji vlagateljem torej omogočajo, da razpršitev portfelja dosežejo na veliko bolj enostaven način kot z nakupom posameznih delnic, stroški upravljanja v primerjavi z različnimi tipi aktivno upravljanih skladov pa so nižji. A investiranje v ETF-jih skriva tudi pasti, na katere se zlasti manj izkušeni vlagatelji radi ujamejo. Proces investiranja v ETF-jih bomo strnili v 5 osnovnih korakov.

  1. Odprtje računa pri brokerju: Prvi korak je odprtje naložbenega računa pri borznem posredniku (brokerju). Ta račun vlagateljem omogoča dostop do borz, na katerih se trgujejo ETF-ji.
  2. Poznavanje stroškov: Pred vlaganjem se je nujno seznaniti s stroški, ki so povezani z vlaganjem v ETF-je. Manj izkušeni vlagatelji pogosto spregledajo, da tukaj ne gre samo za stroške upravljanja, temveč tudi transakcijske stroške pri nakupu in prodaji ter stroške odprtja oziroma posedovanja trgovalnega računa.
  3. Izbor pravega ETF-ja: Vlagatelji se morajo odločiti za ETF, ki ustreza njihovim naložbenim ciljem in strategiji. Proces ustreznega izbora vključuje raziskavo trga, sektorjev in podjetij, ki jih izbran ETF pokriva ter ustrezno implementacijo ETF-ja v celoten portfelj naložb.
  4. Spremljanje gibanja: Vlagatelji morajo sami spremljati gibanje vrednosti svojih naložb v ETF-jih in izbrati primeren čas za nakup in prodajo. To od vlagatelja terja poznavanje tržnih trendov in razumevanje vpliva gospodarskih gibanj in dogodkov na vrednost ETF-ja.
  5. Prilagajanje portfelja: Glede na spremenjene tržne razmere ali naložbene cilje je morda potrebno prilagoditi svoj naložbeni portfelj. To vključuje prodajo deleža enega ETF-ja in nakup drugega, ki bolj ustreza trenutnim ciljem, strategiji ter razmeram na trgu.

 

Podobnosti med ETF-ji in vzajemnimi skladi

Donosnost ETF-jev

Donosnost ETF-jev je tesno povezana z uspešnostjo indeksa, sektorja ali trga, ki mu posamezni ETF sledi. To pomeni, da se donosnost ETF-ja odraža v gibanju vrednosti naložbe glede na splošno uspešnost tržnega segmenta, ki ga ETF pokriva. Ker se uspešnost trgov neprestano spreminja, se spreminja tudi donosnost ETF-jev. Povprečna letna donosnost indeksnega ETF-a SPDR S&P 500 od ustanovitve je okrog 10 %. To pomeni, da se donosnost ETF-a in indeksa S&P 500 dejansko razlikuje samo za stroške povezane z ETF-jem.

Pomembno je tudi upoštevati davek na dobiček. Enako kot pri naložbah v delnice se tudi pri prodaji deleža ETF-ja sproži davek na kapitalski dobiček. To vpliva na skupno donosnost. Različne dobe lastništva lahko privedejo do različnih davčnih obremenitev.

Primerjava z vzajemnimi skladi

ETF-je se pogosto primerja z vzajemnimi skladi. Obe naložbeni možnosti namreč vlagateljem omogočata razpršitev v enem samem finančnem instrumentu. Kljub podobnostim, pa gre za različne naložbene produkte, ki so primerni za različne vlagatelje.

Ko govorimo o ETF-jih, govorimo o naložbenih skladih, ki se kot delnice trgujejo na borzah skozi ves trgovalni dan. So izredno likvidni, kar omogoča vlagateljem takojšnje kupovanje ali prodajo po trenutni tržni ceni. ETF-ji so zasnovani za izkušene vlagatelje, ki želijo aktivno upravljati svoj portfelj, redno analizirati trg in so pripravljeni vlagati večje zneske. Poleg tega je potrebno upoštevati, da se ob vsaki prodaji deleža v ETF-ju plača davek na kapitalski dobiček.

Na drugi strani so vzajemni skladi odlična izbira za manj izkušene vlagatelje in tiste, ki nimajo časa ali želje po aktivnem upravljanju svojega portfelja. Vzajemni skladi imajo pomembno prednost tudi iz davčnega vidika. Prehajanje med skladi znotraj krovnega sklada je namreč neobdavčeno.

Razlika med ETF-ji in vzajemnimi skladi

Če želite izkoristiti prednosti vlaganja v vzajemne sklade, se lahko prijavite na brezplačen prvi posvet s finančnim svetovalcem, ki vam bo pomagal pri sestavi ustreznega portfelja in prvih korakih v svetu investiranja na kapitalskih trgih.

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja

Kaj pomeni kratica ETF in kako se razlikuje od vzajemnih skladov?
Kratica ETF označuje »exchange traded fund« ali v slovenščini »borzno trgovalni sklad«. Za razliko od vzajemnih skladov se z ETF-ji trguje na borzi. Medtem ko obe možnosti vlagateljem omogočata razpršitev v enem instrumentu, so ETF-ji bolj likvidni in primerni za izkušene vlagatelje, ki želijo aktivno upravljati svoj portfelj.

Kakšna je razlika med pasivno in aktivno upravljanimi ETF-ji?
Pasivni ETF-ji strogo sledijo določenemu borznemu indeksu ali segmentu trga, medtem ko aktivno upravljani ETF-ji portfelj aktivno upravljajo s ciljem preseči donos primerjalnega indeksa.

Kako tesno je donosnost ETF-ja povezana z gibanjem trga oziroma indeksa, ki mu ETF sledi?
Donosnost ETF-ja je neposredno povezana z uspešnostjo indeksa, sektorja ali trga, ki mu posamezni ETF sledi. Ko se vrednost indeksa ali sektorja poveča, se običajno poveča tudi vrednost ETF-ja, ki temu sledi, in obratno. Zato vlagatelji v ETF-jih, ki sledijo določenim indeksom ali sektorjem, dejansko vlagajo v uspešnost tega indeksa ali sektorja kot celote, ne pa v posamezne vrednostne papirje.

Vlagajte v vzajemne sklade, septembra BREZ VSTOPNIH STROŠKOV

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Globalni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KO ID, delniška investicijska družba, d.d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov llirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse podatke, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski racun posameznega podsklada v času od 1.9.2023 po 0:01 uri pa do 1.10.2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za tista vplačila v varčevalne načrte Moj izbor in varčevalne pakete ter prenose sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, pri katerih bi se sicer zaračunali vstopni stroški. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Programa prednosti ZAME oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Močna rast na kapitalskih trgih v letošnjem letu 

Poletno počitniško vzdušje se počasi zaključuje. Tudi naš tedenski pregled se po tednu premora vrača v stare tirnice. Zadnja dva tedna sta prinesla predvsem predah in nekaj rdeče barve na kapitalske trge. Rast v letošnjem letu je bila močna in tako kot vselej se vlagatelji na neki točki, ko so donosi dovolj visoki začnejo izpraševati ali še vztrajati in tvegati ali pa raje del dobičkov vnovčiti in tako zmanjšati tveganje. Ne smemo pozabiti da je bil tudi preobrat, ki se je zgodil konec lanskega leta, nenaden, hiter in da je temeljil predvsem na pričakovanjih obrata monetarne politike največjih centralnih bank. Danes smo v točki, ko se vsi vlagatelji sprašujemo, ali ti postulati oziroma predpostavke še držijo ali pa je večina argumentov že vračunanih v cene in so s tem iztrošeni. Zdi se, da se vlagatelji bolj nagibajo k temu zadnjemu zaključku. Predah je torej na mestu. Tudi korekcija ni izključena. Nenazadnje rast na kapitalskih trgih prehiteva razvoj ekonomije in delniške naložbe, še posebej tehnološke delnice, so spet postale drage. Na drugi strani centralne banke že nekaj časa zmanjšujejo dostopnost denarja. Programi masovnega kupovanja obveznic, ki so se nekje pojavili šele s pandemijo, drugod pa so trajali celotno zadnje desetletje od finančne krize leta 2008 dalje, so se več ali manj zaključili. Obrestne mere so v kratkem obdobju močno zrastle. A čeprav je zategovanje finančnih pogojev več ali manj končano pa se posledice za realno gospodarstvo šele dobro odražajo. Več bodo sicer konec tedna povedali centralni bankirji na svojem letnem srečanju v Jacskon Holu, a pričakovanja gredo v smeri, da dvigov (skoraj) ne bo več. Zaradi višjih obrestnih mer se kažejo razpoke v nepremičninskem sektorju, ki je velik in pomemben segment kapitalskih trgov. Podjetja, predvsem manjša in zagonska, težje dostopajo do finančnih virov. To je očitno v precejšnjem upadu novih uvrstitev delnic na svetovne borze in izdaj korporativnih obveznic v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti. Manjša gospodarska aktivnost se odraža na ekonomskih kazalcih ter manjših stopnjah rasti BDP. Boj z inflacijo brez vpliva na gospodarsko aktivnost žal ni mogoč. A »trpljenje« prinaša rezultate. Inflacija se umirja, obenem pa trg dela ostaja močan, kar pomeni da doživljamo t.i. »mehak pristanek«, ki je bil idealen in najbolj zaželen razplet v vseh scenarijih. Amerika je v boju z inflacijo uspešnejša kot Evropa, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi pa je večje kot v ZDA. Oboje postavlja ZDA v boljši položaj kot Evropo, a oba gospodarska bloka sta trenutno v precej boljšem položaju kot Kitajska, ki predstavlja največji kos pogače trgov v razvoju.

Kitajski delniški trg je eden slabših letos

Zadnje tedne so slabe ekonomske novice pogosto povezane s Kitajsko. Kitajski model rasti, ki je temeljil na rasti industrije, gradnji nepremičnin in proizvodnji izdelkov za preostali svet, se je očitno izpel. Drage in ključne izdelke, ki prinašajo visoko maržo, želi zahod delati sam, doma. Poceni masovne izdelke se deloma seli v druge, cenejše države, pogosto v Indijo. Prebivalstvo se pospešeno stara, a kljub vsemu zaradi sprememb v gospodarstvu vse več mladih ne najde dela. Po tem, ko se je država v tem tisočletju odprla svetu in svojim državljanom omogočila več svobode se zdi, da se država zopet pospešeno zapira. Trgu je s pomočjo države omogočila, da je razvil nekaj velikih tehnoloških podjetij, ki so sposobna tekmovati z ameriškimi in evropskimi velikani. A na neki točki so se oblasti ustrašile moči teh podjetij in zavrle njihovo rast ter moč. Zgodovina nas je že večkrat naučila, da podjetja vodena z državnimi dekreti niso uspešna. To je za seboj potegnilo beg kapitala, predvsem zahodnega, iz naložb v kitajske delnice. Kitajski delniški trg je zato eden slabših letos. Da se da tudi drugače dokazuje Indija, ki postaja eden redkih preostalih privlačnih velikih trgov v razvoju.

Na lokalnih trgih v razvoju to poletje nekaj dobrih zgodb

Tudi na lokalnih trgih v razvoju je bilo to poletje nekaj dobrih zgodb. Ena izmed teh je privatizacija romunskega elektro podjetja Hidroelectrica z izključno obnovljivimi viri energije. To je celo največja prva prodaja letos v Evropi, ki obenem odkljuka vse zahteve trajnostnega investiranja in kot nagrado prinaša donosno investiranje tudi za male vlagatelje. S tem Romunija pospešeno postaja privlačen in varen trg v razvoju, nekaj kar je cilj tudi slovenske države.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank ostajajo glavni motor kapitalskih trgov. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da so zaradi vztrajne jedrne inflacije nadaljnji dvigi obrestnih mer še mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni ostaja privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen je sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.