Obvestilo o odprtju poslovalnic

 

 

Odprti smo od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro (https://www.generali-investments.si/obiscite-nas/).  Za termine izven navedenega delovnega časa se je treba obvezno predhodno dogovoriti.

 

Z namenom preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa v Sloveniji delovni čas naših poslovalnic sproti prilagajamo.

Še vedno pa svetujemo, da naše poslovalnice obiščete samo v nujnih primerih in se za vse opravljanje storitve poslužujete naših digitalnih kanalov.

 

Obisk poslovalnice je mogoč samo v ob striktnem upoštevanju navodil zaposlenih glede osebnega stika in varnostne razdalje. Vstop v poslovalnice je mogoč le posamično, obvezna je nošnja zaščitne maske in ohranjanje medsebojne razdalje 1,5 metra.

Vstop brez zaščitne maske ni dovoljen.

 

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 80 24 ali na nasvet@generali-investments.si.

 

Hvala za razumevanje.

Generali Investments d.o.o.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije se v Evropi in ZDA pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. V Evropi je na mizi predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pri tem evropski politiki ciljajo predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč očitno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev. Tudi v ZDA še naprej krepijo monetarne in fiskalne ukrepe. Guverner FED-a Powell je napovedal, da ima FED še precej orožja s katerim se lahko zoperstavi krizi, na kar se je trg odzval z močno rastjo tečajev delnic. Tudi situacija na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se zelo lepo popravlja. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Večina podjetij je že razkrila svoje poslovanje v prvem kvartalu in rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj beleži rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dalj. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi, vidimo, da napoved cepiva lahko trg premakne za 10 % v pozitivno smer, enako se lahko zgodi v nasprotno, če se bodo te napovedi izkazale za preuranjene ali celo nepravilne. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

 

 

Kam s svojimi prihranki v tem času

 

 

SLOVENCI SMO VARČNI, VENDAR PREMALO RAZPRŠIMO NALOŽBE

Povprečno slovensko gospodinjstvo razpolaga kar s 70 tisoč evri prihrankov, kar nas uvršča med prvih 15. najbolj varčnih držav OECD in s tem tudi med najbolj varčne države na svetu. V primerjavi z drugimi evropskimi državami pa imamo precej več, kar polovico prihrankov v denarju in v bančnih depozitih (ta delež je v evroobmočju 30-odstoten), precej naložb imamo v lastnih nepremičninah. Zaostajamo pa pri vlaganjih v življenjska in pokojninska zavarovanja (le 14 odstotkov prihrankov) in pri varčevanju v vzajemne sklade, kjer bi se lahko naš denar bolje obrestoval.

ZA VEČJE DONOSE VARČUJMO POSTOPNO IN DOLGOROČNO

Varčevanje v bankah že dlje časa prinaša zelo nizke obresti. Nasprotno pa vlagatelji v delnice kljub stalnim in v zadnjih mesecih velikim nihanjem zaradi korona krize dolgoročno beležijo lepe dobičke. »Če 30 let varčujemo 80 evrov mesečno v nogavici, privarčujemo 28.800 evrov, na kapitalskih trgih (predpostavimo delniški sklad s 6 % pričakovanim donosom) pa kar 80.361 evrov. Pri tem ne smemo pozabiti na inflacijo, ki pomembno vpliva na stanje našega premoženja in se bo srednjeročno povišala,« med drugim izvemo v primeru, ki ga je v pregledu finančnega dogajanja v času korona krize, na webinarju predstavil Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja družbe za upravljanje Generali Investments.

Oglejte si trenutno dogajanje na kapitalskih trgih in nasvete, kako varčevati.

 

KDAJ KUPUJEMO IN KDAJ PRODAJAMO NALOŽBE?

Najbolj donosno bi bilo, da bi prodajali naložbe v času največje evforije na trgu, kupovali pa takrat, ko je na trgu depresija in indeksi padejo najnižje. Žal pa formule, kdaj nastopi ta trenutek, ne moremo poznati.

  • Bolje je izkoristiti možnost postopnega in razpršenega varčevanja na kapitalskih trgih, ki jo nudijo vzajemni skladi, in povprašati za nasvet izkušene upravitelje.

Naše varčevanje na ta način zastavimo dolgoročno. Tako ublažimo posledice nihanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih, kot se je zgodilo marca letos, se izognemo paniki in ne prodajamo naložb v strahu pred izgubo.

  • Upravitelji premoženja svetujejo, da svoj portfelj naložb vedno razpršite na način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila.

Zadnja kriza je zelo prizadela letalsko industrijo, turizem, gostinstvo … nekatere panoge so prizadete manj, visoke donose v zadnjem četrtletju pa imajo podjetja s področja zdravstva in informacijske tehnologije.

REDNO PREVERJAJMO SVOJE FINANČNE CILJE IN POTREBE

Zastavimo si cilj, koliko denarja želimo privarčevati in v kakšnem času. Vedeti moramo, kakšna so naša pričakovanja glede donosnosti in opredeliti svoj naložbeni cilj. Pomembno je, kdaj bomo potrebovali denar, torej kakšen čas smo si določili za varčevanje in kakšen je naš odnos do tveganja. Na podlagi tega se odločamo, v kakšne naložbe vlagati, da naših prihrankov ne izpostavljamo prevelikemu tveganju, predvsem takemu, ki si ga ne moremo privoščiti.

  • Svoje naložbe skrbno spremljajmo, saj je od njih odvisen vsak pomembnejši korak v našem življenju.

Vsaj enkrat na leto preverimo, ali še ustrezajo našim potrebam in načrtujmo svojo varčevalno strategijo. Razmislimo, koliko lahko dajemo mesečno (ali v priložnostnih enkratnih zneskih) na stran za varčevanje. Bi mesečni znesek lahko povišali, ko imamo višje dohodke?

KO VARČUJEMO V VZAJEMNIH SKLADIH, UPOŠTEVAJMO DVA VIDIKA

Prvi je, kje smo na krivulji življenjskega cikla. Temu prilagodimo obdobje varčevanja. Varčujemo v predvsem v aktivni dobi, po upokojitvi bomo zagotovo imeli manjše dohodke in bomo potrebovali svoje prihranke. Kakšen tip vlagatelja smo, pa je drugi pomemben dejavnik, od katerega je odvisna naša naložbena strategija.

Na dolgoročno uspešnost našega varčevanja bo namreč vplival tudi naš odnos do tveganja, saj se moramo zavedati, kakšna tveganja lahko prenesemo (kakšno finančno zalogo imamo), da nas nihanja preveč finančno ne prizadenejo. Ni vse za vsakogar. Nekaterim se zdi varnost pomembnejša od višine donosa. Drugi se odločajo drzneje, pripravljeni so tudi na nekoliko večje padce vrednosti svojih naložb, če ocenjujejo, da bodo tako dolgoročneje zaslužili več. Prav zato je priporočljivo naložbe prilagoditi svojemu odnosu do tveganja in redno preverjati njihovo ustreznost glede na svoje finančne cilje.

»Če imamo v svojem naložbenem portfelju bolj tvegane naložbe, naj bo naš cilj, da se ob padcih ne odzovemo panično, temveč racionalno. V takih trenutkih je treba sprejeti prave odločitve. Največkrat je najbolje, da se držimo zastavljenega varčevalnega načrta. Prav zato so pomembna postopna mesečna vlaganja v daljšem časovnem obdobju, da si razporedimo prihranke in jih postopno investiramo na trg,» še poudarja Luka Flere, nosilec priznanja naj upravitelj premoženja 2018 po izboru revije Moje Finance.

Želite povečati svoje prihranke, a nimate dovolj znanja in izkušenj? Vsekakor se obrnite na izkušene svetovalce in upravljavce, ki vam pri tem lahko pomagajo. Upravljavci Generali Investments so že nekaj let med najuspešnejšimi v Sloveniji, tako lahko veste, da svoje premoženje zaupate najboljšim.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija gre po izjavah politikov počasi h koncu. Ukrepi se pospešeno odpravljajo, tudi naši otroci se bodo naslednji teden deloma vrnili v vrtce in šole. Na prve strani medijev prihajajo tudi novice, ki niso povezane s pandemijo. A pandemija in predvsem začasna ustavitev življenja ter gospodarstva je pustila globoke posledice v svetovni ekonomiji. Napovedi pričakovanj se popravljajo iz tedna v teden in ocena je, da smo v najhujši recesiji po veliki depresiji iz 30-ih let preteklega stoletja. V Evropi bo upad BDP v 2020 verjetno nekaj nad 10 %, v ZDA sicer nižji, okoli 6 %, a vseeno so to številke, ki vzbujajo skrb. Nekatere panoge, in s tem podjetja, se ne bodo hitro pobrale in vrnile na stara pota, za nekatere bo prihodnost bistveno drugačna od preteklosti. Ta negotovost, povezana z vprašanjem, kaj bo jeseni, ko se po svetu in pri nas iztečejo neposredne podpore podjetjem ter zaposlenim zaradi zmanjšanega obsega dela, vzbuja skrb. Države zato še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za blažitev padca, kar drži visoko zaupanje vlagateljev v delniške trge, na drugi strani se v nekaterih dejavnostih krepi optimizem, saj spremenjeni trendi krepijo ali pa celo močno povečujejo obseg poslovanja.

– Ta zadnja trditev je lepo opazna tudi v rezultatih podjetij za prvi kvartal ter napovedih za drugi. Večina največjih podjetij je že razkrila svoje poslovanje ter zelo previdna pričakovanja za preostanek leta in trend je več kot jasen. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti ter prosi za državno pomoč. Na drugi strani so prehrambena podjetja doživela obrat nekaterih trendov in s tem rast poslovanja. Vidimo krepitev on-line nakupov ter s tem pozitivna presenečenja praktično pri vse on-line trgovcih, tudi na IT podjetja je kriza vplivala pozitivno. Zmagovalec krize so zaenkrat podjetja iz sektorja zdravstva, saj vsa beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična. Kar naenkrat visoke cene zdravil, ki so zaposlovala ameriško predvolilno kampanjo, niso več težava.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej ponujajo trgom. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 temveč še precej dlje. Čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje sedanjosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

Nasvet za vlagatelje:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, trenutno ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju le-teh.

 

 

Mesečno poročilo za april 2020

 

Mesečno poročilo za mesec april 2020

 

Naložbeni komentar – april 2020

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu je bilo konec aprila že skoraj pozabljeno. Tečaji so se od najnižje točke, merjeno v evrih, do konca aprila povišali kar za 27 %. Tako se je skozi april nadaljevalo okrevanje delniških trgov, saj so se tečaji v aprilu v povprečju okrepili za 10,9 %. Globalni delniški trgi so bili tako od začetka leta pa do konca aprila okoli 10 % v minusu.

Po zelo slabih makroekonomskih podatkih, ki jih beležimo v zadnjih tednih, pa se je pokazala luč na koncu tunela. Večina držav je svojo ekonomijo v obdobju virusa popolnoma ustavila. To kažejo praktično vsi podatki, ki jih posamezne države objavljajo. Posledično je povsod začela naraščati brezposelnost. Obenem pa se je epidemija začela umirjati. Dnevni prirast novo okuženih je v večini držav vedno manjši. Še vedno pa se zadeve niso začele umirjati v ZDA in v Veliki Britaniji. V nekaterih državah, kot so Brazilija, Argentina, Rusija itd., pa število okuženih še vedno narašča. Obenem se izvaja vedno več raziskav o samem virusu. Tako podatki kažejo, da je okuženih precej več kot kažejo uradne številke. Raziskave kažejo, da od 20 pa kar do 70 krat več. Večina teh okuženih virusa sploh ne zazna, so asimptomatski, oziroma imajo zelo blage znake prehlada. Kar posledično pomeni, da je smrtnost precej nižja od do sedaj objavljenih številk. Vseeno je virus zelo nalezljiv, kar pomeni, da za t.i. prekuženost potrebujemo precej večjo številko od do sedaj okuženih. Vseeno se zdi, da se epidemija, tudi na podlagi ukrepov, umirja in da bodo nova spoznanja o samem virusu prinesla bolj kontrolirano prihodnost. Kar pomeni, da bo zdravljenje in preprečevanje uspešnejše ter da zaenkrat ne gre pričakovati še močnejšega drugega vala. Obenem se razvijajo tudi zdravila in cepivo. Slednje bi bilo lahko na voljo, po najbolj optimističnem scenariju, okoli novega leta. Do takrat pa bo potrebno ekonomijo povrniti v dokaj normalno stanje, saj je trenutno stanje nevzdržno. Višja brezposelnost prinaša več negotovosti, depresij, finančnih težav posameznikov. Ta dejstva pa povečujejo zdravstvene težave tudi drugih prebivalcev. Kako krmariti med čermi, pa je težko vprašanje in vsaka država se ga loteva kot sama misli, da je najbolje za vse. Gre pa trenutno večina držav v umik ukrepov in rahljanje karantene, kar pomeni, da se stvari normalizirajo. Glavno vprašanje pri vsem je, kako uspešne bodo posamezne države in kako so se na nove razmere prilagodila podjetja in posamezniki. Dejstvo je, da je že pred nastopom krize potekala transformacija gospodarstva. Nekatere panoge in podjetja so bila že vrsto let v upadu in nastajali so novi poslovni modeli, ki so s krizo dejansko še pridobili na hitrosti implementacije. To se kaže tudi na delniških trgih, kjer cene delnic posameznih podjetij že kotirajo na nivojih izpred krize, posamezna podjetja pa se še naprej soočajo z izredno težkimi razmerami. Imamo pa tudi podjejta, ki jim je pred krizo šlo odlično in so sedaj doživela strukturno spremembo, ki bo trajala kar nekaj časa.

Gledano po posameznih regijah, so pri rasti prednjačili delniški trgi v ZDA. Ti so se v aprilu okrepili za 13,3 %, kar je dobrih 7 odstotnih točk več, kot so se okrepili delniški trgi v Evropi. Če pogledamo sektorske spremembe pa vidimo, da so določeni sektorji skoraj že na nivojih izpred pandemije. Omenimo lahko zdravstveni in tehnološki sektor. Delniške trge žene tudi nizka cena denarja. Zdi se, da bo ta ostala nizka tudi v bližnji prihodnosti. Omenimo lahko, da se zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice še vedno nahaja v območju okoli 0,6-0,7 %. Nemška pa vztraja v negativnem območju okoli 0,5 %. Cena nafte je še naprej izredno nizka in je konec aprila znašala okoli 19 dolarjev za sodček.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ja prav tako v aprilu odbil in porasel za 9,4 %. Regijski trgi pa so se v povprečju okrepili za 7,2 %.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– rast števila okuženih z virusom Covid-19 v večini sveta upada. Med večjimi državami je dnevni prirast novo okuženih še vedno visok v Veliki Britaniji, Kanadi, Indoneziji in tudi v ZDA. Še vedno pa dnevna rast števila okuženih narašča tudi v Rusiji, Argentini, Mehiki, Braziliji, Egiptu, Čilu, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah. Vidimo, da ni imun noben del sveta. Posledično je podobna tudi slika o številu umrlih, skupno število umrlih se trenutno giblje okoli 250.000 tisoč, vendar se dnevni prirast umrlih znižuje že od sredine aprila. Trenutno na svetu dnevno za posledicami virusa podleže okoli 4000 ljudi. Posledično se epidemiološki sliki prilagajajo tudi posamezne države. Zavedati se je potrebno, da je večina držav ekonomijo dobesedno ustavila. Sedaj se ti ukrepi umikajo, vendar določene omejitve še vedno veljajo. Previdnost in negotovost je med ljudmi še vedno prisotna, kar vpliva tudi na hitrost ponovnega zaganjana ekonomije in hitrost kroženja denarja. Zdi se, da bo v večini sveta, kljub koncu epidemije, še vedno prisotnih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo gospodarsko rast. Posledično bo tudi okrevanje počasno. Pojavlja pa se tudi strah in negotovost pred t.i. drugim valom okužb, kajti prekuženost v večini držav ni dovolj velika, da bi preprečili širjenje virusa brez določenih ukrepov, ki po eni strani preprečujejo širjenje, na drugi pa znižujejo gospodarsko rast in povečujejo brezposelnost.

– na drugi strani države sprejemajo ukrepe, ki blažijo posledice ustavitve gospodarstva. Centralne banke so omogočile izredno nizko ceno denarja. Brezposelni živijo od državne pomoči. Krediti podjetij se reprogramirajo. Podjetja, ki so bila najhuje prizadeta – turizem, letalske družbe, restavracije – prav tako rešujejo svoje bilance. Nekateri dobivajo državno pomoč, drugi nove lastnike, tretji odprodajajo premoženje. Zdi se, da bodo določeni segmenti gospodarstva čutili dolgoročne posledice, nekateri celo strukturne premike s spremenjenimi navadami ljudi in poslovnih subjektov. So pa v vsaki krizi tudi zmagovalci. Dejstvo je, da je v svetu pred krizo potekala transformacija ekonomije. Spreminjal se je način dela, poslovne poti, komunikacija zaposlenih, preference potrošnikov. Ta kriza pa je to preoblikovanje še pospešila. To trenutno vidimo tudi v cenah delnic, kjer vlagatelji v določenih segmentih še naprej vidijo rast prihodkov in dobička v prihodnjih letih ter v določenih, kjer bo ta rast občutno manjša kot v preteklosti. Še naprej pozitivno preseneča IT sektor. Prav tako se dobro držijo podjetja iz sektorja zdravstva. Najdemo pa tudi podjetja iz preostalih panogah, ki so bila dobro pripravljana oziroma so se na nove razmere hitro prilagodila.

– kapitalski trgi se še naprej glede na situacijo držijo zelo dobro. Izjemna likvidnostna pomoč ter nizka donosnost obvezniških trgov delajo delnice relativno privlačne. Napovedi centralnih bank pa kažejo na to, da bo cena denarja kar nekaj česa ostala izjemno nizka. Ob ponovnem zagonu gospodarstva je začela pridobivati tudi cena nafte. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. V ameriškem indeksu S&P 500 najdemo kar nekaj podjetij, katerih cene delnic so na vrhovih izpred krize ali pa so te že presegli. Tukaj lahko omenimo Amazon pa tudi Google, Microsoft, Apple in Facebook, ki od rekordnih nivojev niso zelo oddaljeni. Je pa dejstvo, da smo v krizi od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni oziroma brez njih v trenutni situaciji niti ne bi mogli poslovati in »se družiti«. Ljudje nakupujejo po spletu (Amazonu), za iskanje/pošto uporabljajo Google na Applovem telefonu in si stvari zapisujejo v Wordu in Excelu ter vmes poklepetajo s sodelavci ali prijatelji preko Facebooka.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Pridružite se nam na spletnem dogodku Osebne finance v trenutni situaciji

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

Pridružili smo se zavarovalnici Generali in želimo z našim znanjem ter izkušnjami pomagati, da na trenutno situacijo pogledamo bolj optimistično, svoje ravnanje in vedenje pa prilagodimo zavedanju, da je #Najboljše zavarovanje naše ravnanje, tako v času, ko ostajamo doma, kot tudi zatem.

 

Tako bomo skupaj pripravili spletni dogodek OSEBNE FINANCE V TRENUTNI SITUACIJI, ki se bo odvil 7. maja 2020 ob 11. uri. Govorec bo mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja Generali Investments.

 

Govoril bo o tem, na kaj moramo biti v trenutnih razmerah pri osebnih financah pozorni? Kako se pravilno odločiti?
Vabljeni, da poiščite odgovor skupaj z nami.

 

PRIJAVITE SE NA DOGODEK

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato države pospešeno delajo na strategiji izhoda iz karantene. Tempo je različen, prednjačita Danska in Avstrija, najbolj zaostajajo Italija in Španija. Tudi v ZDA je tempo različen in predvsem odvisen od posameznih zveznih držav. Kot se sedaj kaže, bo proces odpiranja počasnejši, kot se je zdelo na začetku krize. Določene dejavnosti bodo, še posebej kjer pride do srečanja večjega števila ljudi (turizem, restavracije, letalski promet itd.), odprte z velikim zamikom in s tem bo vpliv na ekonomijo negativen dalj časa od prvotnih ocen. V najboljšem primeru lahko tako pričakujemo okrevanje v obliki črke U, čeprav je veliko nejasnosti kako bo gospodarska aktivnost izgledala v drugi polovici leta.

– Države še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za podporo gospodarstvu. Podobno kot v Sloveniji tudi drugod po svetu pomagajo najbolj prizadetim panogam, tako bodo denimo največje evropske letalske družbe kot so Lufthansa ali proizvajalec športne opreme Adidas prejeli milijarde evrov ugodnih kreditov in drugih oblik pomoči, ki bi jim pomagali preživeti naslednjih nekaj mesecev. Po drugi strani podjetja objavljajo rezultate za prvi kvartal 2020 in dajejo večinoma zelo previdne napovedi za drugi kvartal ter drugo polovico leta. Rezultati se gibljejo v okviru pričakovanj, za prvi kvartal so še vedno relativno dobri, medtem ko so napovedi za drugi kvartal v povprečju precej slabše kot v enakem obdobju lani, a vseeno niso bistveno slabše od pričakovanj vlagateljev. Zaenkrat pozitivno presenečajo predvsem v panogah zdravstva in IT, negativno pa predvsem finančna, letalska industrija, avtomobilisti in nekatera industrijska podjetja.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Verjetno gre večji del zasluge pripisati izdatni likvidnostni pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih, čeprav z nakupi na obvezniških in nekatere tudi na delniških trgih sporočajo, da je njihova moč neomejena. Tako je v začetku tedna dodatne nakupe obveznic sporočila japonska centralna banka. Nekoliko se je umirilo tudi dogajanje na naftnih trgih, čeprav cena nafte ostaja izredno nizko in bo verjetno tu ostala še kak mesec ali dva, da se ekonomije zopet začnejo prebujati in da oživi poraba ter s tem povpraševanje. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. Bolj skrbi največja utež največjih pet delnic v ameriškem indeksu S&P, saj Amazon, Google, Microsoft, Apple in Facebook predstavljajo kar 22 % indeksa S&P, ta utež pa je celo večja od podobnega razmerja v času začetka velike depresije v 30-ih letih. Te delnice so tudi glavni razlog za hitro okrevanje ameriških indeksov, zato previdnost na tej točki ni odveč.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– Koronavirus je povsod, v Evropi in ZDA, že dosegel svoj vrh. Število okuženih, hospitaliziranih in umrlih upada. Zato se države pospešeno posvečajo izhodu iz karantene. Danska je tako že deloma odprla šole, Nemčija podobno, odpirajo se določene panoge in trgovska dejavnost. Tudi v Sloveniji. A kljub vsemu je omejitev še vedno veliko, še posebej v najbolj prizadetih panogah transporta, gostinstva in turizma. Nekatere države so močno odvisne od turizma (Grčija, Hrvaška), kjer turizem predstavlja 20 % BDP, a tudi v Španiji in Italiji je ta delež visok, zato prihaja v ospredje vprašanje, kaj bo z letošnjo turistično sezono, in če je ne bo oz. bo zelo omejena, kakšni bodo ukrepi na nivoju EU, da se bo močna recesija omilila.

– Države uvajajo dodatne ukrepe za premostitev sheme, jamstvene sheme in garancije za najbolj izpostavljene posameznike in podjetja. To krepi optimizem na trgu, a številke v drugem kvartalu bodo neizprosne. Pričakujemo lahko zelo velik upad gospodarske aktivnosti, v zadnjem tednu so se te napovedi še nekoliko poslabšale. Zato se hiti z izhodno strategijo in zadeve se spreminjajo iz dneva v dan. Skupen imenovalec izhodnim ukrepom v zadnjih 14 dneh je, da se situacija z virusom umirja nekoliko hitreje od pričakovanj, zato so tudi izhodni ukrepi nekoliko hitrejši od pričakovanj, kar vliva nekaj optimizma za tretji in četrti kvartal ter omogoča hitrejši povratek k normalnemu življenju.

– Če lahko Kitajska ponudi informacije kako svet izgleda po odpravi ukrepov, potem lahko bolj optimistično zremo v svet. Po odpravi omejitev se je močno povečal nakup letalskih kart za prvomajska potovanja, tudi turistične zmogljivosti se lepo polnijo. Ljudje si po mesecih karantene želijo spremeniti okolje in doživeti nekaj novega. Po drugi strani vidimo krepitev digitalnih, online prodajnih kanalov, kar pomeni dodaten pritisk na fizično trgovino. Lahko ocenimo, da je to ena izmed trajnih sprememb, ki jo prinaša ta koronavirus kriza.

– Največji izziv ostajajo azijske države in države s slabšim zdravstvenim sistemom, a med njimi so nekatere zelo velike in pomembne države trgov v razvoju kot so Indija, Rusija in Južna Afrika. Tam vrh koronavirusa še ni bil dosežen, zato se omejevalni ukrepi nadaljujejo, kar ima močan negativen vpliv na trge v razvoju kot celoto. Tako stanje lahko pričakujemo še vsaj teden ali dva.

Vpliv na kapitalske trge:

– Trgi so tudi pretekli teden končali v zelenem, saj optimizem krepi zaupanje vlagateljev. Začele so se prve objave rezultatov podjetij. V ZDA so v ospredju banke in IT panoga. Banke so razočarale, predvsem zaradi oblikovanj dodatnih rezervacij zaradi pričakovanih odpisov in slabih kreditov. Trg se je na te objave odzval negativno in kot panoga so finance beležile enega slabših rezultatov. Po drugi strani so prva IT podjetja nakazala solidne rezultate, čeprav glavnina objav največjih podjetij še pride v prihodnjih dneh. A to ni ustavilo Amazona in Netflixa pri doseganju novih vrhov, saj njun poslovni model očitno prosperira v teh kriznih časih. Tudi prva podjetja iz panoge zdravstva nakazujejo dobre rezultate, še bolj pa razveseljujejo njihove napovedi za celo leto, saj pričakujejo pospešek poslovanja.

– Podatki družb, ki raziskujejo tržne trende in nakupovalne navade za marec in april kažejo, da so ljudje usmerjali nakupe predvsem v nujne potrošne dobrine, kot so prehrana in sredstva za gospodinjstva. Kupce v času karantene privlači tudi online zabava. Po drugi strani smo videli močan padec prodaje pri večjih enkratnih nakupih, kot so veliki gospodinjski aparati in avtomobili. Ker je avtomobilska industrija pomemben del evropskega in nemškega gospodarstva (s tem tudi slovenskega, saj predstavljajo skoraj 20 % slovenskega izvoza), se pričakujejo vzpodbude za nakup novih avtomobilov, podobno kot v obdobju 2009-2010. V ta namen je 5. maja sestanek nemških avtomobilistov z nemško vlado. To bi bil lahko trenutek za večji premik tečajev v Evropi.

– Dogovor OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte je le na kratko dvignil ceno nafte. Ukrepi so na kratek rok premajhni, da bi uspeli nevtralizirati upad porabe nafte zaradi karanten in posledično manjše gospodarske aktivnosti ter transporta. Zaradi velikega kratkoročnega presežka ponudbe nafte v ZDA je cena tako upadla pod 0, saj so se predvsem špekulanti in finančni vlagatelji želeli znebiti pogodb za dobavo nafte (futures-ov) v maju in kupiti daljše pogodbe na eni strani, na drugi strani pa se znebiti dejanske fizične dostave. Te nizke cene nafte imajo sicer vpliv na trge, a če pogledamo malo dlje, v jesen, ko lahko pričakujemo normalizacijo dogajanja v svetu, je cena dobave ameriške nafte WTI v septembru lahko približno 30 dolarjev. So pa nizke cene nafte dobre za vse energetsko odvisne države in velike uvoznice, Kitajsko, Evropo in Slovenijo.

– Obvezniški trgi so stabilni in centralne banke imajo trden »nadzor« nad trgom. Likvidnost je dobra in razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (t.i. spread-i) so zopet normalne. Države še naprej hitijo z izdajo novih obveznic in menic, saj tako financirajo nadaljnje ukrepe za boj s koronavirusom. Povečano ponudbo pričakujemo še nekaj časa, zato bodo centralne banke še naprej budno spremljale dogodke in po potrebi ukrepale z dodatno likvidnostjo.

Nasvet za vlagatelje:

– Trgi so še nekoliko zrasli v zadnjem tednu, tako da padci od začetka leta ne izgledajo več dramatično. Nekatere delnice so že presegle ne samo nivoje iz začetka leta, ampak so celo šle na nove najvišje vrhove. Posledično je čas za razmislek o prilagajanju portfelja v smislu manjšega zmanjšanja delniške izpostavljenosti za vlagatelje, ki imajo trenutno pretežni del portfelja v delnicah. V prihajajočih tednih bodo rezultati in napovedi firm ter strategije izhoda iz karantene dali boljšo sliko glede prihodnjega razvoja gospodarskih dogodkov, zato je priporočljivo zmanjšati tveganje. Vlagatelji, ki imajo zelo konzervativno naravnane portfelje (vključno z depoziti) pa naj z manjšimi koraki povečajo delniško izpostavljenost, saj tvegajo, da ob dobrem razpletu dogodkov zamudijo nadaljnjo rast.

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce ohranjamo priporočila nespremenjena. Ostanite na začrtani poti. Leto 2021 izgleda precej bolje in koronavirus naj bi imel le še majhen vpliv na ekonomijo. Vlagatelj naj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. Poplava novo ustvarjenega denarja krepi dolgoročno privlačnost delnic, v škodo predvsem bančnim depozitom.

– Najprivlačnejše panoge ostajajo zdravstvo, prehrana, osnovne komunalne dobrine in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, npr. Generali Rastko Evropa ima skoraj 18 % portfelja naloženega v evropska IT podjetja. Ohranjamo ključno priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije. Naložbe npr. v delnice energetskih (naftnih) podjetij naj predstavljajo do 10 % portfelja in ne pretežni del portfelja. Te delnice so lahko začimba portfelju, nikoli ne bi smela biti začimba glavna jed.

– Za konec bi radi še opozorili glede vlaganja v nafto, saj se pojavlja vse več vprašanj na to temo. Delnice naftnih podjetij niso isto kot nafta. Tudi vsa nafta ni ista. Imamo veliko vrst nafte z zelo različnimi cenami. Tudi ista vrsta nafte nima istih cen, saj se cene močno razlikujejo od kraja in časa dobav. Tako je cena za dobavo zahodno teksaške lahke nafte (WTI) v maju padla po 0, cena iste nafte za dobavo v septembru in oktobru pa ostaja nad 30 dolarji za sodček. Posledično tudi ETF-i, ki vlagajo v nafto trgujejo z množico teh finančnih instrumentov. Ko je ETF prodal majske pogodbe in kupil junijske, je ob tem ustvaril veliko finančno izgubo za vlagatelje. Zato je gibanje teh ETF-jev lahko povsem drugačno od pričakovanj. Vsem vlagateljem, ki ne poznajo področja trgovanja z nafto, svetujemo, da se oddaljijo od kratkoročnih špekulacij in se držijo dolgoročne naložbene strategije, ki je usklajena s profilom vlaganja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 


Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa in karantene so v tem trenutku uspeli zajeziti eksponentno širitev virusa. Število novo okuženih in umrlih upada praktično povsod. Po prvih ocenah so vrhovi doseženi skoraj povsod po Evropi. Ta teden bo vrh verjetno dosežen še v Veliki Britaniji in ZDA. V Italiji upada tudi število ljudi na intenzivni negi. Pozornost se tako iz ukrepov za zajezitev pandemije usmerja na ukrepe za oživljanje gospodarstva ter sproščanje javnega življenja. Prve ukrepe vidimo ta teden, v Avstriji in na Danskem, tudi v Sloveniji. Sproščanje bo postopno in se bo vleklo v poletne mesece, družbeno distanciranje bo ostalo še nekaj časa, saj zdravila in cepiva verjetno ne bo še naslednjih 12 mesecev

– Kitajska kot prva država s karantenami, tudi prva vrača življenje v normalne tirnice. Podatkov ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo presodili, kako hitro se bo stanje normaliziralo, a če sodimo po nekaterih podatkih (npr. število letalskih poletov, potniki, promet in zastoji, itd.) bo normalizacija trajala dlje od pričakovanj, kar nas vrača k recesiji oblike črke »U«.

– V preteklem tednu smo videli, da so analitiki največjih svetovnih bank postali še nekoliko bolj pesimistični v svojih napovedih o gibanju posameznih BDP-jev. Pričakovanja gredo, zaradi počasnejšega sproščanja ukrepov ter ohranjanja politike družbenega distanciranja, v recesijo oblike »U«. Po najnovejših pričakovanjih naj bi svetovni BDP letos upadel med 1 % in 2 %. Pričakovanja za ZDA so upad nad 3 %, upad v Evropi bo verjetno še enkrat večji. Eden prvih ključnih podatkov stanja svetovne ekonomije bo objavljen ta petek, 17. aprila, ko bo Kitajska objavila svoj BDP za prvi kvartal. Ker je Kitajska praktično celoten kvartal preživela v karanteni, bodo številke zelo zanimive.

– Pretekli teden so centralne banke in države nadaljevale s sprejemanjem ukrepov v boju zoper koronavirus. FED je tako okrepil likvidnost z dodatnimi 2.300 milijardami ukrepov v podporo manjšim podjetjem, lokalnim in zveznim vladam, za nakupe tveganih obveznic in nekaterih drugih finančnih instrumentov. Tudi EU je v petek uspela doseči dogovor o pomoči najbolj prizadetim državam skozi evropski reševalni mehanizem ESM v višini 540 milijard eur. Ukrepi pomagajo, a vprašanja, ki se pojavljajo so, problem visoke zadolženosti nekaterih držav ter kaj bo jeseni, ko se velik del ukrepov izteče.

 

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi držav in centralnih bank so dokončno stabilizirali trge. Val denarja je pomiril strah pred likvidnostno krizo, zato so se panične prodaje umirile. Kot smo videli najhitrejši padec v medvedji trend v zgodovini, tako smo videli najhitrejši, več kot 20 %, odboj trgov v zgodovini. Trgi so tako dosegli nivo začasnega ravnovesja, ki pa ga že ta teden lahko premaknejo prve objave rezultatov poslovanja za prvi kvartal. Začela bodo ameriška podjetja, predvsem banke, a lakmusov papir bodo predvsem tehnološka podjetja, ki predstavljajo največjo utež v globalnih indeksih.

– Pretekli teden smo videli pospešek pri komuniciranju podjetij. Kot po tekočem traku vsa umikajo napovedi za 2020 in jih popravljajo močno navzdol, obenem pa poudarjajo, da je okolje preveč negotovo, da bi lahko imeli visok nivo zaupanja v nove napovedi. Dejstvo je, da je leto 2020 z vidika rasti izgubljeno, zato se tudi analitiki vse bolj ozirajo v 2021 in poizkušajo oceniti, katera podjetja bodo najhitreje okrevala, katera pa bodo tudi še naslednje leto v težavah, zaradi počasnega okrevanja ali pa spremembe navad potrošnikov.

– Dogovor OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte bo nekoliko zmanjšal presežek ponudbe nafte na trgih, a dejstvo je, da presežek zaradi ukrepov karantene ostaja in je zgodovinsko gledano še vedno ogromen. Ukrepi OPEC+ na kratek rok lahko nekoliko pomagajo pri stabilizaciji cen nafte, pomembnejši pa je dogovor za daljše obdobje, saj če se ga bodo držali in bo črpanje nečlanic zaradi nizkih cen zmanjšano za daljše obdobje (zaradi nerentabilnosti novih investicij), lahko pričakujemo predvsem proti koncu 2020 in v 2021 stabilizacijo cen nafte na precej višjih nivojih kot je cena sedaj. A ker imajo vsi ti dogovori zelo veliko pogojnikov, na kratek rok krepkejšega okrevanja cen nafte ni za pričakovati.

– Obvezniški trgi so stabilni in centralne banke so zopet prevzele »nadzor« nad trgom. Likvidnost se je sprostila in razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (t.i. spread-i) so se zaprle. Poplava novih izdaj na obvezniških trgih se nadaljuje. Države hitijo z izdajo novih obveznic in menic, saj tako financirajo ukrepe za boj s koronavirusom. Med temi državami je tudi Slovenija, ki je prejšnji teden izdala za 2,25 mrd evrov obveznic. V naslednjem mesecu gredo pričakovanja v smeri stabilnih donosov, da centralne banke s svojimi operacijami (predvsem nakupi) kontrolirajo premike na obvezniških trgih.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce ohranjamo priporočila nespremenjena. Ostanite na začrtani poti. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. Poplava novo ustvarjenega denarja krepi dolgoročno privlačnost delnic v škodo predvsem bančnim depozitom.

– Logika glede unovčevanja dobičkov ostaja podobna tisti iz preteklega tedna. Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna lahko del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v odboju od dna znašajo okoli 20 %, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel. Vsi tisti, ki so dno zamudili naj ohranjajo strategijo enakomernih vstopov na trg. Prihajajoči tedni in meseci bodo še ponudili priložnost za dobre nakupe, potrebna pa bosta trdna volja in preudarnost.

– Najprivlačnejše panoge ostajajo zdravstvo, prehrana, osnovne komunalne dobrine in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije. V naslednjih 30 dneh bo veliko podjetij objavilo svoje napovedi za 2020, zato bo po tem obdobju lažje ločiti zrnje od plev.

– Trg bo v naslednjih tednih zaradi rezultatov postal bolj nepredvidljiv. Pričakujemo lahko večja nihanja, v primeru zelo slabih napovedi in rezultatov, mogoče celo testiranje dna, na drugi strani bi ob boljših napovedih lahko videli trenutne nivoje kot močno oporno točko. Centralne banke in države so ustvarile močno presežno likvidnost, ki sama po sebi ne ustvarja gospodarske rasti, lahko pa močno dvigne tečaje delnic, kar smo videli v obdobju po zadnji krizi. Zato časi niso primerni, da je večina kapitala v delnicah, pa tudi ne v bančnih depozitih. Razpršenost med naložbenimi razredi ostaja osnovno vodilo varčevanja.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja? Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.