Vse, kar morate vedeti o borznem indeksu S&P 500

S&P 500 na modrem ozadju s kovanci

Kaj je S&P 500?

Indeks S&P 500, znan tudi kot Standard & Poor’s 500 (po imenu ameriške agencije za bonitetno ocenjevanje), je indeks, ki sledi gibanju delnic 500 izmed največjih ameriških podjetij, ki kotirajo na borzah v ZDA. Vključuje predstavnike različnih sektorjev in je zasnovan tako, da ponazarja uspešnost celotnega ameriškega delniškega trga. Člani indeksa namreč skupaj predstavljajo velik del tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga. Indeks S&P 500 torej za razliko od denimo indeksa Nasdaq, ki sledi uspešnosti tehnološkega sektorja, predstavlja podjetja iz različnih panog kot so finance, zdravstvo, energetika, nujna potrošnja, tehnologija itd.   

Indeks so pri Standard & Poor’s leta 1957 ustanovili s ciljem zagotavljanja reprezentativnega pregleda največjih ameriških podjetij, ki kotirajo na borzi, in vpogleda v celotno ameriško gospodarstvo. Ker je ameriški borzni trgi največji in najbolj vpliven na globalni ravni, je S&P 500 sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih in pomembnih finančnih indeksov na svetu ter široko sprejet referenčni indeks za merjenje uspešnosti celotnega trga, primerjavo naložb in ocenjevanje uspešnosti portfeljev. 

Zelo pogosto zasledimo zmotno mišljenje, da indeks obsega strogo in zgolj 500 največjih ameriških podjetij. Za uvrstitev v S&P 500 mora podjetje namreč izpolnjevati več pogojev:

  • Tržna kapitalizacija: Podjetje mora imeti dovolj visoko tržno kapitalizacijo, ki se izračuna kot število delnic podjetja pomnoženo s trenutno tržno ceno delnice. Gre torej za skupno tržno vrednost podjetja, ki je osrednji pogoj za uvrstitev.
  • Likvidnost: Delnice podjetja morajo imeti zadostno likvidnost na borzi, da omogočajo učinkovito trgovanje.
  • Dobičkonosnost: Podjetje mora imeti pozitivno dobičkonosnost v zadnjih štirih četrtletjih.
  • Lastništvo: večina delnic mora biti v lastništvu javnosti.
  • Čas: Od prve javne ponudbe delnic mora preteči vsaj eno leto.

 

Spremembe v sestavi indeksa

Indeks S&P 500 je od ustanovitve doživel veliko sprememb in posodobitev. Najpomembnejši razlog za spremembe strukture indeksa je gospodarski razvoj in narava poslovanja podjetij. Podjetja, ki so nekoč spadala med največje, se lahko sčasoma soočijo s težavami ali izgubijo svoj vpliv na trgu. Po drugi strani pa se novoustanovljena in hitro rastoča podjetja lahko razvijejo v nove gospodarske gigante. Indeks S&P 500 redno prilagaja svojo sestavo na način, da čim bolje odraža trenutno strukturo in pomembnost podjetij na trgu.

Podjetja v indeksu S&P 500 glede na sektor

Tehnološki velikani imajo največjo utež znotraj indeksa S&P 500

Pred na primer 30 leti (1993) so imele največjo utež v indeksu delnice iz sektorja nenujne potrošnje, zelo veliko utež so imela tudi podjetja iz industrijskega sektorja. Panoga informacijske tehnologije, ki ima danes daleč največjo utež v indeksu S&P 500, se je takrat šele začela razvijati, posledično je tehnologija predstavljala zgolj slabih 6 % tržne kapitalizacije indeksa.

Sektorji v indeksu S&P 500

Gospodarski razvoj je v 30 letih dodobra premešal razmerja med utežmi v indeksu. Sektor industrije, kamor spadajo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilov, strojev, opreme itd. je izgubil precejšen delež, prav tako tudi sektor nenujne potrošnje. Podjetja iz omenjenih dveh panog so v največji meri nadomestila podjetja iz panoge informacijske tehnologije, ki zdaj predstavlja že več kot četrtino tržne kapitalizacije indeksa. Primerjava uteži v indeksu skozi čas torej razkrije vpogled v katero smer se je razvijalo gospodarstvo v določenem obdobju. Zato nas ne čudi, da se je ob digitalizaciji v zadnjih desetletjih močno povečala vloga tehnoloških podjetij. 

Gospodarske panoge v indeksu S&P 500

Kako investirati v podjetja indeksa S&P 500?

Povprečna letna donosnost indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 znaša 10,25 % (ob predpostavki, da se dividende v celoti reinvestirajo). Pri zagotavljanju pričakovane donosnosti igra zelo pomembno vlogo obrestno obrestni račun. To pomeni, da bi nominalna vrednost vložka v višini 100 ameriških dolarjev, ki je bil investiran v indeks v letu njegovega nastanka, do začetka leta 2023 narasla na kar 65.980,22 ameriških dolarjev. Seveda tukaj ne smemo pozabiti na učinek inflacije, zaradi katere je bila vrednost 100 USD leta 1957 neprimerljivo višja kot a danes. A vendar je kljub inflaciji povprečna letna donosnost indeksa znašala 6,37 %. 

Zgornje številke pričajo o tem, da borze bogato nagrajujejo potrpežljive in disciplinirane vlagatelje. Zato si poglejmo nekaj načinov, kako lahko dobijo dobite svoj kos pogače in unovčite dolgoročno rast na borzah.  

a) Neposredno vlaganje v posamezne delnice

Vlagatelji lahko s pomočjo borznega posrednika ali pa kar preko spletnih platform za nakup vrednostnih papirjev izberejo podjetja, v katera želijo investirati. Vendar pa lastnoročno upravljanje portfelja, ki bi kolikor toliko sledil gibanju indeksa S&P 500 od vlagatelja terja veliko znanja, sledenja dinamiki trga in nenehnega prilagajanja portfelja. Tak pristop je lahko primeren za izkušene vlagatelje, ki imajo dobro razumevanje finančnih trgov, posameznih podjetij in njihovega delovanja, vendar pa ne omogoča pa popolnega sledenja indeksu S&P 500. 

b) ETF-ji (Exchange-Traded Funds)

ETF-ji, ki sledijo indeksu S&P 500, so med malimi vlagatelji zelo enostavna in priljubljena možnost za vlaganje v S&P 500. Ti finančni instrumenti se trgujejo na borzi, kar omogoča enostavno nakupovanje in prodajo delnic ETF-ja, podobno kot pri posameznih delnicah. ETF-ji temeljijo na posameznih delnicah, ki sestavljajo indeks, in poskušajo doseči podobno donosnost kot indeks. ETF-ji so primerna izbira za vlagatelje, ki želijo doseči izpostavljenost celotnemu indeksu z eno naložbo. 

c) Vzajemni skladi

Tretja možnost so vzajemni skladi, znotraj katerih združena sredstva večjega števila vlagateljev upravljajo strokovnjaki, ki skladno z naložbeno politiko posameznega sklada sredstva investirajo v različne vrednostne papirje. Vzajemni skladi borznim indeksom ne sledijo strogo, temveč jim indeksi (na primer S&P 500) služijo kot primerjalni indeks oziroma referenca uspešnosti. 

Če ima nek vzajemni sklad za primerjalni indeks S&P 500, bo ta sklad običajno (ne pa tudi nujno) sredstva pretežno investiral v podjetja, ki so del indeksa S&P 500, s ciljem preseči donosnost indeksa. Vzajemni skladi so najbolj primerna izbira za tiste, ki želijo naložbe prepustiti profesionalnim upravljavcem in imajo radi tradicionalen pristop k naložbam ter nimajo časa in znanja za lastno upravljanje portfelja. V podjetja, ki so del indeksa S&P 500, lahko investirate tudi prek vzajemnih skladov Generali Investments, eden izmed takih skladov je Generali Amerika.

Če želite podrobneje spoznati možnosti, kako izkoristiti donosnost indeksa S&P 500, se posvetujte z našimi strokovnimi svetovalci. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

FAQ (Najpogostejša vprašanja)

Kaj je indeks S&P 500 in kakšen je njegov namen?
Indeks S&P 500 je referenčni indeks, ki sledi gibanju 500 izmed največjih podjetij na ameriških borzah. Njegov namen je ponazarjati uspešnost ameriškega delniškega trga, uporablja se tudi za primerjavo uspešnosti naložb oziroma portfeljev.

Ali je vlaganje v indeks S&P 500 tvegano?
Kot pri vsakem naložbenem produktu obstajajo tveganja, vendar je indeks S&P 500 manj tvegan od nakupa posameznih delnic, saj so sredstva razpršena med veliko število podjetij znotraj indeksa. Več o tveganjih in pričakovanih donosih lahko iz prve roke izveste na brezplačnem prvem posvetu s finančnimi svetovalci. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Ali lahko pričakujem stalno rast investicije v indeks S&P 500?
Čeprav povprečna nominalna letna donosnost indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 znaša 10,25 %, realna pa 6,37 %, je pomembno upoštevati, da vrednosti delnic in posledično indeksa vseskozi nihajo. Preberite več o nihajnih na trgu. 

Kako lahko investiramo v podjetja, ki so del indeksa S&P 500?
Tri najbolj pogoste možnosti za investiranje v podjetja, ki so del indeksa S&P 500 so: 

  • neposredno vlaganje v posamezne delnice podjetij; 
  • vlaganje prek ETF-jev, ki sledijo indeksu S&P 500 ter 
  • vlaganje prek vzajemnih skladov, kjer strokovnjaki sredstva večjega števila vlagateljev investirajo v različne vrednostne papirje, vključno s podjetji iz indeksa S&P 500.

Zakaj je vaš strah pred delnicami neutemeljen

 

 

Kaj so delnice in kako delujejo?

Delnice so deleži v podjetju. Ko kupite delnice podjetja, postanete delničar tega podjetja in imate pravico do udeležbe v njegovem dobičku in premoženju. Cene delnic nihajo glede na uspešnost podjetja in splošno stanje na trgu.

Zakaj se veliko ljudi boji delnic?

Eden od razlogov bi lahko bil, da se bojijo volatilnosti borznega trga. Cene delnic lahko v kratkem času močno nihajo, kar lahko marsikaterega vlagatelja odvrne od nakupa. Vendar si je treba zapomniti, da imajo prav delnice dolgoročno velik potencial za donose. Študije so pokazale, da v 10-letnem obdobju delniški trgi ustvarijo povprečni letni donos okoli 8-10 %.

Prednosti vlaganja v delnice

Delniške naložbe nam ponujajo možnost diverzifikacije. Diverzifikacija pomeni razdelitev vašega portfelja na več naložbenih razredov ali sektorjev, da zmanjšate tveganje, če bi se katero od podjetij znašlo v težavah. Po drugi strani pa delnice ponujajo možnost, da postanete delničar podjetja in s tem ste udeleženi tudi pri njegovem dobičku.

Za koga so primerne delniške naložbe?

Pomembno je vedeti, da vlaganje v delnice ni za vsakogar in da obstajajo druge oblike vlaganja, ki so lahko bolj primerne za vas.
Preden investirate v delnice, razmislite, ali ta oblika naložbe ustreza vašim realnim pričakovanjem, ciljem in vaši toleranci do tveganja. Kot že omenjeno, so delnice lahko zelo volatilne in pomembno se je zavedati, da lahko v vsakem trenutku pride tudi do nepričakovanih padcev.

Kako zmanjšamo tveganje povezano z delniškimi naložbami?

Eden od načinov za zmanjšanje tveganja, je vlaganje v delniške vzajemne sklade. Delniški sklad je finančni produkt, ki vlaga v delnice različnih podjetij in s tem razprši tveganje, ki bi bilo povezano z nakupom le ene delnice. Ob tem vam ni potrebno razpolagati s finančnim znanjem, saj za vaše premoženje dobro skrbijo strokovno podkovani upravljavci skladov. Za nasvet pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na finančnega svetovalca, ki vam lahko pomaga razumeti vaš finančni položaj in razviti naložbeno strategijo, ki ustreza vašim ciljem.

Obstajajo različne vrste delniških skladov, kot so globalni delniški skladi, ki vlagajo v različna podjetja po vsem svetu, ali sektorski skladi, ki vlagajo v delnice določenih panog in so običajno tudi bolj tvegani kot globalni delniški skladi.

Drug način za zmanjšanje tveganja naložb je vlaganje v delnice s stabilnejšo rastjo. Te vrste delnic, ki se pogosto imenujejo “blue chip delnice”, so delnice dobro uveljavljenih, finančno stabilnih podjetij z dolgoročno uspešno zgodovino poslovanja. Ker so ta podjetja ponavadi manj volatilna kot manjša ali manj uveljavljena podjetja, so lahko dober način za zmanjšanje tveganja naložb v delnice.

Če povzamemo, vlaganja v delniške naložbe se ni treba bati. Ponujajo možnost razpršitve premoženja, imajo potencial za visoke donose in omogočajo postati delničar podjetja.

Če se odločite za naložbo v delnice, morate imeti realna pričakovanja, dobro zastavljene cilje in se po potrebi posvetovati s finančnim svetovalcem. Dolgoročno je vlaganje v delnice odlična priložnost za ustvarjanje lastnega premoženja.

 

 

Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Fed bo v boju zoper inflacijo dvigoval oziroma ohranjal višino obrestnih mer, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod mejo 2 %

Borzno dogajanje v preteklem tednu je bilo precej dopustniško. V Združenih državah so ponovno ovrgli trditve, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, saj to kljub visokim obrestnim meram še vedno odpira nova delovna mesta, močan trg dela pa ohranja inflacijo na višjih nivojih kot so želje Fed. Trgi zaradi nizke nezaposlenosti pričakujejo, da se bo Fed znova odločil za višanje temeljne obrestne mere, predvidoma za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera povzpela na 5,50 %. Predstavniki Fed so znova potrdili, da bodo v boju zoper inflacijo dvigovali obrestne mere oziroma jih obdržali na tako visokem mestu, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod zaželeno mejo 2 %. Podobno si tudi ECB prizadeva, da bi se letna inflacija v evrskem območju spustila pod 2 %, zato tudi ECB naznanja, da bo obrestna mera najverjetneje dlje časa ostala na tako visokem položaju.

Delniški trgi niso prinesli večjih sprememb

Pred nami je obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje in vlagatelji se pripravljajo na morebitno povečano volatilnost trgov. Pričakovanja so pozitivna, saj pred objav z opozorili pred slabimi rezultati, ki jih podjetja ponavadi sporočijo, če so rezultati dejansko slabši od pričakovanj, skoraj ni. Tehnološki velikan Meta je predstavil novost, in sicer novo socialno omrežje »Threads«. Omrežje je tako rekoč čez noč postalo glavni konkurent Twitterju, saj je v pičlih šestih dneh preseglo mejo 100 milijonov uporabnikov. Threads je po izgledu sicer skoraj enak kot Twitter, a ga povezljivost z omrežji Instagram in Facebook ločuje od preostale konkurence. Analitiki menijo, da bo novo socialno omrežje v prihodnjem letu preseglo 200 milijonov uporabnikov, kar bi družbi Meta prineslo dodatnih 8 milijard letnih prihodkov. Meta je od začetka leta že znatno presegla donose tehnološkega indeksa NASDAQ, saj je v primerjavi z indeksom, ki je letos pridobil 38 %, pridobila 145 %. Novo socialno omrežje je tako Meti kot tehnološkim delnicam ter AI zgodbi dodalo nov zalet.

Kitajska in trgi v razvoju

V preteklem tednu je trge znova presenetila Kitajska, ki ne doživlja inflacije (dvigovanja cen), temveč se bori z deflacijo oziroma s stagniranjem gospodarstva. Letna inflacija je upadla na 0 %, mesečna inflacija pa se je spustila na -0,2 %. Še slabše se godi cenam proizvajalcev, se pravi cenam predvsem industrijskih izdelkov, ki beležijo medleten upad več kot 5 %. Zaradi slabega gospodarskega stanja se je država odločila, da bo sprva posredovala na nepremičninskem trgu, in sicer pri odložitvi poplačil dolgov. Kljub slabemu stanju kitajskega gospodarstva, se je pretekli teden prebudil kitajski tehnološki sektor, saj je država po dolgi pravni bitki določila kazen za skupino Ant, ustanovitelj katere je Jack Ma. Finančna skupina Ant, katero ima v 33 % lasti Alibaba, bo tako morala plačati milijardo dolarjev kazni. A kljub visokemu znesku trgi ocenjujejo, da se s tem zaključuje lomastenje države po dobičkonosnem tehnološkem sektorju s strani kitajske oblasti in posledično povečuje privlačnost za vlagatelje.

Na obvezniških trgih smo videli upad vrednosti obveznic

Na obvezniških trgih smo videli rast zahtevanih obresti oziroma upad vrednosti obveznic. Gre za posledico pričakovanj o nadaljnjih dvigih obrestnih mer. A za vlagatelje ostaja kratkoročen problem da so donosi še naprej krepko negativni, saj obveznice prinašajo precej manj kot znaša inflacija, obenem pa kratkoročne obveznice ponujajo višje donose kot dolgoročne. Zadnje je posledica pričakovanj o hitrem znižanju obrestnih mer, kar je verjetno račun brez krčmarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna in centralne banke signalizirajo da lahko pride do dodatnih dvigov obrestnih mer. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem pa se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Z ustrezno sestavo portfelja boste lahko sproščeni tudi na dopustu

 

 

Vlagatelji bi morali upoštevati nekaj pomembnih nasvetov, ki lahko zaščitijo njegov portfelj pred morebitnimi burnimi tržnimi fazami in s tem povezanimi padci cen tudi med počitniškimi dnevi. Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno, pa tudi, če je to pred dopustom, preverite, ali vaš portfelj še ustreza vašim naložbenim ciljem in ga po potrebi prilagodite.

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni.

Počitnice – priložnost za razmislek o ustrezni sestavi naložb

Počitnice so zagotovo priložnost za ponovni premislek o naložbeni strategiji in za preverjanje, ali posamezne naložbe še ustrezajo vašim naložbenim ciljem in stopnji tveganja, ki jo s posamezno naložbo prevzemate nase. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja:
– kakšen tip vlagatelja sem in
– kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov?

S tem boste določili kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti. Priporočam, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije.

Razpršite svoje naložbe

Če želite med svojo odsotnostjo zmanjšati tveganje izgube, lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjšate vpliv nepričakovanih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Tveganje lahko tudi močno zmanjšate z izbiro globalnega vzajemnega sklada, kjer pridobite celo košarico delnic in s tem močno zmanjšate tveganje izbire napačnega vrednostnega papirja. Srednjeročno lahko torej, s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice), dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z ustrezno razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.

Vlagatelji, ki imajo na razpolago daljši časovni horizont, nimajo tolikšne potrebe po ukrepanju oziroma prilagajanju portfelja, zato jih tudi med odsotnostjo v počitnicah ne bi smelo skrbeti za svoje naložbe.

In nasvet za bližnjo prihodnost?

V času, ko na borznih trgih vlada negotovost in velika nihanja, ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem, lahko mirno uživate tudi na počitnicah.

Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na dopustu, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas zase. Pa srečno!

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tržna kapitalizacija Appla je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev

Pretekli teden smo zaključili prvo polletje letošnjega leta. Tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega velikana Appla, je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev. Poleg tega se je Fedova najljubša mera inflacije (PCE) v juniju zmanjšala, tako na mesečni kot na letni ravni. Kljub temu lahko v boju proti inflaciji pričakujemo dodatne dvige obrestnih mer. Na srečanju centralnih bankirjev je predsednica ECB, Christine Lagarde, dejala, da bo ECB najverjetneje ponovno dvignila obrestne mere v juliju. Trgi vnovič pričakujejo dvig obrestnih mer, tako s strani ECB, kot tudi ameriške centralne banke.

S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %

Glavni ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %. V letih, ko je indeks v prvem polletju pridobil več kot 10 %, je v povprečju v naslednjem polletju pridobil 7,7 %, ko pa je bila rast indeksa v prvem polletju bolj skromna, se je indeks v drugi polovici leta povzpel le za 3,1 %. Pretekli teden je rast indeksov zaznamovala nepredvideno visoka rast bruto domačega proizvoda ZDA, ki kljub visokim obrestnim meram in nepredvidljivim makroekonomskim indikatorjem presega vsa pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so rast ocenili na 1,3 %.

Vedno več podjetij kotira na borzi

Po več kot osemnajstih mesecih premora od prvih javnih izdaj (IPO), se v zadnjih tednih vedno več podjetij odloči za kotacijo na borzi. Tako smo po uspešni prvi kotaciji ponudnika mediteranske hrane Cava videli tudi kotacijo GEN Restaurant (GENK), Vesta Real Estate (VTMX), Kodiak Gas Services (KGS), Savers Value Village (SVV), Hidroelektrika (H20), in Fidelis (FIHL).

Fed objavil stresni test v bančnem sektorju

V ZDA je Fed objavil rezultate stresnega testa v bančnem sektorju za leto 2023. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je vseh 23 bank doseglo kapitalske zahteve in bi bile sposobne še vedno posojati denar v hipotetično hudi globalni recesiji. Analitiki pričakujejo, da bodo večje banke povišale dividende.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalem gospodarstvu pa še ni vidnih vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenariji ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno. Obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 odstotkov portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Je depozit res najboljša možnost za vaše prihranke?

Realna vrednost denarja v depozitu na banki
Kako delujejo bančni depoziti

Bančni depoziti so ena izmed najbolj tradicionalnih oblik varčevanja. Pri depozitih vlagatelj svoj denar deponira pri banki za določeno obdobje. Banka vlagatelju obljublja določeno obrestno mero v zameno za hrambo denarja, obenem pa banka določi tudi časovno obdobje (doba vezave), za katero moramo hraniti prihranke v depozitu, da dosežemo obljubljeno donosnost.

Depoziti spadajo med varne naložbe, saj so običajno zavarovani s strani države, v Sloveniji denimo država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Vendar pa so obrestne mere, ki jih banke ponujajo za depozite v zadnjem času zelo nizke – po tem, ko so bile depozitne obrestne mere dolgo časa nične ali celo rahlo negativne, zdaj slovenske banke za vezavo sredstev do enega leta v povprečju ponujajo okrog 0,5 % obrestno mero (podatek velja ob času pisanja prispevka, junija 2023). To pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih izjemno omejena oziroma upoštevajoč inflacijo negativna. Z drugimi besedami, realna vrednost našega denarja se znižuje.

Depozite upravljajo banke, ki višino obrestne mere določijo glede na kombinacijo različnih dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so:

  • Ključne obrestne mere centralnih bank: Centralne banke imajo največji vpliv na obrestne mere, ki jih ponujajo komercialne banke. Centralne banke namreč določajo ključne obrestne mere, ki vplivajo na denarne tokove in likvidnost v gospodarstvu ter služijo kot referenčne obrestne mere pri določanju preostalih obrestnih mer, vključno z depozitnimi.
  • Konkurenca na trgu: Obrestne mere so odvisne od konkurence med bankami. Če obstaja veliko število bank, ki se borijo za stranke, se lahko depozitne obrestne mere zvišajo, da bi pritegnile več vlog. Pod tovrstno konkurenco štejemo tudi sklade denarne trga, ki so alternativa depozitom. Več o skladih denarnega trga v nadaljevanju prispevka.
  • Likvidnost banke: Banke upoštevajo svojo lastno likvidnostno situacijo. Če je banka v potrebi po likvidnostnih sredstvih, lahko dvigne obrestne mere, da pritegne več vlog strank.
  • Tveganje: Banke ocenjujejo tudi tveganje, povezano z depoziti, saj lahko to vpliva na obrestne mere. Če je depozit bolj tvegan (na primer depozit v tuji valuti ali depozit z nižjo stopnjo likvidnosti), se lahko zahteva višja obrestna mera.
  • Trajanje depozita: Daljše kot je obdobje, za katero vežemo svoj depozit, višja bo obrestna mera. A daljša ročnost pomeni tudi to, da dlje časa nimamo dostopa do naloženih sredstev. V primeru, da varčevalec izplača sredstva iz depozita pred iztekom ročnosti, se lahko banka v odvisnosti od pogojev, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi, posluži različnih sankcij, kot na primer zahtevo po kazenskih obrestih, dodatnih stroških oziroma provizijah za prekinitev depozita itd.

Alternative depozitu: Skladi denarnega trga 

Depozit je torej varna oblika naložbe s stabilnim in vnaprej znanim, a zelo nizkim donosom. Ob nizki donosnosti je slabost depozita tudi to, da do naloženega denarja lahko dostopamo šele ob izteku dobe vezave, v nasprotnem primeru bo donosnost še nižja. Alternativno možnost, ki je najbolj sorodna bančnim depozitom, predstavljajo skladi denarnega trga. 

Sklad denarnega trga je vrsta investicijskega sklada, ki vlagateljem omogoča varno naložbo z višjim donosom od depozita, ki hkrati zagotavlja likvidnost. Deluje tako, da zbira denar od vlagateljev in ga vloži v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji. Sklad denarnega trga zagotavlja stabilnost vrednosti investicije in nizko stopnjo tveganja, saj vlagatelji vlagajo v zanesljive in nizko tvegane finančne instrumente. Poleg tega so sredstva v skladu denarnega trga za razliko od depozita običajno dostopna v zelo kratkem času, kar omogoča hitro izplačilo vlagateljem, ko potrebujejo denar. 

Kot prikazano na primeru sklada Generali MM, si lahko sklade denarnega trga predstavljamo kot skupek naložb v nizko tvegane kratkoročne vrednostne papirje.

Sestava sklada Generali MM

*opomba: državne menice so nizko tvegani kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih država izda za financiranje svojih operacij in projektov

Varčevalci se pogosto ne zavedajo, da bančni depozit v bistvu temelji na enakem principu, saj banke denarja iz sklenjenih depozitov ne hranijo zgolj na računu, temveč ga v veliki meri investirajo v podobne instrumente, kot skladi denarnega trga.

Depozit vs. sklad denarnega trga 

Če povzamemo, je torej razlika med skladi denarnega trga in bančnimi depoziti v tem, da pri depozitu s sredstvi vlagatelja do izteka dobe depozita razpolaga in upravlja banka, s sredstvi v skladu denarnega trga pa strokovnjaki družb za upravljanje, kot je družba Generali Investments.

Glavna prednost bančnega depozita je predvidljivost donosov, saj je obrestna mer pri depozitih običajno vnaprej dogovorjena in fiksna. A po drugi strani vzajemni skladi denarnega trga ponujajo več fleksibilnosti (vlagatelj lahko kadarkoli proda svoj delež), predvsem pa višje donose, kar se še posebej očitno odraža v času povišane inflacije, ko realna vrednost denarja hitro pada. 

Kako majhna razlika v donosnosti na dolgi rok prinese precej velike razlike kaže primerjava gibanja realne vrednosti denarja v zadnjih 15 letih.

Donosnost depozita v primerjavi s skladom Generali Investments MM

Skupna inflacija v Sloveniji v zadnjih 15 letih je znašala 39,2 %. To pomeni, da bi se realna vrednost vsote 10.000 evrov »v nogavici« v tem času znižala za 2816 evrov. Depozit z 0,1 % obrestno mero (približna višina obrestne mere, ki jo na dolgoročne depozite ponuja večina slovenskih bank), bi nanesel 151 evrov čistega donosa, tudi depozit torej ob predpostavki 0,1 % obrestne mere varčevalcu nudi zelo skromno varovanje pred inflacijo. 

Izguba kupne moči je manj očitna pri skladih denarnega trga, kjer bi se nominalna vrednost ob predpostavki donosa sklada Generali MM po 15 letih zvišala na 11.409 evrov, realna vrednost pa bi se v 15 letih znižala za nekaj več kot 1800 evrov. To pomeni, da je v zadnjih 15 letih, ko so bile obrestne mere na bančne depozite nične ali negativne, povprečna donosnost sklada Generali MM znašala malo manj kot 1 %, pričakovana donosnost sklada ob trenutnih ključnih obrestnih merah (junij 2023) pa je med 2 % in 3 %.

VEČ O SKLADU GENERALI MM

 

Ključ je v diverzifikaciji

Skladi denarnega trga torej v primerjavi s depoziti varčevalcem običajno nudijo boljšo zaščito pred inflacijo, več fleksibilnosti in širšo razpršenost naloženih sredstev. Kljub temu pa na dolgi rok tudi skladi denarnega trga varčevalcem ne zagotavljajo popolne zaščite pred inflacijo. Zato je smiselno razmisliti o diverzifikaciji in presežek denarnih sredstev, ki jih ne bomo potrebovali v kratkem, investirati v druge bolj donosne naložbe, kot so delniški, mešani in obvezniški vzajemni skladi. S tem lahko dosežemo dolgoročno rast premoženja in se prilagodimo spreminjajočim se tržnim razmeram. Ključno je, da se odločamo na podlagi svojih finančnih ciljev, tolerance do tveganja in časovnega obdobja, v katerem želimo doseči svoje cilje. Pri tem se za pomoč lahko obrnete na pomoč finančnih svetovalcev. 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Pogosta vprašanja

Kaj je depozit?
Depozit je tradicionalna oblika varčevanja, pri kateri vlagatelj deponira svoj denar pri banki za določeno obdobje. Banka v zameno za hrambo denarja obljublja določeno obrestno mero. Obrestne mere za depozite so v zadnjem času zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih omejena ali celo negativna, če upoštevamo inflacijo.

Kako donosno je varčevanje v depozitu?
Depozitne obrestne mere so večinoma zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost depozitov omejena, še posebej ob upoštevanju inflacije. To pomeni, da se realna vrednost denarja zmanjšuje. Namesto tega je smiselno razmisliti o alternativah z višjo donosnostjo.

Katere alternative depozitom poznamo?
Najbližja alternativa depozitom so skladi denarnega trga. To so investicijski skladi, ki omogočajo varno naložbo z višjim donosom od depozitov, obenem pa zagotavljajo likvidnost. Skladi denarnega trga vlagajo sredstva v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji.

 

Generali Investments je končala postopek prodaje deležev v družbah Generali Investments GP 1 d.o.o. in Generali Investments GP 2 d.o.o. ter prodaje kapitalskih vložkov v družbi Generali Investments CP d.o.o. k.d., s čimer upravljanje sklada zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund z dnem 13. 6. 2023 prehaja na novega upravljavca, družbo ALFI PE d.o.o.

 

Za zaključek transakcije so bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja organov sklada in državnih nadzornih institucij. Prenos upravljanja ne pomeni spremembe naložbene politike sklada ali statusa njegovih vlagateljev.

Skupina Generali ostaja druga največja vlagateljica sklada (takoj za Evropskim investicijskim skladom), s tem pa pomembna podpornica slovenskega gospodarstva – ne le z zavarovanjem in upravljanjem premoženja, temveč tudi z naložbami v slovenska podjetja.

Družba za upravljanje Generali Investments d.o.o, najstarejša upravljavka vzajemnih skladov v Sloveniji, združenih v Generali Krovnem skladu, bo še naprej upravljala tudi alternativne sklade, kot je zelo uspešen nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund, prav tako pa premoženje drugih strank.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom  (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev prek programa SEGIP celotna velikost sredstev, namenjenih slovenskim podjetjem presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot trikratnik sredstev SID banke.

 

 

Umetna inteligenca in investiranje

Umetna inteligenca, ki je še nedavno zvenela kot nekaj futurističnega in relativno oddaljenega, je kar naenkrat postala del našega vsakdana in vse bolj opazno začela vplivati na naše delo, izobraževanje ter vsakdanje življenje. 

Umetna inteligenca (v nadaljevanju AI) deluje s pomočjo velike količine podatkov, ki jih zbira in analizira. Pri tem je ključni del AI strojno učenje, ki računalnikom omogoča, da se “učijo” na podlagi preteklih izkušenj in informacij. Če nekoliko poenostavimo, sistemi AI delujejo tako, da prepoznavajo vzorce, trende in odnose med dostopnimi podatki ter glede na spoznanja iz teh podatkov podajo zahtevane odgovore, napovedi oziroma rezultate. 

Bliskovit preboj AI že močno vpliva tudi na tri dejavnike oziroma področja, povezana z investiranjem, ki jih bomo obravnavali v prispevku:

  1. globalno gospodarstvo – AI ima enormen potencial za povečanje produktivnosti
  2. finančno industrijo – finančni analitiki, upravitelji skladov in znani vlagatelji se pri obdelavi velikih količin podatkov, algoritemskem trgovanju in analiziranju finančnih trgov vse bolj poslužujejo možnosti, ki jih prinaša AI za investiranje ter
  3. male vlagatelje – s programi AI za investiranje so dobili lažji dostop do znanja, informacij in analitičnih orodij ter priložnost za ustvarjanje donosov z investicijami v podjetja povezana z umetno
    inteligenco.

Umetna inteligenca in izzivi globalnega gospodarstva 

AI se uveljavlja v bolj ali manj vseh gospodarskih panogah in že vpliva na produktivnost, inovacije ter razvoj gospodarstva nasploh. Po projekcijah ameriške investicijske banke Goldman Sachs ima AI potencial, da v obdobju desetih let prispeva kar 7 % k globalni gospodarski rasti. Ker je prav gospodarska rast glavni dejavnik dolgoročnih gibanj na borzah, bomo najprej spoznali, kako bo AI pripomogla k hitrejšemu razvoju različnih delov gospodarstva. 

  • Eden izmed zelo aktualnih gospodarskih izzivov je pomanjkanja delovne sile v določenih panogah. AI v povezavi z robotiko lahko prevzame naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo natančnosti in ponavljajočega se dela, s čimer sprosti človeške vire za bolj kompleksne naloge. S svojo zmožnostjo analiziranja ogromnih količin podatkov in izvajanja natančnih izračunov omogoča hitrejše odločanje in optimizacijo procesov v podjetjih vseh panog in zaposlene razbremeni rutinskih opravil z manjšo dodano vrednostjo. Zaposleni lahko s tem namesto monotonih dolžnosti več časa namenijo kreativnim in produktivnim nalogam.

  • AI bo imel pomembno vlogo pri reševanju problema staranja prebivalstva. Z napredkom na področju zdravstvene diagnostike in zdravljenja lahko umetna inteligenca pomaga pri odkrivanju bolezni v zgodnjih fazah, prilagajanju individualnega zdravljenja in podpori starejšim osebam pri samostojnem življenju, pomaga pri odkrivanju in razvoju novih zdravil. Vse to zmanjšuje breme na zdravstvenem sistemu, poveča delež delovno sposobnega prebivalstva, predvsem pa omogoča boljšo kakovost življenja za vse generacije.
  • Ključen ekonomski izziv naše generacije je prehod v zeleno gospodarstvo oziroma trajnostni razvoj. AI lahko pomaga pri optimizaciji porabe energije, ravnanju z odpadki in lažjem prehodu na obnovljive vire energije. Z analizo velikih zbirk podatkov in ugotavljanjem vzorcev lahko zmanjša okoljski odtis in pomaga razviti bolj trajnostne prakse poslovanja.
  • AI ima pomembno vlogo pri razvoju pametnega kmetijstva, saj omogoča učinkovitejšo uporabo virov, optimizacijo pridelave in zmanjšanje vpliva na okolje. S pomočjo senzorjev, analize podatkov in avtomatizacije AI omogoča natančno namakanje, upravljanje gnojenja, pravočasno zaznavanje bolezni in škodljivcev ter druge ukrepe za trajnostno kmetovanje.

Umetna inteligenca bo že v bližnji prihodnosti močno spremenila zelo širok nabor gospodarskih panog. Izpostavimo lahko še promet in logistiko, trgovino, proizvodne dejavnosti, računovodstvo itd. Posebej se bomo v nadaljevanju osredotočili na spremembe, ki jih bo umetna inteligenca vnesla v svet financ. 

Vloga umetne inteligence pri profesionalnih vlagateljih

Vlagatelji na borzah in poklicni upravljavci premoženja so pri sprejemanju odločitev in posledično svojih rezultatih od nekdaj odvisni predvsem od svojega znanja, izkušenj in sposobnosti upravljanja s čustvi. S tehnološkim napredkom in razmahom umetne inteligenca jim je pri tem vse bolj v pomoč tehnologija.

Algoritmi umetne inteligence delujejo neprekinjeno, analizirajo podatke v realnem času in se prilagajajo spremembam na trgu, kar investitorjem omogoča, da hitro odreagirajo na spremembe in izkoristijo priložnosti. Umetna inteligenca je sposobna v kratkem času analizirati ogromne količine podatkov, lahko deluje brez človeških čustev  in pristranskosti. To zmanjšuje možnost napak, ki so pogosto povezane z odločitvami investicijskih strokovnjakov, ki so ne glede na znanje in izkušnje konec koncev zgolj ljudje. Več o vplivu čustev na naložbene odločitve si lahko prebere v prispevku Je strah pred vlaganjem utemeljen?

Nekateri strokovnjaki si pri napovedovanju gibanj vrednosti naložb pomagajo tudi z računalniškimi boti za investiranje (roboti, ki na podlagi analize ogromnih količin podatkov samostojno napovejo prihodnja gibanja). Ključni element uspešne uporabe AI za investiranje je razumevanje njenih omejitev in uporaba človeškega znanja ter izkušenj pri interpretaciji rezultatov. AI lahko izvrši določene naloge veliko bolj učinkovito od človeka, a zgolj takrat, ko človek programe AI pravilno usmerja in nudi ustrezne vhodne podatke ter nato rezultate interpretira s svojim kritičnim razmišljanjem in razumevanjem širšega konteksta, profesionalni upravljavci premoženja AI bote in ostale programe AI zato uporabljajo predvsem kot dodatno orodje za pomoč pri upravljanju naložb.

Vlaganje s pomočjo umetne inteligence

Niso pa zgolj profesionalni upravljavci premoženja tisti, ki si z umetno inteligenco pomagajo do boljših investicijskih odločitev. Mali vlagatelji, ki pogosto nimajo dovolj informacij in znanja za ustrezno analizo naložbenih možnosti, so s programi AI dobili dostop do znanja in orodij, ki so jim lahko v pomoč pri zasledovanju finančnih ciljev. 

ChatGPT za investiranje je na primer v zadnjih mesecih že dobil pomembno vlogo pri sestavi marsikaterega naložbenega portfelja malih vlagateljev. Slednji ChatGPT uporabljajo za zbiranje informacij o podjetjih, panogah in naložbenih produktih, pridobivanje naložbenih idej, finančno izobraževanje itd. A uporaba orodja ChatGPT za investiranje ima veliko omejitev, ki ob neupoštevanju uporabnikom lahko povzročijo več škode kot koristi. 

ChatGPT pogosto podaja netočne ali celo napačne odgovore, nima dostopa do aktualnih podatkov ter nima sposobnosti razumevanja določenih kompleksnih konceptov. Prav tako nasvetov ne prilagaja specifikam uporabnika (toleranca do tveganja, časovni horizont, premoženje, višina dohodka itd.)

AI kot naložbena priložnost

Podobno kot ob razmahu interneta na prehodu v novo tisočletje, AI predstavlja naložbeno priložnost, ki bo prinesla marsikaterega zmagovalca na svetovnih borzah. Mnoge delniške družbe bodo posredno z uporabo umetne inteligence povečale učinkovitost svojih obstoječih dejavnosti in na ta način pridobile konkurenčno prednost. Nekatera podjetja imajo od umetne inteligence tudi neposreden dobiček, na primer s prodajo programske opreme, storitev, povezanih z AI, ali pa s trženjem strokovnega znanja za čim boljši izkoristek te disruptivne tehnologije. 

Z izbiro delnic, ki bodo v prihodnosti uspešno izkoristile možnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, lahko tudi mali vlagatelji zaslužijo na račun preboja AI. Razvoj in vpliv umetne inteligence na svet investicij budno spremljamo tudi pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer sredstva v nekaterih skladih investiramo tudi v podjetja, ki so tesno povezana z razvojem umetne inteligence. Za še več informacij o možnostih investiranja v skladih se lahko prijavite na brezplačen posvet z našim finančnim svetovalcem. 

PRIJAVA NA POSVET

Zaključek

Kljub temu, da je umetna inteligenca že postala nepogrešljiv dejavnik v svetu investiranja, z AI programi, ki jih poznamo in uporabljamo trenutno, plujemo zgolj po površju zelo globokega morja možnosti in sprememb, ki jih bo v prihodnosti prinesla ta tehnologija. Umetna inteligenca ob vseh priložnostih in ogromnem potencialu prinaša tudi marsikateri pomislek in tveganja kot na primer etična vprašanja, zasebnost podatkov, vpliv na nihajnost finančnih trgov in povečana možnost manipulacij. Z vsemi izzivi se pospešeno ukvarjajo regulatorji, pred katerimi je izjemno pomembna naloga – zagotoviti kar se da varno in etično odgovorno uporabo te tehnologije. 

Kot posamezniki lahko največ naredimo s tem, da sprejmemo in se čim bolj spoznamo s sposobnostmi AI na različnih področjih. Danes še bolj kot kadarkoli, je pomembno vseživljenjsko učenje, raziskovanje možnosti, ki jih prinaša tehnologija in odprtost za spremembe ter napredek, ki ga AI prinaša. AI zaenkrat lahko deluje zgolj na podlagi že znanih informacij in podatkov, ni pa sposobna ustvarjanja novega znanja in idej. Delovna mesta, ki zahtevajo kreativnost, čustveno inteligenco, reševanje kompleksnih problemov in medčloveške interakcije, bodo zato postala še bolj pomembna in nič še ne kaže, da bi naša edinstvena sposobnost kreativnosti, empatije in inovativnosti lahko postala tehnološki višek. Podobno velja tudi za svet financ, kjer bodo na vseh nivojih, od malih vlagateljev do največjih finančnih institucij uspešni tisti, ki bodo znali izkoristiti prednosti uspešne sinergije med človeškimi sposobnostmi in umetno inteligenco. 

Kaj so vzajemni skladi?

 

Več investitorjev vlaga denar v vzajemne sklade

 

Vzajemni skladi združujejo premoženje večjega števila vlagateljev, vložena sredstva pa so razpršena v več različnih naložb v vrednostne papirje. Te naložbe so lahko obveznice, delnice ali drugi finančni instrumenti. Dodatna prednost vzajemnih skladov je, da jih upravljajo strokovni in izkušeni upravljavci družbe za upravljanje premoženja. 

Preprosto povedano so vzajemni skladi torej skupek premoženja več vlagateljev, ki ga upravljavci skladov uporabijo za nakup delnic, obveznic in ostalih finančnih instrumentov s ciljem povečanja vložka vlagateljev. V nadaljevanju boste tako izvedeli, kakšne so prednosti vzajemnih skladov in kakšne vrste vzajemnih skladov so vam na voljo.

Prednosti vzajemnih skladov

Vzajemni skladi vlagateljem nudijo kar nekaj prednosti, ki lahko najbolje zavarujejo njihove naložbe in poskrbijo za plemenitenje investiranih prihrankov. 

 

Razpršenost naložb

Zagotovo ste že slišali pregovor: “Ne nosite vseh jajc v eni košari”. Vzajemni skladi delujejo prav po tem načelu in so zato izjemno varna naložba, saj vaš denar ni vložen v eno samo delnico ali obveznico, kar je lahko zelo tvegano dejanje, ampak je razpršen med celoten skupek finančnih instrumentov, ki sestavljajo posamezen vzajemni sklad. 

Glede na politiko posameznega vzajemnega sklada je ta sestavljen npr. iz delnic točno določene vrste podjetij glede na branžo (npr. samo tehnološka podjetja), glede na regijo (samo evropska podjetja) ali glede na vrsto finančnih instrumentov (npr. delniški, obvezniški ali mešani sklad). 

To pomeni, da v primeru strmega padca vrednosti delnice posameznega podjetja vrednost vzajemnega sklada ne bo tako močno zanihala in vaši prihranki ne bodo izgubili vrednosti. Ker nekateri vzajemni skladi pokrivajo podjetja s celotnega sveta, so vaše naložbe varne tudi pred nihanji na posameznih trgih. 

Z vlaganjem v vzajemne sklade avtomatsko razpršite svoje naložbe,tako vam ni več treba posebej iskati in preverjati posameznih delnic ali obveznic, da bi vanje vložili svoje prihranke. To so za vas že naredili izkušeni upravljavci skladov. 

Vlagatelj se odloča med možnostmi za razpršitev svojih prihrankov

Preprost postopek

Ker vzajemne sklade upravljajo strokovni upravljavci z večletnimi izkušnjami, lahko pri investiranju v vzajemne sklade prihranite ogromno časa, ki bi ga porabili za iskanje najboljših finančnih instrumentov. Analiza posmeznih podjetji, njihovih finančnih poročil in drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetja, je lahko zelo zamudna, hkrati pa nestrokovnjaki kar hitro spregledajo pomembne podatke. 

Pri vzajemnih skladih to nalogo prevzamejo izkušeni upravljavci skladov, ki natančno vedo, na kaj morajo biti pozorni, in tako sestavijo kar najboljšo kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Vlagatelji morate tako samo še izbrati vzajemni sklad oziroma kombinacijo skladov, ki glede na naložbeno politiko sklada ustreza vašim investicijskim ciljem. 

 

KAKŠEN TIP VLAGATELJA STE?

Vlaganje po meri

Vzajemni skladi niso varčevalni računi, kjer morate točno določen znesek vezati za določeno obdobje (navadno več let), ampak vam prepuščajo popolno agilnost in se prilagajajo vašim finančnim zmožnostim. V vzajemne sklade lahko vlagate že s 30 EUR, investirate pa lahko popolnoma po želji. 

Vlagateljica se odloča med nakupom ali prodajo delnice

Če vam finančne zmožnosti to dopuščajo, lahko naenkrat investirate večji znesek, v napsrotnem primeru pa vam svetujemo, da svoje investicije razdelite na manjše mesečne vložke. S slednjim pristopom boste tudi zmanjšali tveganje v primeru nihanja vrednosti vzajemnega sklada in s tem zvišali donosnost. Preberite več o prednostih mesečnega vlaganja v vzajemne sklade.

 

Svoje investirane prihranke lahko brez težav dvignete kadar koli jih potrebujete in ponovno investirate, ko si naredite novo zalogo. To pomeni, da je ritem investiranja v vzajemne sklade prilagojen vam in vašim potrebam. Pri tem pa vam ob strani stojijo izkušeni svetovalci, ki vam pomagajo sprejeti najboljše investicijske odločitve glede na vaš cilj investiranja in glede na vaše finančne zmožnosti. 

 

PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM

 

Vrste vzajemnih skladov

Na voljo vam je več različnih tipov delniških skladov, ki imajo različne prednosti in zato ustrezajo različnim tipom vlagateljev. 

 

Delniški vzajemni skladi

Delniški vzajemni skladi zajemajo pretežno delnice različnih podjetji. Največja prednost delniških vzajemnih skladov je njihova visoka donosnost na dolgi rok, ki pa je seveda povezana z večjim tveganjem. 

Uspeh delniških vzajemnih skladov je namreč odvisen od uspeha posameznih podjetji v tem vzajemnem skladu in od razmer na trgu. V času krize bodo podjetja v posamezni panogi morda zabeležila večji upad dobička, kar se bo izrazilo v nihanju tečajnice delniških vzajemnih skladov. 

Seveda pa boste v primeru rasti dobička podjetji, katerih delnice sestavljajo posamezen delniški vzajemni sklad, lahko spremljali strmo rast vrednosti vaših naložb. Zelo priporočljivo je, da takšne investicije držite vsaj 10 let, saj s tem zmanjšate tveganje, ki ga povzroča volatilnost na trgu, ali pa kombinirate delniške vzajemne sklade z obvezniškimi vzajemnimi skladi. 

 

Obvezniški vzajemni skladi

Obvezniški vzajemni skladi so povezani z občutno manjšim tveganjem, kot delniški vzajemni skladi, vendar so tudi manj donosni. To pomeni, da so popolna izbira za previdnejše vlagatelje, ki svojih prihrankov ne želijo izpostavljati nihanjem na delniškem trgu. Ker obvezniške vzajemne sklade sestavljajo državne in podjetniške obveznice, takšni skladi v pravilu niso izpostavljeni velikim tveganjem. 

Večja stabilnost pa gre z roko v roki z nižjo donosnostjo. Zato so takšni vzajemni skladi primerni predvsem za previdnejše vlagatelje, ki si ne obetajo večjih donosov, ampak želijo svoje prihranke obvarovati pred izgubljanjem vrednosti zaradi inflacije. Priporočeno je, da obvezniške vzajemne sklade držite vsaj za obdobje 5 let.

 

Mešani vzajemni skladi

Mešani vzajemni skladi izkoristijo prednosti obeh zgoraj omenjenih vrst vzajemnih skladov in tako učinkovito objarujejo vaše investirane prihranke pred nihanjem na trgu. Vaši prihranki tako niso izpostavljeni samo enemu tipu naložb ( kot recimo delniški vzajemni skladi, ki so sicer donosni, a zelo odvisni od razmer na trgu), ampak so razdeljeni med delniške in obvezniške vzajemne sklade. 

Razlika med donosnostjo vzajemnih skladov

Tako lahko koristite prednosti obeh vrst vzajemnih skladov, torej stabilnost in varnost obvezniških skladov in visoke donose delniških vzajemnih skladov. Pri tem upoštevajte, da je investicije v mešane vzajemne sklade priporočeno držati vsaj 8 let, da izkoristite njihov poln potencial. 

 

ODKRIJTE VZAJEMNE SKLADE GENERALI INVESMENTS

 

Pogosta vprašanja

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni skladi združujejo premoženje vlagateljev, za upravljanje vzajemnega sklada in razpršitev naložb pa poskrbijo specializirani upravljalci. To pomeni, da vlagatelji ne vlagajo v posamezne delnice ali obveznice, ampak v košarico različnih finančnih instrumentov, ki jim bo prinesla kar največje donose.

 

Kako vlagati v vzajemne sklade?

V vzajemne sklade lahko vlagate preprosto s pomočjo družbe za upravljanje premoženja, ki pod svojim krovnim skaldom združuje različne podsklade, ki imajo svojo naložbeno politiko. To pomeni, da lahko izberete takšen sklad, ki je najbolj primeren za vas in vaše želje.

Takšna družba je družba za upravljanje Generali Investments, pri kateri vam bodo stali ob strani izkušeni finančni svetovalci. Za pristop k skladu preprosto izpolnite pristopno izjavo in že ste pripravljeni na začetek investiranja.

 

Kakšne so prednosti vzajemnih skladov?

Vzajemni skladi poskrbijo za razpršenost naložb in tako zavarujejo vložen znesek pred nihanjem na trgu, so prilagodljivi, kar pomeni, da lahko vlagatelji investirajo takšne zneske, kot si želijo in s takšno frekvenco, ki jim najbolj ustreza. Dodatno si lahko vlagatelji investiran denar kadar koli izplačajo iz sklada. 

Še največja prednost je to, da so vzajemni skladi upravljani, torej za njihov uspeh in optimalno razporeditev posameznih finančnih instrumentov v vzajemnih skladih skrbijo strokovni in izkušeni upravljavci skladov. 

Kakšne vrste vzajemnih skladov obstajajo?

Vlagatelji lahko izbirajo med delniškimi, obvezniškimi in mešanimi vzajemnimi skladi. Delniške vzajemne sklade sestavljajo delnice posameznih podjetji in so zato donosnejši, vendar izpostavljeni večjim tveganjem. Nasprotno velja za obvezniške vzajemne sklade, ki so sicer varnejši in stabilnejši, vendar ne zagotavljajo visokih donosov. 

Najboljša kombinacija prednosti obeh vrst skladov so mešani vzajemni skladi, ki vsebujejo tako delnice kot tudi obveznice in so zato mnogo stabilnejši in nudijo srednje visoke donose.