Je depozit res najboljša možnost za vaše prihranke?

Realna vrednost denarja v depozitu na banki
Kako delujejo bančni depoziti

Bančni depoziti so ena izmed najbolj tradicionalnih oblik varčevanja. Pri depozitih vlagatelj svoj denar deponira pri banki za določeno obdobje. Banka vlagatelju obljublja določeno obrestno mero v zameno za hrambo denarja, obenem pa banka določi tudi časovno obdobje (doba vezave), za katero moramo hraniti prihranke v depozitu, da dosežemo obljubljeno donosnost.

Depoziti spadajo med varne naložbe, saj so običajno zavarovani s strani države, v Sloveniji denimo država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Vendar pa so obrestne mere, ki jih banke ponujajo za depozite v zadnjem času zelo nizke – po tem, ko so bile depozitne obrestne mere dolgo časa nične ali celo rahlo negativne, zdaj slovenske banke za vezavo sredstev do enega leta v povprečju ponujajo okrog 0,5 % obrestno mero (podatek velja ob času pisanja prispevka, junija 2023). To pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih izjemno omejena oziroma upoštevajoč inflacijo negativna. Z drugimi besedami, realna vrednost našega denarja se znižuje.

Depozite upravljajo banke, ki višino obrestne mere določijo glede na kombinacijo različnih dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so:

  • Ključne obrestne mere centralnih bank: Centralne banke imajo največji vpliv na obrestne mere, ki jih ponujajo komercialne banke. Centralne banke namreč določajo ključne obrestne mere, ki vplivajo na denarne tokove in likvidnost v gospodarstvu ter služijo kot referenčne obrestne mere pri določanju preostalih obrestnih mer, vključno z depozitnimi.
  • Konkurenca na trgu: Obrestne mere so odvisne od konkurence med bankami. Če obstaja veliko število bank, ki se borijo za stranke, se lahko depozitne obrestne mere zvišajo, da bi pritegnile več vlog. Pod tovrstno konkurenco štejemo tudi sklade denarne trga, ki so alternativa depozitom. Več o skladih denarnega trga v nadaljevanju prispevka.
  • Likvidnost banke: Banke upoštevajo svojo lastno likvidnostno situacijo. Če je banka v potrebi po likvidnostnih sredstvih, lahko dvigne obrestne mere, da pritegne več vlog strank.
  • Tveganje: Banke ocenjujejo tudi tveganje, povezano z depoziti, saj lahko to vpliva na obrestne mere. Če je depozit bolj tvegan (na primer depozit v tuji valuti ali depozit z nižjo stopnjo likvidnosti), se lahko zahteva višja obrestna mera.
  • Trajanje depozita: Daljše kot je obdobje, za katero vežemo svoj depozit, višja bo obrestna mera. A daljša ročnost pomeni tudi to, da dlje časa nimamo dostopa do naloženih sredstev. V primeru, da varčevalec izplača sredstva iz depozita pred iztekom ročnosti, se lahko banka v odvisnosti od pogojev, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi, posluži različnih sankcij, kot na primer zahtevo po kazenskih obrestih, dodatnih stroških oziroma provizijah za prekinitev depozita itd.

Alternative depozitu: Skladi denarnega trga 

Depozit je torej varna oblika naložbe s stabilnim in vnaprej znanim, a zelo nizkim donosom. Ob nizki donosnosti je slabost depozita tudi to, da do naloženega denarja lahko dostopamo šele ob izteku dobe vezave, v nasprotnem primeru bo donosnost še nižja. Alternativno možnost, ki je najbolj sorodna bančnim depozitom, predstavljajo skladi denarnega trga. 

Sklad denarnega trga je vrsta investicijskega sklada, ki vlagateljem omogoča varno naložbo z višjim donosom od depozita, ki hkrati zagotavlja likvidnost. Deluje tako, da zbira denar od vlagateljev in ga vloži v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji. Sklad denarnega trga zagotavlja stabilnost vrednosti investicije in nizko stopnjo tveganja, saj vlagatelji vlagajo v zanesljive in nizko tvegane finančne instrumente. Poleg tega so sredstva v skladu denarnega trga za razliko od depozita običajno dostopna v zelo kratkem času, kar omogoča hitro izplačilo vlagateljem, ko potrebujejo denar. 

Kot prikazano na primeru sklada Generali MM, si lahko sklade denarnega trga predstavljamo kot skupek naložb v nizko tvegane kratkoročne vrednostne papirje.

Sestava sklada Generali MM

*opomba: državne menice so nizko tvegani kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih država izda za financiranje svojih operacij in projektov

Varčevalci se pogosto ne zavedajo, da bančni depozit v bistvu temelji na enakem principu, saj banke denarja iz sklenjenih depozitov ne hranijo zgolj na računu, temveč ga v veliki meri investirajo v podobne instrumente, kot skladi denarnega trga.

Depozit vs. sklad denarnega trga 

Če povzamemo, je torej razlika med skladi denarnega trga in bančnimi depoziti v tem, da pri depozitu s sredstvi vlagatelja do izteka dobe depozita razpolaga in upravlja banka, s sredstvi v skladu denarnega trga pa strokovnjaki družb za upravljanje, kot je družba Generali Investments.

Glavna prednost bančnega depozita je predvidljivost donosov, saj je obrestna mer pri depozitih običajno vnaprej dogovorjena in fiksna. A po drugi strani vzajemni skladi denarnega trga ponujajo več fleksibilnosti (vlagatelj lahko kadarkoli proda svoj delež), predvsem pa višje donose, kar se še posebej očitno odraža v času povišane inflacije, ko realna vrednost denarja hitro pada. 

Kako majhna razlika v donosnosti na dolgi rok prinese precej velike razlike kaže primerjava gibanja realne vrednosti denarja v zadnjih 15 letih.

Donosnost depozita v primerjavi s skladom Generali Investments MM

Skupna inflacija v Sloveniji v zadnjih 15 letih je znašala 39,2 %. To pomeni, da bi se realna vrednost vsote 10.000 evrov »v nogavici« v tem času znižala za 2816 evrov. Depozit z 0,1 % obrestno mero (približna višina obrestne mere, ki jo na dolgoročne depozite ponuja večina slovenskih bank), bi nanesel 151 evrov čistega donosa, tudi depozit torej ob predpostavki 0,1 % obrestne mere varčevalcu nudi zelo skromno varovanje pred inflacijo. 

Izguba kupne moči je manj očitna pri skladih denarnega trga, kjer bi se nominalna vrednost ob predpostavki donosa sklada Generali MM po 15 letih zvišala na 11.409 evrov, realna vrednost pa bi se v 15 letih znižala za nekaj več kot 1800 evrov. To pomeni, da je v zadnjih 15 letih, ko so bile obrestne mere na bančne depozite nične ali negativne, povprečna donosnost sklada Generali MM znašala malo manj kot 1 %, pričakovana donosnost sklada ob trenutnih ključnih obrestnih merah (junij 2023) pa je med 2 % in 3 %.

VEČ O SKLADU GENERALI MM

 

Ključ je v diverzifikaciji

Skladi denarnega trga torej v primerjavi s depoziti varčevalcem običajno nudijo boljšo zaščito pred inflacijo, več fleksibilnosti in širšo razpršenost naloženih sredstev. Kljub temu pa na dolgi rok tudi skladi denarnega trga varčevalcem ne zagotavljajo popolne zaščite pred inflacijo. Zato je smiselno razmisliti o diverzifikaciji in presežek denarnih sredstev, ki jih ne bomo potrebovali v kratkem, investirati v druge bolj donosne naložbe, kot so delniški, mešani in obvezniški vzajemni skladi. S tem lahko dosežemo dolgoročno rast premoženja in se prilagodimo spreminjajočim se tržnim razmeram. Ključno je, da se odločamo na podlagi svojih finančnih ciljev, tolerance do tveganja in časovnega obdobja, v katerem želimo doseči svoje cilje. Pri tem se za pomoč lahko obrnete na pomoč finančnih svetovalcev. 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Pogosta vprašanja

Kaj je depozit?
Depozit je tradicionalna oblika varčevanja, pri kateri vlagatelj deponira svoj denar pri banki za določeno obdobje. Banka v zameno za hrambo denarja obljublja določeno obrestno mero. Obrestne mere za depozite so v zadnjem času zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih omejena ali celo negativna, če upoštevamo inflacijo.

Kako donosno je varčevanje v depozitu?
Depozitne obrestne mere so večinoma zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost depozitov omejena, še posebej ob upoštevanju inflacije. To pomeni, da se realna vrednost denarja zmanjšuje. Namesto tega je smiselno razmisliti o alternativah z višjo donosnostjo.

Katere alternative depozitom poznamo?
Najbližja alternativa depozitom so skladi denarnega trga. To so investicijski skladi, ki omogočajo varno naložbo z višjim donosom od depozitov, obenem pa zagotavljajo likvidnost. Skladi denarnega trga vlagajo sredstva v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji.

 

Generali Investments je končala postopek prodaje deležev v družbah Generali Investments GP 1 d.o.o. in Generali Investments GP 2 d.o.o. ter prodaje kapitalskih vložkov v družbi Generali Investments CP d.o.o. k.d., s čimer upravljanje sklada zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund z dnem 13. 6. 2023 prehaja na novega upravljavca, družbo ALFI PE d.o.o.

 

Za zaključek transakcije so bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja organov sklada in državnih nadzornih institucij. Prenos upravljanja ne pomeni spremembe naložbene politike sklada ali statusa njegovih vlagateljev.

Skupina Generali ostaja druga največja vlagateljica sklada (takoj za Evropskim investicijskim skladom), s tem pa pomembna podpornica slovenskega gospodarstva – ne le z zavarovanjem in upravljanjem premoženja, temveč tudi z naložbami v slovenska podjetja.

Družba za upravljanje Generali Investments d.o.o, najstarejša upravljavka vzajemnih skladov v Sloveniji, združenih v Generali Krovnem skladu, bo še naprej upravljala tudi alternativne sklade, kot je zelo uspešen nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund, prav tako pa premoženje drugih strank.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom  (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev prek programa SEGIP celotna velikost sredstev, namenjenih slovenskim podjetjem presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot trikratnik sredstev SID banke.

 

 

Umetna inteligenca in investiranje

Umetna inteligenca, ki je še nedavno zvenela kot nekaj futurističnega in relativno oddaljenega, je kar naenkrat postala del našega vsakdana in vse bolj opazno začela vplivati na naše delo, izobraževanje ter vsakdanje življenje. 

Umetna inteligenca (v nadaljevanju AI) deluje s pomočjo velike količine podatkov, ki jih zbira in analizira. Pri tem je ključni del AI strojno učenje, ki računalnikom omogoča, da se “učijo” na podlagi preteklih izkušenj in informacij. Če nekoliko poenostavimo, sistemi AI delujejo tako, da prepoznavajo vzorce, trende in odnose med dostopnimi podatki ter glede na spoznanja iz teh podatkov podajo zahtevane odgovore, napovedi oziroma rezultate. 

Bliskovit preboj AI že močno vpliva tudi na tri dejavnike oziroma področja, povezana z investiranjem, ki jih bomo obravnavali v prispevku:

  1. globalno gospodarstvo – AI ima enormen potencial za povečanje produktivnosti
  2. finančno industrijo – finančni analitiki, upravitelji skladov in znani vlagatelji se pri obdelavi velikih količin podatkov, algoritemskem trgovanju in analiziranju finančnih trgov vse bolj poslužujejo možnosti, ki jih prinaša AI za investiranje ter
  3. male vlagatelje – s programi AI za investiranje so dobili lažji dostop do znanja, informacij in analitičnih orodij ter priložnost za ustvarjanje donosov z investicijami v podjetja povezana z umetno
    inteligenco.

Umetna inteligenca in izzivi globalnega gospodarstva 

AI se uveljavlja v bolj ali manj vseh gospodarskih panogah in že vpliva na produktivnost, inovacije ter razvoj gospodarstva nasploh. Po projekcijah ameriške investicijske banke Goldman Sachs ima AI potencial, da v obdobju desetih let prispeva kar 7 % k globalni gospodarski rasti. Ker je prav gospodarska rast glavni dejavnik dolgoročnih gibanj na borzah, bomo najprej spoznali, kako bo AI pripomogla k hitrejšemu razvoju različnih delov gospodarstva. 

  • Eden izmed zelo aktualnih gospodarskih izzivov je pomanjkanja delovne sile v določenih panogah. AI v povezavi z robotiko lahko prevzame naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo natančnosti in ponavljajočega se dela, s čimer sprosti človeške vire za bolj kompleksne naloge. S svojo zmožnostjo analiziranja ogromnih količin podatkov in izvajanja natančnih izračunov omogoča hitrejše odločanje in optimizacijo procesov v podjetjih vseh panog in zaposlene razbremeni rutinskih opravil z manjšo dodano vrednostjo. Zaposleni lahko s tem namesto monotonih dolžnosti več časa namenijo kreativnim in produktivnim nalogam.

  • AI bo imel pomembno vlogo pri reševanju problema staranja prebivalstva. Z napredkom na področju zdravstvene diagnostike in zdravljenja lahko umetna inteligenca pomaga pri odkrivanju bolezni v zgodnjih fazah, prilagajanju individualnega zdravljenja in podpori starejšim osebam pri samostojnem življenju, pomaga pri odkrivanju in razvoju novih zdravil. Vse to zmanjšuje breme na zdravstvenem sistemu, poveča delež delovno sposobnega prebivalstva, predvsem pa omogoča boljšo kakovost življenja za vse generacije.
  • Ključen ekonomski izziv naše generacije je prehod v zeleno gospodarstvo oziroma trajnostni razvoj. AI lahko pomaga pri optimizaciji porabe energije, ravnanju z odpadki in lažjem prehodu na obnovljive vire energije. Z analizo velikih zbirk podatkov in ugotavljanjem vzorcev lahko zmanjša okoljski odtis in pomaga razviti bolj trajnostne prakse poslovanja.
  • AI ima pomembno vlogo pri razvoju pametnega kmetijstva, saj omogoča učinkovitejšo uporabo virov, optimizacijo pridelave in zmanjšanje vpliva na okolje. S pomočjo senzorjev, analize podatkov in avtomatizacije AI omogoča natančno namakanje, upravljanje gnojenja, pravočasno zaznavanje bolezni in škodljivcev ter druge ukrepe za trajnostno kmetovanje.

Umetna inteligenca bo že v bližnji prihodnosti močno spremenila zelo širok nabor gospodarskih panog. Izpostavimo lahko še promet in logistiko, trgovino, proizvodne dejavnosti, računovodstvo itd. Posebej se bomo v nadaljevanju osredotočili na spremembe, ki jih bo umetna inteligenca vnesla v svet financ. 

Vloga umetne inteligence pri profesionalnih vlagateljih

Vlagatelji na borzah in poklicni upravljavci premoženja so pri sprejemanju odločitev in posledično svojih rezultatih od nekdaj odvisni predvsem od svojega znanja, izkušenj in sposobnosti upravljanja s čustvi. S tehnološkim napredkom in razmahom umetne inteligenca jim je pri tem vse bolj v pomoč tehnologija.

Algoritmi umetne inteligence delujejo neprekinjeno, analizirajo podatke v realnem času in se prilagajajo spremembam na trgu, kar investitorjem omogoča, da hitro odreagirajo na spremembe in izkoristijo priložnosti. Umetna inteligenca je sposobna v kratkem času analizirati ogromne količine podatkov, lahko deluje brez človeških čustev  in pristranskosti. To zmanjšuje možnost napak, ki so pogosto povezane z odločitvami investicijskih strokovnjakov, ki so ne glede na znanje in izkušnje konec koncev zgolj ljudje. Več o vplivu čustev na naložbene odločitve si lahko prebere v prispevku Je strah pred vlaganjem utemeljen?

Nekateri strokovnjaki si pri napovedovanju gibanj vrednosti naložb pomagajo tudi z računalniškimi boti za investiranje (roboti, ki na podlagi analize ogromnih količin podatkov samostojno napovejo prihodnja gibanja). Ključni element uspešne uporabe AI za investiranje je razumevanje njenih omejitev in uporaba človeškega znanja ter izkušenj pri interpretaciji rezultatov. AI lahko izvrši določene naloge veliko bolj učinkovito od človeka, a zgolj takrat, ko človek programe AI pravilno usmerja in nudi ustrezne vhodne podatke ter nato rezultate interpretira s svojim kritičnim razmišljanjem in razumevanjem širšega konteksta, profesionalni upravljavci premoženja AI bote in ostale programe AI zato uporabljajo predvsem kot dodatno orodje za pomoč pri upravljanju naložb.

Vlaganje s pomočjo umetne inteligence

Niso pa zgolj profesionalni upravljavci premoženja tisti, ki si z umetno inteligenco pomagajo do boljših investicijskih odločitev. Mali vlagatelji, ki pogosto nimajo dovolj informacij in znanja za ustrezno analizo naložbenih možnosti, so s programi AI dobili dostop do znanja in orodij, ki so jim lahko v pomoč pri zasledovanju finančnih ciljev. 

ChatGPT za investiranje je na primer v zadnjih mesecih že dobil pomembno vlogo pri sestavi marsikaterega naložbenega portfelja malih vlagateljev. Slednji ChatGPT uporabljajo za zbiranje informacij o podjetjih, panogah in naložbenih produktih, pridobivanje naložbenih idej, finančno izobraževanje itd. A uporaba orodja ChatGPT za investiranje ima veliko omejitev, ki ob neupoštevanju uporabnikom lahko povzročijo več škode kot koristi. 

ChatGPT pogosto podaja netočne ali celo napačne odgovore, nima dostopa do aktualnih podatkov ter nima sposobnosti razumevanja določenih kompleksnih konceptov. Prav tako nasvetov ne prilagaja specifikam uporabnika (toleranca do tveganja, časovni horizont, premoženje, višina dohodka itd.)

AI kot naložbena priložnost

Podobno kot ob razmahu interneta na prehodu v novo tisočletje, AI predstavlja naložbeno priložnost, ki bo prinesla marsikaterega zmagovalca na svetovnih borzah. Mnoge delniške družbe bodo posredno z uporabo umetne inteligence povečale učinkovitost svojih obstoječih dejavnosti in na ta način pridobile konkurenčno prednost. Nekatera podjetja imajo od umetne inteligence tudi neposreden dobiček, na primer s prodajo programske opreme, storitev, povezanih z AI, ali pa s trženjem strokovnega znanja za čim boljši izkoristek te disruptivne tehnologije. 

Z izbiro delnic, ki bodo v prihodnosti uspešno izkoristile možnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, lahko tudi mali vlagatelji zaslužijo na račun preboja AI. Razvoj in vpliv umetne inteligence na svet investicij budno spremljamo tudi pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer sredstva v nekaterih skladih investiramo tudi v podjetja, ki so tesno povezana z razvojem umetne inteligence. Za še več informacij o možnostih investiranja v skladih se lahko prijavite na brezplačen posvet z našim finančnim svetovalcem. 

PRIJAVA NA POSVET

Zaključek

Kljub temu, da je umetna inteligenca že postala nepogrešljiv dejavnik v svetu investiranja, z AI programi, ki jih poznamo in uporabljamo trenutno, plujemo zgolj po površju zelo globokega morja možnosti in sprememb, ki jih bo v prihodnosti prinesla ta tehnologija. Umetna inteligenca ob vseh priložnostih in ogromnem potencialu prinaša tudi marsikateri pomislek in tveganja kot na primer etična vprašanja, zasebnost podatkov, vpliv na nihajnost finančnih trgov in povečana možnost manipulacij. Z vsemi izzivi se pospešeno ukvarjajo regulatorji, pred katerimi je izjemno pomembna naloga – zagotoviti kar se da varno in etično odgovorno uporabo te tehnologije. 

Kot posamezniki lahko največ naredimo s tem, da sprejmemo in se čim bolj spoznamo s sposobnostmi AI na različnih področjih. Danes še bolj kot kadarkoli, je pomembno vseživljenjsko učenje, raziskovanje možnosti, ki jih prinaša tehnologija in odprtost za spremembe ter napredek, ki ga AI prinaša. AI zaenkrat lahko deluje zgolj na podlagi že znanih informacij in podatkov, ni pa sposobna ustvarjanja novega znanja in idej. Delovna mesta, ki zahtevajo kreativnost, čustveno inteligenco, reševanje kompleksnih problemov in medčloveške interakcije, bodo zato postala še bolj pomembna in nič še ne kaže, da bi naša edinstvena sposobnost kreativnosti, empatije in inovativnosti lahko postala tehnološki višek. Podobno velja tudi za svet financ, kjer bodo na vseh nivojih, od malih vlagateljev do največjih finančnih institucij uspešni tisti, ki bodo znali izkoristiti prednosti uspešne sinergije med človeškimi sposobnostmi in umetno inteligenco. 

Kaj so vzajemni skladi?

 

Več investitorjev vlaga denar v vzajemne sklade

 

Vzajemni skladi združujejo premoženje večjega števila vlagateljev, vložena sredstva pa so razpršena v več različnih naložb v vrednostne papirje. Te naložbe so lahko obveznice, delnice ali drugi finančni instrumenti. Dodatna prednost vzajemnih skladov je, da jih upravljajo strokovni in izkušeni upravljavci družbe za upravljanje premoženja. 

Preprosto povedano so vzajemni skladi torej skupek premoženja več vlagateljev, ki ga upravljavci skladov uporabijo za nakup delnic, obveznic in ostalih finančnih instrumentov s ciljem povečanja vložka vlagateljev. V nadaljevanju boste tako izvedeli, kakšne so prednosti vzajemnih skladov in kakšne vrste vzajemnih skladov so vam na voljo.

Prednosti vzajemnih skladov

Vzajemni skladi vlagateljem nudijo kar nekaj prednosti, ki lahko najbolje zavarujejo njihove naložbe in poskrbijo za plemenitenje investiranih prihrankov. 

 

Razpršenost naložb

Zagotovo ste že slišali pregovor: “Ne nosite vseh jajc v eni košari”. Vzajemni skladi delujejo prav po tem načelu in so zato izjemno varna naložba, saj vaš denar ni vložen v eno samo delnico ali obveznico, kar je lahko zelo tvegano dejanje, ampak je razpršen med celoten skupek finančnih instrumentov, ki sestavljajo posamezen vzajemni sklad. 

Glede na politiko posameznega vzajemnega sklada je ta sestavljen npr. iz delnic točno določene vrste podjetij glede na branžo (npr. samo tehnološka podjetja), glede na regijo (samo evropska podjetja) ali glede na vrsto finančnih instrumentov (npr. delniški, obvezniški ali mešani sklad). 

To pomeni, da v primeru strmega padca vrednosti delnice posameznega podjetja vrednost vzajemnega sklada ne bo tako močno zanihala in vaši prihranki ne bodo izgubili vrednosti. Ker nekateri vzajemni skladi pokrivajo podjetja s celotnega sveta, so vaše naložbe varne tudi pred nihanji na posameznih trgih. 

Z vlaganjem v vzajemne sklade avtomatsko razpršite svoje naložbe,tako vam ni več treba posebej iskati in preverjati posameznih delnic ali obveznic, da bi vanje vložili svoje prihranke. To so za vas že naredili izkušeni upravljavci skladov. 

Vlagatelj se odloča med možnostmi za razpršitev svojih prihrankov

Preprost postopek

Ker vzajemne sklade upravljajo strokovni upravljavci z večletnimi izkušnjami, lahko pri investiranju v vzajemne sklade prihranite ogromno časa, ki bi ga porabili za iskanje najboljših finančnih instrumentov. Analiza posmeznih podjetji, njihovih finančnih poročil in drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetja, je lahko zelo zamudna, hkrati pa nestrokovnjaki kar hitro spregledajo pomembne podatke. 

Pri vzajemnih skladih to nalogo prevzamejo izkušeni upravljavci skladov, ki natančno vedo, na kaj morajo biti pozorni, in tako sestavijo kar najboljšo kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Vlagatelji morate tako samo še izbrati vzajemni sklad oziroma kombinacijo skladov, ki glede na naložbeno politiko sklada ustreza vašim investicijskim ciljem. 

 

KAKŠEN TIP VLAGATELJA STE?

Vlaganje po meri

Vzajemni skladi niso varčevalni računi, kjer morate točno določen znesek vezati za določeno obdobje (navadno več let), ampak vam prepuščajo popolno agilnost in se prilagajajo vašim finančnim zmožnostim. V vzajemne sklade lahko vlagate že s 30 EUR, investirate pa lahko popolnoma po želji. 

Vlagateljica se odloča med nakupom ali prodajo delnice

Če vam finančne zmožnosti to dopuščajo, lahko naenkrat investirate večji znesek, v napsrotnem primeru pa vam svetujemo, da svoje investicije razdelite na manjše mesečne vložke. S slednjim pristopom boste tudi zmanjšali tveganje v primeru nihanja vrednosti vzajemnega sklada in s tem zvišali donosnost. Preberite več o prednostih mesečnega vlaganja v vzajemne sklade.

 

Svoje investirane prihranke lahko brez težav dvignete kadar koli jih potrebujete in ponovno investirate, ko si naredite novo zalogo. To pomeni, da je ritem investiranja v vzajemne sklade prilagojen vam in vašim potrebam. Pri tem pa vam ob strani stojijo izkušeni svetovalci, ki vam pomagajo sprejeti najboljše investicijske odločitve glede na vaš cilj investiranja in glede na vaše finančne zmožnosti. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Vrste vzajemnih skladov

Na voljo vam je več različnih tipov delniških skladov, ki imajo različne prednosti in zato ustrezajo različnim tipom vlagateljev. 

 

Delniški vzajemni skladi

Delniški vzajemni skladi zajemajo pretežno delnice različnih podjetji. Največja prednost delniških vzajemnih skladov je njihova visoka donosnost na dolgi rok, ki pa je seveda povezana z večjim tveganjem. 

Uspeh delniških vzajemnih skladov je namreč odvisen od uspeha posameznih podjetji v tem vzajemnem skladu in od razmer na trgu. V času krize bodo podjetja v posamezni panogi morda zabeležila večji upad dobička, kar se bo izrazilo v nihanju tečajnice delniških vzajemnih skladov. 

Seveda pa boste v primeru rasti dobička podjetji, katerih delnice sestavljajo posamezen delniški vzajemni sklad, lahko spremljali strmo rast vrednosti vaših naložb. Zelo priporočljivo je, da takšne investicije držite vsaj 10 let, saj s tem zmanjšate tveganje, ki ga povzroča volatilnost na trgu, ali pa kombinirate delniške vzajemne sklade z obvezniškimi vzajemnimi skladi. 

 

Obvezniški vzajemni skladi

Obvezniški vzajemni skladi so povezani z občutno manjšim tveganjem, kot delniški vzajemni skladi, vendar so tudi manj donosni. To pomeni, da so popolna izbira za previdnejše vlagatelje, ki svojih prihrankov ne želijo izpostavljati nihanjem na delniškem trgu. Ker obvezniške vzajemne sklade sestavljajo državne in podjetniške obveznice, takšni skladi v pravilu niso izpostavljeni velikim tveganjem. 

Večja stabilnost pa gre z roko v roki z nižjo donosnostjo. Zato so takšni vzajemni skladi primerni predvsem za previdnejše vlagatelje, ki si ne obetajo večjih donosov, ampak želijo svoje prihranke obvarovati pred izgubljanjem vrednosti zaradi inflacije. Priporočeno je, da obvezniške vzajemne sklade držite vsaj za obdobje 5 let.

 

Mešani vzajemni skladi

Mešani vzajemni skladi izkoristijo prednosti obeh zgoraj omenjenih vrst vzajemnih skladov in tako učinkovito objarujejo vaše investirane prihranke pred nihanjem na trgu. Vaši prihranki tako niso izpostavljeni samo enemu tipu naložb ( kot recimo delniški vzajemni skladi, ki so sicer donosni, a zelo odvisni od razmer na trgu), ampak so razdeljeni med delniške in obvezniške vzajemne sklade. 

Razlika med donosnostjo vzajemnih skladov

Tako lahko koristite prednosti obeh vrst vzajemnih skladov, torej stabilnost in varnost obvezniških skladov in visoke donose delniških vzajemnih skladov. Pri tem upoštevajte, da je investicije v mešane vzajemne sklade priporočeno držati vsaj 8 let, da izkoristite njihov poln potencial. 

 

ODKRIJTE VZAJEMNE SKLADE GENERALI INVESMENTS

 

Pogosta vprašanja

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni skladi združujejo premoženje vlagateljev, za upravljanje vzajemnega sklada in razpršitev naložb pa poskrbijo specializirani upravljalci. To pomeni, da vlagatelji ne vlagajo v posamezne delnice ali obveznice, ampak v košarico različnih finančnih instrumentov, ki jim bo prinesla kar največje donose.

 

Kako vlagati v vzajemne sklade?

V vzajemne sklade lahko vlagate preprosto s pomočjo družbe za upravljanje premoženja, ki pod svojim krovnim skaldom združuje različne podsklade, ki imajo svojo naložbeno politiko. To pomeni, da lahko izberete takšen sklad, ki je najbolj primeren za vas in vaše želje.

Takšna družba je družba za upravljanje Generali Investments, pri kateri vam bodo stali ob strani izkušeni finančni svetovalci. Za pristop k skladu preprosto izpolnite pristopno izjavo in že ste pripravljeni na začetek investiranja.

 

Kakšne so prednosti vzajemnih skladov?

Vzajemni skladi poskrbijo za razpršenost naložb in tako zavarujejo vložen znesek pred nihanjem na trgu, so prilagodljivi, kar pomeni, da lahko vlagatelji investirajo takšne zneske, kot si želijo in s takšno frekvenco, ki jim najbolj ustreza. Dodatno si lahko vlagatelji investiran denar kadar koli izplačajo iz sklada. 

Še največja prednost je to, da so vzajemni skladi upravljani, torej za njihov uspeh in optimalno razporeditev posameznih finančnih instrumentov v vzajemnih skladih skrbijo strokovni in izkušeni upravljavci skladov. 

Kakšne vrste vzajemnih skladov obstajajo?

Vlagatelji lahko izbirajo med delniškimi, obvezniškimi in mešanimi vzajemnimi skladi. Delniške vzajemne sklade sestavljajo delnice posameznih podjetji in so zato donosnejši, vendar izpostavljeni večjim tveganjem. Nasprotno velja za obvezniške vzajemne sklade, ki so sicer varnejši in stabilnejši, vendar ne zagotavljajo visokih donosov. 

Najboljša kombinacija prednosti obeh vrst skladov so mešani vzajemni skladi, ki vsebujejo tako delnice kot tudi obveznice in so zato mnogo stabilnejši in nudijo srednje visoke donose.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Trgi ne pričakujejo ponovitve leta 2011
Ameriški borzni indeksi so bili prejšnji teden predvsem pod vplivom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga. Do prvega junija, ko naj bi bila dosežena trenutna meja dolga je še dober teden dni. Tako blizu tehničnem bankrotu so bile ZDA nazadnje leta 2011, ko je kongres zgornjo mejo zvišal šele dva dni preden zvezna vlada ne bi več mogla financirati svojih dolgov. Takrat je omahovanje privedlo celo do tega, da je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ameriškega javnega dolga, precejšen padec so doživeli tudi borzni indeksi. Trgi tokrat ne pričakujejo takšnih pretresov, ameriški indeksi namreč kljub nekoliko povečani negotovosti vztrajajo blizu najvišjih vrednosti v letošnjem letu. Vlagatelji so pretekli teden pozdravili zlasti besede republikanskega predsednika predstavniškega doma McCarthya, vodje demokratov v senatu Schumerja in predsednika Bidna, ki so izrazili prepričanje, da bo dogovor sklenjen pravočasno. Ameriški borzni indeks S&P 500 je pretekli teden pridobil 1,6 %. Ob tem so tako imenovani »blue chipi« oziroma delnice z veliko tržno kapitalizacijo znova močno presegle donose delnic manjših podjetij, pri tem so še posebej izstopali tehnološki velikani, ki so tako ali drugače povezani z trenutno najbolj vročo temo, umetno inteligenco. Zgolj tržna kapitalizacija Appla je denimo večja od celotnega indeksa Russell 2000, ki je sestavljen iz 2000 ameriških borznih družb z manjšo tržno kapitalizacijo.

Nemški DAX dosegel rekordno vrednost
Kljub temu, da so podatki o nemški industrijski proizvodnji v marcu pokazali največji padec v zadnjih 12 mesecih, inflacija v evroobmočju pa se je aprila po 5 mesecih umirjanja znova nekoliko zvišala, je v petek nemški borzni indeks DAX dosegel rekordno vrednost. Rast nemških delnic so v zadnjih tednih poganjali dobri četrtletni rezultati podjetij, ki so višje stroške poslovanja prevalile na kupce in zadržale marže. Delnice nemških velikanov kot je Siemens, Mercedes-Benz in SAP so od začetka leta pridobile več kot 15 %. Višja gospodarska rast od napovedi in dobri poslovni rezultati poganjajo rast tudi na večini ostalih evropskih borz, a bolj trdovratna kot v ostalih razvitih gospodarstvih je znotraj evroobmočja tudi inflacija.

Prebuditev Japonskih delnic
Zanimivo je zadnje tedne na japonskih kapitalskih trgih, kjer japonske delnice po dolgem času zopet privabljajo tuje vlagatelje in glavni japonski indeks Nikkei je letos tako potiho pridobil v evrih skoraj 10%. Napovedi za japonsko gospodarstvo ostajajo relativno optimistične, jen nekoliko izgublja in obrestne mere ostajajo nekaj nad 0 %, zato se optimizem glede nadaljnje rasti tečajev japonskih delnic ne ohlajajo.

Višja dividenda pri Krki in Petrolu, Cinkarna Celje in Telekom brez
Rezultate za prvo četrtletje je pretekli teden predstavila Krka, ki je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala prihodke, medtem ko se je dobiček predvsem zaradi vpliva padca vrednosti ruskega rublja in višjega davka od dobička na letni ravni nekoliko zmanjšal. Prodaja v Rusiji, ki ostaja Krkin najpomembnejši trg se je povečala za 5 %, v Ukrajini pa zmanjšala za 60 %, kar pri podjetju razlagajo z ukrepi distributerjev pri upravljanju zalog in izrednimi razmerami v državi. Na julijski skupščini bo uprava predlagala dividendo v višini 6,6 evra na delnico, torej za evro več kot lani. Zelo zadovoljni nad na skupščini izglasovano dividendo v višini 1,5 evra bruto na delnico (predlagana dividenda iz strani poslovodstva je bila več kot pol nižja), so bili tudi delničarji Petrola. Nasprotno pa dividend letos ne bodo izplačali pri Telekomu in Cinkarni Celje. Pri obeh omenjenih podjetjih so namreč koristili državno pomoč za nižanje stroškov energije, zaradi česar jim po zakonu o pomoči za blaženje cen energentov izplačilo dividend ni dovoljeno.

Rast zahtevanih donosnosti obveznic
Negotovost v zvezi z povišanjem javnega dolga se je precej bolj negativno kot na cenah ameriških delnic odražala na državnih obveznicah, zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico je bila namreč v petek pri 3,69 % najvišja v zadnjih dveh mesecih. Nekoliko manj izrazito se je povišala tudi zahtevana donosnost na evropske državne obveznice, na nemško 10 letno je pri 2,43 %, slovensko pa pri 3,31 %. Dolar ostaja na nivoju okoli 1,08 dolarja za evro, kar očitno ustreza tudi vsem velikim centralnim bankam.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je FED vsaj očitno dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlajanja a ostaja relativno trdovratna predvsem jedrna inflacija, zlasti zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej preveč optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer posledično predstavlja precejšnje tveganje za trge. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Obveznice v 2023 delujejo kot dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Prednosti postopnega varčevanja v paketih skladov

Postopno varčevanje v skladih ali enkratno vplačilo v sklade

Kot že ime pove, pri investiranju v enkratnem znesku, vlagatelj v enem samem poslu vloži določen znesek denarja. Prednost te metode je to, da se celotna vrednost denarja, ki ga imamo na voljo za investiranje, nemudoma pretvori v naložbo s potencialom za ustvarjanje donosov. Če bi bila rast vrednosti na borzah premočrtna, bi bila to vselej najboljša odločitev. 

A v praksi je rast vrednosti na finančnih trgih vse prej kot linearna. Zaradi padcev, ki so sestavni del dolgoročne rasti borznih tečajev, je pri investiranju v enkratnih zneskih uspeh oziroma donos močno odvisen od časa vstopa na trg.  

Ker je napovedovanje kratkoročnih gibanj na finančnih trgih sila negotovo in odvisno od velikega števila težko predvidljivih dejavnikov, se lahko pred izbiro napačnega trenutka za vstop na trg obvarujemo z investiranjem po metodi povprečnega stroška, ki je manj tvegan in zlasti za neprofesionalnega vlagatelja v večini primerov dolgoročno bolj donosen način investiranja v delnice in vzajemne sklade. 

Vlaganje po metodi povprečnega stroška je strategija, pri kateri vlagatelj vlaga fiksno vsoto denarja na določeno časovno obdobje (npr. enkrat mesečno), ne glede na to, ali je trg v vmesnem času rasel ali padal. Najlažje si razliko med obema metodama predstavljamo s pomočjo namišljenega primera gibanja naložbe skozi obdobje enega leta.

mesec gibanje vrednosti naložbe enkratno vplačilo metoda povprečnega stroška
januar 100 12.000,00 € 1.000,00 €
februar 90 / 1.000,00 €
marec 120 / 1.000,00 €
april 80 / 1.000,00 €
maj 110 / 1.000,00 €
junij 70 / 1.000,00 €
julij 90 / 1.000,00 €
avgust 100 / 1.000,00 €
september 110 / 1.000,00 €
oktober 130 / 1.000,00 €
november 150 / 1.000,00 €
december 120 / 1.000,00 €
končna vrednost naše investicije   14.400,00 € 15.215,00 €

Opomba: izračun ne upošteva morebitnih stroškov davčnih obveznosti in provizije

V obeh primerih skupen vložek vlagatelja znaša 12.000 EUR, pri enkratnem vplačilu je celoten znesek vplačan januarja, pri metodi povprečnega stroška pa se razdeli na 12 mesecev. Če celotno vsoto investiramo na začetku leta v enem znesku, si konec leta lahko izplačamo 14.400 EUR. Vrednost investiranega zneska se spremeni v enakem odstotku, kot zrase vrednost naložbe (20 % rast), ne glede na gibanje vrednosti v vmesnem času.  


Na drugi strani bi si z investiranjem po metodi povprečnega stroška konec leta lahko izplačali 15.215 EUR, torej 815 EUR več, kot z enkratnim vplačilom. Razlika nastane zato, ker je vrednost naložbe v vmesnem času padla, torej smo takrat lahko kupili več delnic po nižji ceni, kar je pripomoglo k višji rasti, ko je vrednost naložbe ponovno okrevala. 

Če bi se vrednost naložbe tekom leta zviševala postopoma, brez vmesnih padcev, bi bila slika obrnjena, v tem primeru bi bil namreč donos višji z enkratnim vplačilom. Torej če posplošimo, prednost metode povprečnega stroška pride do izraza, ko cene naložb nihajo, kar je značilno za gibanje naložb vzajemne sklade oziroma delnice in vrednostne papirje nasploh.

 

Trgi nagradijo upoštevanje zadane strategije

Z metodo povprečnega stroška, lahko tudi manj poučen vlagatelj enostavno zmanjša učinek nihanja vrednosti naložb in si zagotovi svoj kos pogače pri investiranju na kapitalskih trgih. Ključno je, da se držimo zastavljene strategije in pri tem vztrajamo, četudi se vmes zgodijo padci. Trgi namreč na dolgi rok nagradijo vztrajne in potrpežljive vlagatelje. O tem zgovorno pričajo številke ob predpostavki povprečne donosnosti najbolj razvitega svetovnega delniškega trga, z investiranjem po metodi povprečnega stroška za obdobje 10, 20 in 30 let.  

Povprečna donosnost indeksa največjih 500 ameriških podjetij S&P 500, ki se uporablja kot kazalnik uspešnosti ameriških borznih družb, upoštevajoč inflacijo znaša približno 6,5 %. Če bi v sklad z enako donosnostjo vsak mesec vložili 80 evrov, bi si po 10, 20 in 30 letih lahko izplačali sledeče zneske: 

*Opomba: pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje rezultate

10 LET:

Vsota investiranega denarja tekom obdobja 10 let znaša 9.600 EUR (120 mesecev*80 EUR), preostalih 3.945 EUR predstavlja čisti donos.

 

20 LET:

Zaradi učinka obrestno obrestnega računa se z leti držanja naložbe delež čistega donosa v izplačani vsoti hitro povečuje. Ob danih predpostavkah za obdobje 20 let že presega delež vložka. 

 

30 LET:

V obdobju 30 let, čisti donos predstavlja več kot dve tretjini izplačane vsote. Povedano drugače, v 360 mesecih (30 let*12 mesecev) je vložek znašal 28.800 EUR (360*80 EUR), zaslužen donos ob danih predpostavkah pa 60.174 EUR. Obrestno obrestni račun, ki naj bi ga Albert Einstein imenoval za najmočnejšo silo v vesolju oziroma osmo čudo sveta, potrpežljive vlagatelje torej bogato nagrajuje. 

 

Za še več podobnih izračunov uporabite investicijski kalkulator.

PREIZKUSITE INVESTICJSKI KALKULATOR

 

 

Postopno varčevanje v paketih skladov

Eden izmed malemu vlagatelju prijaznih in dostopnih načinov investiranja po metodi povprečnega stroška je prek investiranja v vzajemne sklade.

Vlagatelji lahko z investiranjem v paketih skladov enostavno pridejo do ustrezne razpršenosti naložbenega portfelja, z vsakim vplačilom se denar namreč razprši med 3 ali 4 različne sklade. Prav tako so paketi skladov najcenejši način varčevanja v vzajemnih skladov, saj stroškov tako ob vplačilu, kot izplačilu ni. Znesek mesečnega vplačila se lahko kadarkoli prekine, začasno zamrzne, poveča ali zmanjša. Do privarčevane vsote lahko vlagatelj kadarkoli dostopa in jo v celoti ali pa delno dvigne. 

Vzajemni skladi so torej učinkovit in priljubljen način investiranja po metodi povprečnega stroška, ki vlagateljem omogoča preprost dostop do kapitalskih trgov. Pri družbi za upravljanje Generali Investments ponujamo tri različne možnosti mesečnega varčevanja v paketih skladov. O izbiri optimalnega paketa zase, se lahko brezplačno posvetujete s finančnim svetovalcem. 

 

PRIJAVA NA POSVET

 

Pri dolgoročnem varčevanju je čas največji zaveznik

 

 

Vlaganje v vzajemne sklade pa vseeno zahteva preudarno ravnanje posameznikov. Vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov. Prav poznavanje teh napak pa nam lahko pomaga, da se jim v največji možni meri izognemo.

Najpogostejše napake vlagateljev

Neustrezna oziroma premajhna razpršitev naložb. Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo samo v en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik. Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost svojega portfelja.

Nepoznavanje tveganj oziroma ne sprejemanje stopenj tveganja. Vzajemni skladi so različni glede na tveganja, zato je pomembno, da investitor razume, katera naložba najbolj ustreza njegovemu cilju in toleranci za tveganje. Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zdi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Ključno je, da naložbe prilagodimo svoji sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja na kapitalskih trgih so za vas sprejemljiva.

Večkratno spreminjanje naložb. Nekateri vlagatelji prepogosto spreminjajo naložbe, kar lahko povzroči nižjo donosnost naložbe. Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta.

Izbira skladov na podlagi preteklih donosov. Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezni sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in svoje premoženje največkrat vložijo v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi nikakor niso pokazatelj in garancija za donosnost v prihodnosti, zato se je treba izbire skladov lotiti bolj premišljeno in preudarno.

Med tipične napake, ki pa jih le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Borzno mrtvilo se nadaljuje
Za nami je še en teden z bolj ali manj zanemarljivimi premiki na globalnih borzah. Številke iz začetka sezone objav četrtletnih rezultatov borznih družb so bile spodbudne, a vsaj zaenkrat ne dovolj, da bi vlagatelje prepričale v povečanje izpostavljenosti v delnice. Gospodarska rast v večini zahodnih gospodarstev ostaja pozitivna, vendar pa nekateri znaki iz ZDA kažejo na to, da se trg dela in ekonomska aktivnost nekoliko ohlajata. Ameriški statistiki bodo ta teden objavili podatke o gospodarski rasti v prvem četrtletju. Po napovedih ekonomistov naj bi se BDP povečal za okrog 2 %. Na drugi strani Atlantika še naprej pozitivno presenečajo ekonomski podatki za evrsko območje.

Globalni delniški trgi tako še naprej čakajo na bolj jasne smernice za prihodnje mesece. Najbolj spremljani indeksi so pretekli teden zaključili mešano, a tečaji se še zmeraj držijo krepko nad nivoji izpred preteklih mesecev in še naprej vračunavajo precej optimistične scenarije mehkega pristanka oziroma plitke recesije, ki naj bi sledila ciklu zategovanja denarne politike. Pri ameriški centralni banki so z 0,25 % zvišanjem, cikel zaostrovanja začeli marca lani, pri ECB štiri mesece kasneje. Ker se učinek dražjega denarja običajno v realnem gospodarstvu zares pokaže šele okrog 12 mesecev po zvišanju obresti, bomo jasnejši vpogled v to, kako uspešno so svoje delo opravile centralne banke, bržkone dobili v drugi polovici letošnjega leta. Takrat se bodo posledice občutno višjih obrestnih mer pričakovano odrazile tudi na podatkih o gospodarski rasti. Upoštevati je potrebno tudi to, da bodo komercialne banke v luči nedavnih pretresov kljub umiritvi situacije še bolj previdne pri kreditiranju, kar bo dodatno otežilo dostop do denarja. Trenutno stopicanje na borzah torej lahko vidimo predvsem kot čakanje na bolj oprijemljive podatke o tem, kako bo ekonomija, po slabih petnajst letih stimulativne denarne politike, prenesla veliko višje stroške zadolževanja.

Teden objav tehnoloških velikanov
Trenutno je osnovni scenarij, vračunan v vrednotenja na finančnih trgih, da bomo videli plitko recesijo. V normalni recesiji, ki sledi ekonomskemu ciklu, dobički podjetij običajno v povprečju padejo za okrog 20 %. Po napovedih analitikov naj bi se v prvem četrtletju letos znižali za okrog 5 %, a sezona objav se je začela nad pričakovanji. Pretekli teden so boljše rezultate od napovedi denimo predstavili pri ameriškem proizvajalcu osnovnih dobrin Procter & Gamble, bančnemu velikanu Bank of America in podjetju Lockheed Martin, ki se ukvarja z letalstvom, vesoljsko tehnologijo, orožarstvom in informacijsko varnostjo. Negativno je izstopala Tesla. Njen dobiček je po agresivnem nižanju cene avtomobilov padel za več kot 20 %. Ta teden bodo v središče pozornosti vlagateljev stopile tehnološke delnice, za katere je, po občutni rasti v zadnjih mesecih, letvica postavljena zelo visoko. Med drugim poročajo Microsoft, Amazon, Alphabet in Meta. Pred prvomajski počitniški teden pri nas bo tako nabit s podatki poslovanja največjih svetovnih podjetij.

Kitajska gospodarska rast v prvem četrtletju nad pričakovanji
Kitajsko gospodarstvo še naprej dobro okreva. BDP se je v prvem četrtletju zvišal za 4,5 %. Rast je poganjal zlasti močan izvoz in prodaja na drobno. Kljub temu pa so kitajske delnice v zadnjem tednu izgubljale, vlagatelji so bili razočarani nad manjšo finančno injekcijo kitajske vlade od pričakovanj in novicami, da ZDA razmišljajo o novih omejitvah ameriških naložb na Kitajsko. Še naprej se porajajo vprašanja, ali je kitajsko okrevanje dovolj pomemben dejavnik, ki bi spodbudil globalno gospodarsko rast. Evropsko gospodarstvo bo sicer dobilo določen pospešek iz naslova turizma in prodaje luksuznih dobrin, a bržkone to samo po sebi ne bo dovolj pomemben faktor, ki bi preprečil morebitno recesijo v zahodnih gospodarstvih. Obenem se zdi, da vse več globalnih vlagateljev zaradi geopolitičnih napetosti zmanjšuje naložbe v kitajska, še posebej, tehnološka podjetja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Tudi zadnji aprilski teden ne spreminjamo priporočil. Centralne banke bodo še nekoliko zaostrile denarno politiko in vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija kaže znake ohlajanja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela ostaja močan, čeprav se kažejo prve razpoke a gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej pričakujejo obrat politike obrestnih mer, a ta ostaja zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij tudi po zadnjih objavah ostajajo za leto 2023 zmerno optimistične, posledično scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upadi dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh z enakomernim tempov v prihodnjih 6 do 12 mesecih. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2023 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavljajo varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50-ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

 

 

Pravila uspešnega vlaganja denarja

 

Investiranje je pogosto eden izmed ključnih korakov na posameznikovi poti k finančni neodvisnosti  in stabilnosti. Po drugi strani pa je tudi področje, ki se ga veliko ljudi boji, ali pa se vanj podaja brez ustreznega znanja in izkušenj. Pomisleki, ki so največkrat plod lastnih slabih izkušenj iz preteklosti in negativnih pričevanj drugih, so zato upravičeni. Brez ustrezne strategije in poznavanja nepisanih pravil vlaganja denarja se lahko kaj hitro opečemo in namesto oplemeniti, svoje prihranke izgubimo. 

To pa še zdaleč ne pomeni, da je investiranje primerno zgolj za strokovnjake in izkušene mačke. S sledenjem in upoštevanjem ključnih pravil uspešnega vlaganja denarja lahko tudi začetniki izrabijo priložnosti, ki jih ponuja svet naložb in unovčijo rast vrednosti delnic, obveznic, nepremičnin in ostalih naložbenih razredov.

Bistvena načela uspešnega investiranja denarja smo pri družbi za upravljanje  Generali Investments združili v šest zlatih pravil investiranja, ki jih boste spoznali v nadaljevanju prispevka. Čeprav je za kapitalske trge značilno nepredvidljivo in burno dogajanje, so temeljna načela uspešnega investiranja v delnice in ostale vrednostne papirje večna. 

Šest zlatih pravil vlaganja denarja

 

1.PRAVILO: Investirajte načrtno in po meri

Prvo pravilo ni slučajno postavljeno pred vsemi ostalimi. Še preden se lotimo investiranja v delnice, sklade ali kateri drugi naložbeni razred, moramo jasno zastaviti svoje cilje oziroma namen investiranja. V tem koraku si določimo tudi, koliko smo pripravljeni nameniti vlaganju denarja in koliko časa imamo na voljo do obdobja, ko si bomo začeli naložbo izplačevati. Zelo pomembno pri tem je, da smo v svojih pričakovanjih realni.

 

2.PRAVILO: Izberite primeren način investiranja 

Drugo pravilo ločuje med dvema možnostma pristopa k vlaganju denarja:

– investiranje z enkratnimi zneski, pri katerem v različnih obdobjih vlagamo različno visoke zneske

– mesečno investiranje po metodi povprečnih stroškov, se zlasti pri manj izkušenih vlagateljih običajno izkaže kot najbolj uspešen pristop. Bistvo metode povprečnih stroškov je, da določen znesek investiramo v rednih intervalih (npr. 100 EUR vsakega petnajstega v mesecu), ne glede na ceno naložbe. S tem omilimo vpliv nihanja tržnih vrednosti in onemogočimo, da bi na naše odločitve vplivala čustva.

 

3.PRAVILO: opredelite svoj tip vlagatelja

Glede na stopnjo tveganja, ki smo ga pripravljeni sprejeti, časovni horizont, življenjski slog in druge karakteristike ločimo med petimi različnimi tipi vlagateljev, od zelo previdnega do zelo dinamičnega vlagatelja. 

Kakšen tip vlagatelja ste?

 

4.PRAVILO: svoj denar zaupajte najboljšim

Izbira pravega strokovnega partnerja, ki nam bo pomagal pri odločitvah o tem, kam vložiti denar in kako upravljati z naložbami, lahko nadomesti pomanjkanje strokovnega znanja na področju finančnih trgov. Pri izbiri moramo upoštevati zgodovino delovanja, velikost oziroma količino sredstev v upravljanju, profesionalnost in uspešnost upravljavcev in svetovalcev, stroške v primerjavi z konkurenco.

Spoznajte svetovalce Generali Investments

 

5.PRAVILO: razpršite svoje naložbe

Po tem, ko opredelimo svoje finančne cilje in vlagateljski profil, skladno z ugotovitvami ustrezno razpršimo svoj portfelj naložb. To pomeni, da svoj denar razporedimo med različne naložbe oziroma različne sklade. Temu v financah pravimo, da jajca razporedimo v različne košare, torej zmanjšamo skupno tveganje našega portfelja.

 

6.PRAVILO: spremljajte svoje naložbe

Ker se razmere na trgih spreminjajo, moramo svoje naložbe redno (priporočamo vsaj enkrat letno) pregledovati in po potrebi v skladu s svojo strategijo prilagoditi aktualnim tržnim razmeram. 

 

6 pravil vlaganja denarja na enem mestu

 

Z brezplačno strokovno pomočjo do zmagovalnega portfelja naložb
Vsak posameznik ima svoje cilje, ki jih želi doseči z vlaganjem denarja. Nekaterim je cilj hiter zaslužek, drugim dolgoročna rast vrednosti sredstev, tretji pa se želijo osredotočiti predvsem na zavarovanje vrednosti premoženja. Vsak cilj zahteva svojo strategijo, zato je pomembno, da se posameznik posveti svojim željam in sposobnostim ter skladno s tem oblikuje svojo strategijo.

Šest osnovnih pravil vlaganja denarja nam lahko služi kot izhodišče in vodnik, ki velja za vse vlagatelje, vseeno pa je zelo pomembno, da vsak posameznik naložbene odločitve prilagodi svojem finančnem položaju, željam in ostalim karakteristikam. 

Svetovalka vlagatelju razlaga pravila investiranja v delnice

Da bi lahko bili uspešni vlagatelji je pomembno tudi razumevanje finančnih trgov. Poznavanje finančnih instrumentov ter spremljanje tržnih gibanj, sta pomembna elementa za sprejemanje pravih odločitev. Ključno pri tem je zavedati se svojega znanja in omejitev. Zato so nam lahko v veliko pomoč finančni svetovalci, ki vlagatelje z nasveti vodijo skozi celoten proces investiranja v sklade in sprejemanja naložbenih odločitev. Bralci tega prispevka se lahko brezplačno posvetujete s strokovnjaki iz področja plemenitenja prihrankov v investicijskih skladih, podprtimi z aktualnimi in kakovostnimi informacijami o dogajanju na kapitalskih trgih. 

Prijava na posvet

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Tehnološke delnice so zopet predrage

Dogajanje na borzah pretekli teden je bilo umirjeno, v duhu velikonočnih praznikov, ki so skrajšali trgovalne dneve na večini velikih svetovnih trgov. Globalni trgi so zaključili teden nekoliko nižje, predvsem na račun ameriških tehnoloških delnic. Vse več velikih globalnih investicijskih bank ocenjuje, da so tehnološke delnice zopet drage oziroma predrage za položaj v katerem se trenutno nahaja svetovna ekonomija. Porajajoče se nasprotovanje vseobsežni umetni inteligenci oziroma ChatGPT-ju tehnološkim podjetjem trenutno ne koristi. ChatGPT so zaradi zlorabe osebnih podatkov prepovedali v Italiji, podobno pa razmišljajo še v nekaterih drugih državah, medtem ko Kitajska sporoča, da bodo podrobno varnostno pregledali vse AI ponudnike. Tehnološke delnice so tako prejšnji teden izgubile skoraj 1,7 %, medtem ko so se ostale panoge držale precej bolje. Še naprej so okrevale tudi finančne oziroma predvsem bančne delnice, saj se vsaj vzdušje kratkoročno izboljšuje. Glavna bančna skrb ostajajo posojila za poslovne nepremičnine, ki pri ameriških velikih bankah predstavljajo »le« 6,5 % vseh posojil, pri malih regionalnih bankah pa skoraj 30 %. Posojil za poslovne nepremičnine v ZDA je za 3.000 milijard, več kot 50 % jih bo potrebno refinancirati v naslednjih 24 mesecih, obrestna mera pa bo višja za 350 do 450 točk, če FED ne bo bistveno spremenil denarne politike do konca leta. Če k temu dodamo še več kot 620 milijard nerealiziranih izgub na obveznicah, podatek je iz 31. 12. 2022, potem je jasno, da je položaj predvsem ameriških manjših, regionalnih, bank zelo šibek in da se težave lahko zelo hitro vrnejo. Prihajajoči rezultati prvega četrtletja 2023 bodo zelo zanimivi in informativni. Inflacijski pritiski in pričakovanja se še naprej umirjajo, a scenarij, kjer FED ne bo več dvigoval obrestne mere, se trenutno ne zdi realen. A višja bo obrestna mera, hitreje in močneje se lahko pokažejo prej opisane težave. In FED bo takrat prisiljen močno hitro znižati obrestno mero. Vlagatelji posledično donose na državnih obveznicah potiskajo še nižje. Ameriška 10-letna menica se trenutno giblje pri 3,5 %, podobna nemška obveznica pa pri 2,25 %.

Rast evropskih delniških trgov
Položaj v Evropi je vseeno nekoliko drugačen kot v ZDA. Napoved zelo šibke gospodarske rasti se v luči dogodkov zadnjega leta trenutno zdi optimistična in vlagatelji to nagrajujejo z rastjo delniških trgov. Evropske delnice so tako tudi pretekli teden nekaj pridobile. Inflacija ostaja visoka. V Veliki Britaniji imajo že drugi mesec zapored dvomestno inflacijo, ki realnemu upadanju plač in kupni moči že kaže negativne posledice v nekaterih segmentih gospodarstva. Podatki iz marčevskih transakcij na plačilnih karticah kažejo upad potrošnje luksuznih izdelkov ter tudi omejitev potrošnje v gostilnah in barih. Diskrecijska potrošnja bo v obdobju visoke inflacije nadpovprečno prizadeta, saj rast plač po preteklih izkušnjah ne dosega rasti cen.
Warren Buffet je povečal delež japonskih delnic v svojem portfeljuKot zanimivost velja omeniti še Warren Buffeta, legendarnega vlagatelja, ki se ta teden mudi na Japonskem. Po zelo dolgem času je povečal delež japonskih delnic v svojem portfelju in s tem nakazal, da se povečuje privlačnost le-teh. A ker je ob v svojem pristopu k investiranju zelo selektiven, ob tem ne smemo posplošiti, da se japonski trg prebuja iz dolgoletne hibernacije in da so njegove težave odpravljene. Smer in ton daje še naprej BOJ, japonska centralna banka, ki trmasto vztraja pri politiki ničelnih obrestnih mer ter kontroli krivulje japonskih obveznic, kar tudi nov guverner BOJ očitno še nekaj časa ne bo spreminjal. 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanja v bančnem sektorju, so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah nekoliko previdnejši kot v preteklih tednih. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.