Za vas pripravljamo brezplačni finančni webinar z naslovom “Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje.” V času karantene smo od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni – ugotovite, kako je njihova rast poslovanja lahko vaša priložnost za varčevanje.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite v TOREK, 2. 6. 2020, ob 11. uri.

Prijavite se na BREZPLAČNI webinar

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije, se v Evropi in ZDA se pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. Epidemija svoj vrh sedaj dosega v Rusiji in Latinski Ameriki, a ti trgi nimajo večjega vpliva na optimizem v Evropi in ZDA. V Evropi je predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki bo pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah naletel na pričakovano nasprotovanje nekaterih bolj »varčnih« evropskih držav. Zopet prihaja v ospredje največji problem Evrope, počasno in zamudno sprejemanje odločitev. Nov sklad cilja očitno predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč močno vezena na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev, kar postaja osrednji cilj »pokoronske« gospodarske politike. Na drugi strani Atlantika ZDA spet krepijo negativno retoriko v povezavi z vsem kitajskim, najbolj se trenutno zapleta okoli kotacij kitajskih podjetij na ameriških borzah, kar med vlagatelje vnaša nov nemir, da bo trgovinska vojna v mesecih pred volitvami dodatno eskalirala. Evropski problemi s skladom in novi zapleti v trgovinski vojni vlagatelje opominjajo, da vse nerešene težave iz časov pred pandemijo ostajajo na mizi, zaradi zdravstvene krize so bile le začasno odrinjene na stran. Same po sebi se te težave več kot očitno niso rešile. Na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se okrevanje nadaljuje. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi bil podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Podjetja so svoje poslovanje v prvem kvartalu večinoma objavila, med njimi tudi večina slovenskih. Rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. V zadnjem tednu so kitajska internetna podjetja objavila močno izboljšane rezultate poslovanja, kar pa je v luči zaostrovanja pogojev kotacije kitajskih podjetij v ZDA bil blažev žegen, saj je bil odziv vlagateljev negativen. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj vsa podjetja beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večidel zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statisčnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dlje. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos. Odpiranje gospodarstev krepi optimizem in s tem prelivanje dodatnega denarja na delniške trge. Še posebej očitno je to zadnje dni v Evropi, ki je v odboju zaostajala za ZDA.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma v denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Na mizo se vračajo stare nerazrešene težave (trgovinska vojna, Brexit, Iran, itd.), zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije se v Evropi in ZDA pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. V Evropi je na mizi predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pri tem evropski politiki ciljajo predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč očitno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev. Tudi v ZDA še naprej krepijo monetarne in fiskalne ukrepe. Guverner FED-a Powell je napovedal, da ima FED še precej orožja s katerim se lahko zoperstavi krizi, na kar se je trg odzval z močno rastjo tečajev delnic. Tudi situacija na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se zelo lepo popravlja. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Večina podjetij je že razkrila svoje poslovanje v prvem kvartalu in rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj beleži rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dalj. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi, vidimo, da napoved cepiva lahko trg premakne za 10 % v pozitivno smer, enako se lahko zgodi v nasprotno, če se bodo te napovedi izkazale za preuranjene ali celo nepravilne. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

Pregled dogajanja:

– Pandemija gre po izjavah politikov počasi h koncu. Ukrepi se pospešeno odpravljajo, tudi naši otroci se bodo naslednji teden deloma vrnili v vrtce in šole. Na prve strani medijev prihajajo tudi novice, ki niso povezane s pandemijo. A pandemija in predvsem začasna ustavitev življenja ter gospodarstva je pustila globoke posledice v svetovni ekonomiji. Napovedi pričakovanj se popravljajo iz tedna v teden in ocena je, da smo v najhujši recesiji po veliki depresiji iz 30-ih let preteklega stoletja. V Evropi bo upad BDP v 2020 verjetno nekaj nad 10 %, v ZDA sicer nižji, okoli 6 %, a vseeno so to številke, ki vzbujajo skrb. Nekatere panoge, in s tem podjetja, se ne bodo hitro pobrale in vrnile na stara pota, za nekatere bo prihodnost bistveno drugačna od preteklosti. Ta negotovost, povezana z vprašanjem, kaj bo jeseni, ko se po svetu in pri nas iztečejo neposredne podpore podjetjem ter zaposlenim zaradi zmanjšanega obsega dela, vzbuja skrb. Države zato še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za blažitev padca, kar drži visoko zaupanje vlagateljev v delniške trge, na drugi strani se v nekaterih dejavnostih krepi optimizem, saj spremenjeni trendi krepijo ali pa celo močno povečujejo obseg poslovanja.

– Ta zadnja trditev je lepo opazna tudi v rezultatih podjetij za prvi kvartal ter napovedih za drugi. Večina največjih podjetij je že razkrila svoje poslovanje ter zelo previdna pričakovanja za preostanek leta in trend je več kot jasen. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti ter prosi za državno pomoč. Na drugi strani so prehrambena podjetja doživela obrat nekaterih trendov in s tem rast poslovanja. Vidimo krepitev on-line nakupov ter s tem pozitivna presenečenja praktično pri vse on-line trgovcih, tudi na IT podjetja je kriza vplivala pozitivno. Zmagovalec krize so zaenkrat podjetja iz sektorja zdravstva, saj vsa beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična. Kar naenkrat visoke cene zdravil, ki so zaposlovala ameriško predvolilno kampanjo, niso več težava.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej ponujajo trgom. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 temveč še precej dlje. Čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje sedanjosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

Nasvet za vlagatelje:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, trenutno ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju le-teh.

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

Pregled dogajanja:

– rast števila okuženih z virusom Covid-19 v večini sveta upada. Med večjimi državami je dnevni prirast novo okuženih še vedno visok v Veliki Britaniji, Kanadi, Indoneziji in tudi v ZDA. Še vedno pa dnevna rast števila okuženih narašča tudi v Rusiji, Argentini, Mehiki, Braziliji, Egiptu, Čilu, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah. Vidimo, da ni imun noben del sveta. Posledično je podobna tudi slika o številu umrlih, skupno število umrlih se trenutno giblje okoli 250.000 tisoč, vendar se dnevni prirast umrlih znižuje že od sredine aprila. Trenutno na svetu dnevno za posledicami virusa podleže okoli 4000 ljudi. Posledično se epidemiološki sliki prilagajajo tudi posamezne države. Zavedati se je potrebno, da je večina držav ekonomijo dobesedno ustavila. Sedaj se ti ukrepi umikajo, vendar določene omejitve še vedno veljajo. Previdnost in negotovost je med ljudmi še vedno prisotna, kar vpliva tudi na hitrost ponovnega zaganjana ekonomije in hitrost kroženja denarja. Zdi se, da bo v večini sveta, kljub koncu epidemije, še vedno prisotnih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo gospodarsko rast. Posledično bo tudi okrevanje počasno. Pojavlja pa se tudi strah in negotovost pred t.i. drugim valom okužb, kajti prekuženost v večini držav ni dovolj velika, da bi preprečili širjenje virusa brez določenih ukrepov, ki po eni strani preprečujejo širjenje, na drugi pa znižujejo gospodarsko rast in povečujejo brezposelnost.

– na drugi strani države sprejemajo ukrepe, ki blažijo posledice ustavitve gospodarstva. Centralne banke so omogočile izredno nizko ceno denarja. Brezposelni živijo od državne pomoči. Krediti podjetij se reprogramirajo. Podjetja, ki so bila najhuje prizadeta – turizem, letalske družbe, restavracije – prav tako rešujejo svoje bilance. Nekateri dobivajo državno pomoč, drugi nove lastnike, tretji odprodajajo premoženje. Zdi se, da bodo določeni segmenti gospodarstva čutili dolgoročne posledice, nekateri celo strukturne premike s spremenjenimi navadami ljudi in poslovnih subjektov. So pa v vsaki krizi tudi zmagovalci. Dejstvo je, da je v svetu pred krizo potekala transformacija ekonomije. Spreminjal se je način dela, poslovne poti, komunikacija zaposlenih, preference potrošnikov. Ta kriza pa je to preoblikovanje še pospešila. To trenutno vidimo tudi v cenah delnic, kjer vlagatelji v določenih segmentih še naprej vidijo rast prihodkov in dobička v prihodnjih letih ter v določenih, kjer bo ta rast občutno manjša kot v preteklosti. Še naprej pozitivno preseneča IT sektor. Prav tako se dobro držijo podjetja iz sektorja zdravstva. Najdemo pa tudi podjetja iz preostalih panogah, ki so bila dobro pripravljana oziroma so se na nove razmere hitro prilagodila.

– kapitalski trgi se še naprej glede na situacijo držijo zelo dobro. Izjemna likvidnostna pomoč ter nizka donosnost obvezniških trgov delajo delnice relativno privlačne. Napovedi centralnih bank pa kažejo na to, da bo cena denarja kar nekaj česa ostala izjemno nizka. Ob ponovnem zagonu gospodarstva je začela pridobivati tudi cena nafte. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. V ameriškem indeksu S&P 500 najdemo kar nekaj podjetij, katerih cene delnic so na vrhovih izpred krize ali pa so te že presegli. Tukaj lahko omenimo Amazon pa tudi Google, Microsoft, Apple in Facebook, ki od rekordnih nivojev niso zelo oddaljeni. Je pa dejstvo, da smo v krizi od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni oziroma brez njih v trenutni situaciji niti ne bi mogli poslovati in »se družiti«. Ljudje nakupujejo po spletu (Amazonu), za iskanje/pošto uporabljajo Google na Applovem telefonu in si stvari zapisujejo v Wordu in Excelu ter vmes poklepetajo s sodelavci ali prijatelji preko Facebooka.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato države pospešeno delajo na strategiji izhoda iz karantene. Tempo je različen, prednjačita Danska in Avstrija, najbolj zaostajajo Italija in Španija. Tudi v ZDA je tempo različen in predvsem odvisen od posameznih zveznih držav. Kot se sedaj kaže, bo proces odpiranja počasnejši, kot se je zdelo na začetku krize. Določene dejavnosti bodo, še posebej kjer pride do srečanja večjega števila ljudi (turizem, restavracije, letalski promet itd.), odprte z velikim zamikom in s tem bo vpliv na ekonomijo negativen dalj časa od prvotnih ocen. V najboljšem primeru lahko tako pričakujemo okrevanje v obliki črke U, čeprav je veliko nejasnosti kako bo gospodarska aktivnost izgledala v drugi polovici leta.

– Države še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za podporo gospodarstvu. Podobno kot v Sloveniji tudi drugod po svetu pomagajo najbolj prizadetim panogam, tako bodo denimo največje evropske letalske družbe kot so Lufthansa ali proizvajalec športne opreme Adidas prejeli milijarde evrov ugodnih kreditov in drugih oblik pomoči, ki bi jim pomagali preživeti naslednjih nekaj mesecev. Po drugi strani podjetja objavljajo rezultate za prvi kvartal 2020 in dajejo večinoma zelo previdne napovedi za drugi kvartal ter drugo polovico leta. Rezultati se gibljejo v okviru pričakovanj, za prvi kvartal so še vedno relativno dobri, medtem ko so napovedi za drugi kvartal v povprečju precej slabše kot v enakem obdobju lani, a vseeno niso bistveno slabše od pričakovanj vlagateljev. Zaenkrat pozitivno presenečajo predvsem v panogah zdravstva in IT, negativno pa predvsem finančna, letalska industrija, avtomobilisti in nekatera industrijska podjetja.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Verjetno gre večji del zasluge pripisati izdatni likvidnostni pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih, čeprav z nakupi na obvezniških in nekatere tudi na delniških trgih sporočajo, da je njihova moč neomejena. Tako je v začetku tedna dodatne nakupe obveznic sporočila japonska centralna banka. Nekoliko se je umirilo tudi dogajanje na naftnih trgih, čeprav cena nafte ostaja izredno nizko in bo verjetno tu ostala še kak mesec ali dva, da se ekonomije zopet začnejo prebujati in da oživi poraba ter s tem povpraševanje. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. Bolj skrbi največja utež največjih pet delnic v ameriškem indeksu S&P, saj Amazon, Google, Microsoft, Apple in Facebook predstavljajo kar 22 % indeksa S&P, ta utež pa je celo večja od podobnega razmerja v času začetka velike depresije v 30-ih letih. Te delnice so tudi glavni razlog za hitro okrevanje ameriških indeksov, zato previdnost na tej točki ni odveč.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.