Ali tudi vi neprestano razmišljate, kako razpolagati z denarjem, da boste lahko poravnali vse račune, izpolnili življenjske potrebe in morda pri tem konec meseca prihranili nekaj denarja? Zagotovo vam takšno razmišljanje predstavlja vir stresa in tesnobe. To negativno vpliva na vaš občutek nadzora nad življenjem, samozavest in počutje nasploh. Večnim finančnim izzivom, kot je varčevanje za nakup nepremičnine ali avtomobila, varčevanje za otroke in varčevanje za mirno starost oziroma predčasno upokojitev, se pridružuje še inflacija, ki najeda vrednost vašega denarja.

Zdaj pa si predstavljajte življenje, v katerem si lahko brez odrekanja privoščite vikend izlete po evropskih prestolnicah, zimska potovanja v tropske kraje, raziskovanje novih kultur, ogled najljubših koncertov in športnih dogodkov. Ali pa vam je bližje uživanje v svojih jeklenih konjičkih in kvalitetno preživet čas z družino? Vse to brez, da bi bili odvisni od prihodkov, ki jih prejmete iz naslova vaše službe omogoča stanje, ki ga je leta 1992 Joe Dominguez v eni izmed najbolj vplivnih knjig na področju osebnih financ, »Tvoj denar ali tvoje življenje« opisal z izrazom finančna neodvisnost. 

Različni tipi pasivnega prihodka

Čeprav zelo specifična in odvisna od potreb ter življenjskega stila, je finančna neodvisnost najpomembnejši mejnik, ki ga lahko kot posameznik dosežemo na področju osebnih financ. Prinaša namreč svobodo pri odločanju o tem, kako bomo porabili svoj čas in s čim se bomo ukvarjali poklicno ter v prostem času. Največkrat je ključno pri doseganju finančne neodvisnosti vzpostaviti vir pasivnega prihodka, ki nam bo sam po sebi v zagotavljal kritje življenjskih stroškov. V sodobnem svetu digitalna tehnologija ponuja veliko različnih možnosti pasivnega prihodka prek trženja vsebin na družbenih omrežjih, pisanja e-knjig, blogov, prodaje spletnih tečajev itd., a trg na tem področju je že zelo zasičen, konkurenca huda, zato trud in vložen denar pogosto ostaneta nepoplačana. 

Statistika je bolj naklonjena tistim, ki vir pasivnega prihodka iščejo prek investicij v naložbe kot so nepremičnine, plemenite kovine, delnice, obveznice in vzajemni skladi. Čeprav se v svetu iskanja instantnih rešitev in hitrega zaslužka nekaterim tovrstne naložbe zdijo dolgočasne, izpolnitev cilja pa (pre)daleč, se potrpežljivost in upoštevanje pravil investiranja na dolgi rok izplačajo. K temu veliko pripomore tudi matematika oziroma obrestno obrestni račun, ki poskrbi, da se z leti donosi hitro povečujejo, finančna neodvisnost pa postaja vse bolj realen cilj. 

Kaj nam omogoča pasiven prihodek, ki pokriva naš življenjski stil? 

Služenje denarja medtem, ko spimo, potujemo ali preživljamo čas z družino je najbolj pogosta asociacija, ki jo dobimo, ko nam algoritmi na spletu ponujajo video na temo pasivnih prihodkov. Kakšne pa so konkretne spremembe v življenju, ki nam omogočajo, da dosežemo najpomembnejši cilj na področju osebnih financ?

• Ohranjanje želenega življenjskega standarda po upokojitvi: povprečna pokojnina v Sloveniji je zgolj malenkost višja od polovice povprečne neto plače, kar pomeni, da skoraj 50 % upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga revščine. Zaradi staranja prebivalstva so napovedi za prihodnost še slabše, brez prihrankov ali vira pasivnega prihodka bo za večino izmed nas nemogoče obdržati svoj življenjski slog po upokojitvi.
  
• Prilagoditev poklicnega življenja: ko dosežemo finančno neodvisnost, naša kariera oziroma zaposlitev postane svobodna izbira. Lotimo se lahko službe, ki nas zanima in osrečuje, čeprav je ta plačana slabše od obstoječe. Morda pa se preizkusimo v podjetniških vodah in iz svojih konjičkov zaženemo posel. Če nas bolj kot narava dela moti pomanjkanje prostega časa, lahko iz polnega delovnika preidemo na skrajšan, ali pa se celo predčasno upokojimo.
• Možnost zagotavljanja finančne podpore bližnjim: ko si redne stroške odplačevanja kredita, položnic, najemnine, hrane in oblačil lahko pokrijemo s svojim pasivnim dohodkom oziroma naložbami, si lahko postavimo nove prioritete – na primer finančna prihodnost otrok. Šolanje v tujini, selitev na svoje in preživljanje mlade družine so za današnje generacije velik finančni zalogaj, največ lahko za pomoč pri vstopu v odraslo dobo naredimo, če z varčevanjem za otroka začnemo čim prej v njegovem otroštvu in izkoristimo moč obrestno obrestnega računa.
• Človekoljubje in dobrodelnost: marsikdo se po izpolnitvi finančne neodvisnosti odloči, da bo del svojega denarja vračal skupnosti – podpiranje humanitarnih organizacij, finančna pomoč ljudem v stiski, sofinanciranje izgradnje šol, otroških igrišč in podpiranje športnih klubov so le nekateri izmed načinov, s katerimi lahko po tem, ko postanemo finančno neodvisni, poskrbimo še za višje dobro. 

Do finančne neodvisnosti prek vzajemnih skladov

Pri dolgoročnem investiranju je pomembno, da se izogibamo izrazito tveganim investicijam, ki na podlagi kratkega preteklega obdobja obljubljajo privlačne donose, a hkrati skrivajo tudi pasti, na katerih se neizkušeni vlagatelji radi opečejo in izgubijo investiran denar. Na drugi strani so tradicionalne naložbe, kot so delnice in obveznice, že dolgo časa priljubljene med vlagatelji, ker ob pravilnem pristopu na dolgi rok ponujajo zanesljiv in stabilen donos.

Eden izmed najbolj priljubljenih načinov, kako izkoristiti donose delnic in obveznic, je investiranje v vzajemne sklade. Vzajemni skladi so naložbe, ki združujejo sredstva več vlagateljev in jih investirajo v različne vrednostne papirje. Če vas zanima več o tem, kako delujejo vzajemni skladi in kako sestaviti svoj portfelj naložb v sklade, se lahko obrnete na finančne svetovalce, ki vam bodo pomagali opredeliti svoj vlagateljski profil. Glede na vaš vlagateljski profil bo nato svetovalec lahko priporočil optimalno kombinacijo naložb, ki bo ustrezala vašim ciljem. 

Prijava na posvet

Tipi vlagatelja 

Obstaja več različnih načinov za določitev tipa vlagatelja pri investiranju v vzajemne sklade. Najpomembnejši dejavniki so naložbeni cilji, starost, obstoječe finančno stanje in stopnja tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti, a v osnovi vse delitve izhajajo iz treh temeljnih tipov:

1.Umirjeni – krajša predvidena doba držanja naložbe (do 5 let), nizka toleranca do tveganja, nizka pričakovana donosnost portfelja naložb

2.Uravnoteženi – predvidena doba varčevanja cca. od 5 do 10 let, zmerna toleranca do tveganja, srednja pričakovana donosnost portfelja naložb

3.Dinamičen – daljša predvidena doba varčevanja (običajno nad 10 let), višja toleranca do tveganja (to pomeni, da vrednost naložbe skozi čas lahko niha bolj kot pri uravnoteženem ali umerjenem vlagatelju), višja pričakovana donosnost portfelja naložb

Kakšen tip vlagatelja ste?

Ko gre za cilje, kot je varčevanje za otroke, predčasna upokojitev in finančna neodvisnost, govorimo o dinamičnem tipu portfelja oziroma vlagatelja, zato si bomo zdaj pogledali, kaj lahko od naložbe v dinamičen portfelj s pričakovano donosnostjo med 5 % in 8 %  vlagatelji pričakujemo v treh različnih scenarijih – varčevanje za osamosvojitev otroka, varčevanje za dodatno pokojnino ter nazadnje varčevanje s ciljem finančne neodvisnosti. Številke bomo nato primerjali z donosi, ki jih lahko dobimo v depozitu, po povprečnih obrestnih merah, ki jih banke trenutno ponujajo za dolgoročno vezavo, ter v nogavici. 

SCENARIJ 1:
Varčevanje za osamosvojitev otroka ob predpostavki, da bomo vsak mesec od njegovega rojstva privarčevali 50 evrov, naložbo oziroma denar pa unovčili, ko bo dopolnil 25 let:

Če za otroka torej vsaki mesec od njegovega rojstva do dopolnjenega petindvajsetega leta v nogavico ali hranilnik damo 50 evrov, ga bo ob dopolnjenem petindvajsetem letu čakalo 15 tisoč evrov. Če bi se ta denar obrestoval na banki, bi se po 15 letih vsota povečala za dobrih 924 evrov. Ob predpostavki 6,5 % donosa dinamičnega portfelja v vzajemnih skladih, pa bi se znesek več kot podvojil in znašal dobrih 37 tisoč evrov, ki bi denimo otroku že lepo olajšali nakup prve nepremičnine. 

SCENARIJ 2:
Varčevanje za pokojnino ob predpostavki, da bomo od svojega petindvajsetega leta do dopolnjenega šestdesetega leta vsak mesec privarčevali oziroma investirali po 100 evrov:

Učinek obrestno obrestnega računa se z leti držanja naložbe hitro stopnjuje, zato bodo rezultati pri investiranju za pokojnino za marsikoga presenetljivi. Pri tem je zelo pomembno, da začnemo dovolj zgodaj – v 35 letih od začetka investiranja v skladih pri petindvajsetih do dopolnjenega šestdesetega leta se znesek ob danih predpostavkah zviša na skoraj 160 tisoč evrov. Kar je dovolj, da bi si pri svoji redni pokojnini še naslednjih 25 let vsak mesec izplačali dodatnih 533 evrov rente iz računa naložb v sklade. Na drugi strani bi mesečna renta iz denarja v depozitu oziroma nogavice znašala 153 oziroma 140 evrov. 

SCENARIJ 3:
Varčevanje s ciljem finančne neodvisnosti: ko govorimo o finančni neodvisnosti, bomo zgolj z zneski iz prvotnih dveh scenarijev cilj težko dosegli. A številke, ki jih moramo mesečno odtrgati od plače pri 6,5 % donosu, za marsikaterega Slovenca še zdaleč niso nepredstavljivo visoke. Spodnji graf prikazuje vsote, ki jih lahko dosežemo v 30 letih, če vsak mesec na stran damo 400 evrov. 

V 30 letih torej s 400 evrov mesečnega vložka v vzajemne sklade s 6,5 % donosa vsota narase za dobrih 442 tisoč evrov, kar je dovolj, da si naslednjih 30 let izplačujete rento v višini 1228 evrov mesečno. Seveda je treba upoštevati, da bo čez 30 let zelo verjetno vrednost 1228 evrov zaradi inflacije nižja. Vseeno pa izračun dokazuje, da je že z zneski, ki niso utopični, mogoče doseči finančno neodvisnost, ki tudi za povprečnega Slovenca ob pravilnem pristopu ni zgolj mit. Izdelajte svoj vlagateljski profil in ugotovite, kakšen tip vlagatelja ste. 

Znesek, potreben za dosego ciljev na področju osebnih financ, se pri vsakem posamezniku močno razlikuje. Prav tako se v odvisnosti od dejavnikov, ki smo jih obravnavali v prispevku, razlikuje vsota, potrebna za dosego finančne neodvisnosti, zato se lahko tudi pri postavljanju ciljev posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Pogosta vprašanja

Kaj je finančna neodvisnost?
Finančna neodvisnost pomeni, da imamo dovolj prihrankov, naložb in drugih virov dohodka, da lahko preživimo brez dela ali z minimalnim delom ter še vedno ohranjamo svoj trenutni življenjski standard.

Kdaj začeti investirati za predčasno upokojitev?
Nikoli ni prezgodaj, da začnete varčevati za upokojitev. Idealno je, če začnemo varčevati takoj, ko začnemo zaslužiti prvi denar, saj imamo tako več let, da izkoristimo učinek obrestnega obrestovanja in pozitivne dolgoročne trende naložb.

Kaj je pasiven prihodek?
Pasivni prihodek je dohodek, ki ga prejmemo iz naložb, nepremičnin, intelektualne lastnine ali drugih virov, ki nam prinašajo denar brez neposredne udeležbe ali aktivnega dela. To pomeni, da nam ni treba neposredno zamenjati svojega časa, znanja in dela, kot pri prihodku, ki ga dobimo v službi.

Kaj povzroča volatilnost cen delnic?

1. Politični in gospodarski dejavniki

Vlade imajo pomembno vlogo pri regulaciji panog in lahko vplivajo na gospodarstvo, ko sprejemajo odločitve o trgovinskih sporazumih, zakonodaji in politiki. Gospodarski podatki prav tako igrajo vlogo, saj ko gre gospodarstvu dobro, se vlagatelji običajno odzovejo pozitivno.

2. Obrestne mere

Dogajanje v centralni banki neposredno vpliva na tečaje delnic. Centralne banke določajo obrestne mere in jih redno spreminjajo, da stabilizirajo gospodarstvo. Višja obrestna mera bo seveda pomenila, da bodo morala podjetja plačati več za posojila, posledično pa bodo imela manjše dobičke, kar bo znižalo cene delnic. Nasprotno, pa nižje obrestne mere pomenijo, da si lahko podjetja izposodijo denar pri bankah za veliko nižje stroške, s čimer prihranijo svoj denar in ustvarijo večji dobiček. V tem primeru bo cena delnice rasla.

3. Aktualni dogodki, ki vplivajo na delniški trg

Na borzo vplivajo tudi novice in drugi aktualni dogodki. Dogodki, ki vplivajo na borzo, vključujejo vse politične nemire, državljanske vojne, epidemije, teroristične napade in podobno. Zaradi vseh teh dogodkov bodo tečaji delnic padli oz. vplivali na volatilnost trga.

Volatilnost lahko pomeni priložnost

Volatilnost ni vedno slaba, saj včasih zagotovi vstopne točke, ki jih lahko vlagatelji izkoristijo. Volatilnost trgov navzdol ponuja vlagateljem, ki verjamejo, da bodo trgi dolgoročno dobro delovali, možnost nakupa dodatnih delnic podjetij, ki so jim všeč, vendar po nižjih cenah. Pomembno je tudi gledati na dolgi rok, saj so dolgoročni vlagatelji manj zaskrbljeni zaradi volatilnosti, kajti na dolgi rok se volatilnost izniči. Poleg tega pa je treba imeti portfelj vedno primerno razpršen in primeren našemu nagnjenju k tveganju, ročnosti varčevanja in ostalim željam.

Mesečno varčevanje

Ena boljših strategij za vlaganje v vzajemne sklade je periodično (mesečno) varčevanje, saj s tem zmanjšate tveganje in volatilnost. Gre za učinek povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Dolgoročno bo pa lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.

Ni nenavadno, da vas skrbijo obdobja ko je na trgu prisotna volatilnost. Toda spomnite se, da so spremembe cen vrednostnih papirjev običajen pojav na kapitalskih trgih.

Kaj je recesija?

Zlovešča beseda, ki se na vsakih nekaj let pojavi od nikoder in začne zasedati naslovnice. Simbolizira prihod težjih časov: rast brezposelnosti, padec vrednosti premoženja, stečaji podjetij in na splošno nižji standard življenja. Vse to so dejansko simptomi, ki spremljajo recesijo, a ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav opredeljuje recesijo in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da govorimo o prihodu recesije? 

Recesija predstavlja znaten in trajen upad gospodarske aktivnosti. Uradnega pravila, ki bi določalo, kdaj točno se pojavi ni, a kot splošno merilo velja, da recesija nastopi po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti bruto domačega proizvoda. Z drugimi besedami, država oziroma gospodarstvo se v recesiji znajde, če skupna vrednost vsega, kar se v tem gospodarstvu ustvari (merjeno z BDP-jem) pade vsaj dve tromesečji zapored. Sočasno naj bi bili izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, predvsem porast stopnje brezposelnosti, negativen vpliv na širše gospodarstvo (in ne zgolj posamezne sektorje), padec industrijske proizvodnje in zmanjšanje potrošnje prebivalstva. 

Pretekla obdobja recesije se med seboj razlikujejo tako po razsežnosti, kot po razlogih za nastanek. Vseeno pa med njimi lahko povlečemo precej vzporednic, so namreč sestavni del gospodarskih ciklov oziroma človeškega razvoja na sploh in kot take povsem običajen pojav. Več o dinamiki gospodarskih ciklov si preberite v prispevku Finanče krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov. 

Vzroki za nastanek recesije

Posamezno recesijo običajno zaznamuje nek dejavnik, ki sproži domino efekt negativnih dogodkov v ekonomiji in s tem povzroči, da se gospodarska rast prevesi v krčenje. Sprožilci nekaterih izmed preteklih recesij so bili skok cen nafte, pok nepremičninskega balončka in pandemija. Vsak od teh dogodkov je na svoj način povzročil padec povpraševanja oziroma zmanjšanje količine izdelkov in storitev, ki smo jih potrošniki v določenem obdobju pripravljeni ali sposobni kupiti. 

Tako se domine začnejo rušiti – podjetja poslujejo slabše, zato zmanjšajo investicije in proizvodnjo ter začnejo odpuščati delavce. Negativen sentiment se prenese tudi na tiste, ki v krizi niso direktno prizadeti, saj zaradi splošne negotovosti postanejo previdnejši in tako zmanjšajo svojo potrošnjo. Vse skupaj še stopnjuje recesijo. Ko je recesija zelo globoka, torej takrat, ko gospodarska aktivnost upade zelo izrazito in takšno stanje traja dlje časa, govorimo o depresiji. 

Kako se recesija zaključi

Mnenja o tem, kako se spopasti z recesijo in čimprej obuditi rast, so si med posameznimi ekonomskimi mislimi različna. Nekateri zagovarjajo tezo, da se gospodarstvo v krizi samo od sebe prilagodi, vzpostavi se novo ravnovesje med povpraševanjem, ponudbo ter cenami, recesija s časom sama od sebe izzveni. Tej teoriji ekonomisti pravijo nevidna roka trga. 

Drugi in v moderni dobi veliko bolj uveljavljen pristop k spopadanju z ekonomskimi krizami je vzpodbujanje gospodarstva z različnimi ukrepi centralnih bank (monetarna politika) in vlad (fiskalna politika). Centralne banke z znižanjem obrestnih mer in povečanjem količine denarja v obtoku znižajo ceno denarja, torej je kreditiranje za potrošnike in podjetja cenejše, kar vzpodbudi potrošnjo in investicije. Podoben učinek skušajo doseči tudi vlade prek fiskalne politike, med tipične fiskalne ukrepe za blaženje krize spada nižanje davkov ter povečanje potrošnje države v obliki subvencij in investicij v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo itd.

Ne glede na politike centralnih bank in vlad so krize sestavni del gospodarskega razvoja. Pristojne institucije lahko s svojimi ukrepi zgolj poskusijo ublažiti nihanja in skrajšati trajanje recesije. 

Vpliv recesije na naš vsakdan

Vpliv recesije na naša življenja je običajno zelo tipičen, ne glede na razlog za njen nastanek. Ker se brezposelnost poveča, marsikdo ostane brez službe, podjetnikom se zmanjša promet, nekatera podjetja so prisiljena v stečaj. Tudi tistim, ki službo ali posel ohranijo, se pogosto zniža realna vrednost plače. Kdor je med srečneži, ki jih recesija ne udari po žepu prek nižjih rednih prihodkov, se še precej težje izogne padcu vrednosti premoženja, saj tržne cene nepremičnin, vrednostnih papirjev in večine ostalih naložb med recesijo padejo. 

Vse našteto pri marsikomu povzroči težave s poplačilom kreditov, lizingov in rednih življenjskih stroškov. Da bi se takim scenarijem izognili, je ključno, da se na recesijo pripravimo preden ta nastopi. Kako? Tako, da ustrezno skrbimo za svoje osebne finance: 

• Na bančnem računu ohranimo ustrezno vsoto denarja za primer nepredvidenih dogodkov, kolikšna naj bi bila ta vsota, lahko izveste v prispevku Kako začeti investirati?
• Načrtujemo in obvladujemo svoje prihodke in odhodke
• Ne živimo preko svojih zmožnosti
• Del svojega dohodka namenimo investiranju

Svetla plat negativnih ekonomskih preobratov je dejstvo, da se po vsaki kontrakciji gospodarstvo prej ali slej vrne v svoj dolgoročni trend rasti. Več o gospodarskih gibanjih in trendih si preberite tukaj. Če se držite zgoraj naštetih priporočil, vam lahko naslednja recesija v Sloveniji ponudi tudi marsikatero priložnost – zaradi padca tržnih cen je obdobje gospodarske krize pravi čas za večje nakupe, ki jih lahko opravimo po nižji ceni. Recesija je lahko tudi odličen trenutek za podjetnike oziroma tiste, ki razmišljajo o vstopu na podjetniško pot, saj je takrat konkurenca na trgu manjša.

Investiranje v času recesije 

Če ste na finančnih trgih že aktivni, je pomembno, da še v času gospodarske rasti svoj naložbeni portfelj oblikujete tako, da bo odporen na težje čase. Ključna pri tem je razpršitev med različnimi vrstami naložb oziroma naložbenimi razredi. V obdobjih negotovosti se običajno najboljše obnesejo naložbe v defenzivne panoge, ki niso občutljive na gospodarska gibanja. Sem štejemo podjetja iz panoge zdravstva (farmacevtska in biotehnološka podjetja), telekomunikacij, komunalnih storitev in nujne potrošnje (prehranska in tekstilna industrije). Za razliko od obdobji gospodarske rasti, se boljše od delnic obnesejo obveznice. 

Ključno je, da ob velikih borznih nihanjih naložbenih odločitev ne sprejemamo pod vtisom strahu ali pohlepa ter, da vztrajamo pri svojem naložbenem načrtu. O tem, kako sestaviti svoj portfelj pred recesijo se lahko posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Podobno kot cene nepremičnin, energentov in nekaterih drugih dobrin, se med recesijo znižajo tudi cene finančnih naložb, zato je to najboljši čas za vstop na trge. Vsakemu gospodarskemu padcu sledi okrevanje in z njim nagrada za tiste, ki so v recesijo vstopili pripravljeni in jo znali obrniti v svoj prid. Za še več informacij o priložnostih, ki jih v času inflacije in preteče recesije ponujajo kapitalski trgi, si poglejte v zadnjem webinarju.

Začnite investirati