Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa v večini držav delujejo. V najbolj prizadetih državah: Italiji in Španiji se okužbe stabilizirajo, tako se zdi tudi za večino evropskih držav. Vrh v Veliki Britaniji in ZDA bo verjetno dosežen v sedmih do desetih dneh. Tako se pozornost sedaj počasi usmerja na načrt počasne odprave ukrepov. Prve države že razkrivajo podrobnejše terminske načrte ponovnega odprtja nekaterih industrij ter ponovnega zagona gospodarstva in javnega življenja na sploh. V tem prednjačita Avstrija in Danska, optimizem se krepi tudi v Sloveniji.

– Pozornost vlagateljev se iz virusa seli na grožnjo recesije. Človeštvo bo virus premagalo, pojavlja pa se vprašanje, kako globoka bo recesija in predvsem, koliko časa bo trajala. Ob tem pa se še ugiba, ali se lahko jeseni ponovi nov val okužb in kakšna bo reakcija držav v tem ponovnem valu. Odgovor na to je verjetno precej enostaven, saj po naši oceni zaprtje, kot je bilo uveljavljeno sedaj, zaradi gospodarske škode ni več na mizi.

– Vpliv pandemije na gospodarstva po svetu v 2020 bo velik in večji kot v finančni krizi 2008/2009. Upad gospodarske rasti v ZDA bo po najnovejših podatkih več kot 6 %, za Evropo in Nemčijo se te številke približujejo 10 %. V Sloveniji lahko pričakujemo upad kot v Nemčiji ali nekaj več, zato je v preteklem tednu večina držav napovedala še dodatne ukrepe za blažitev krize. Vpliv vseh teh ukrepov bo viden v naslednjih mesecih, a zmerni optimizem ostaja, viden tudi iz pozitivne reakcije na trgih.

– Podjetja zadnje dni pospešeno umikajo napovedi za 2020 in tudi 2021, saj je nejasnosti okoli gospodarskega okrevanja in zagona po pandemiji enostavno preveč. Nekatera podjetja so tudi ustavila izplačila dividend, del teh je povezanih tudi s pomočmi državam zaradi pandemije. V naslednjih 14 dneh se začnejo objave rezultatov za 1. kvartal 2020, ki bo dal bolj jasno sliko, kaj se dogaja s prodajo, dobički in maržami. Še pomembnejše bodo napovedi za 2. kvartal in ocene za celo leto, saj se bo dalo iz njih izluščiti ocene podjetij, kako vidijo razvoj dogodkov do konca leta. Zanimive bodo predvsem panoge, ki so bolj prizadete, saj bomo mogoče dobili osnoven okvir, kako vzpostaviti nazaj modele vrednotenj teh podjetij.

– Veliko pozornosti je usmerjene na Kitajsko, ki je v zadnjih desetih dneh močneje sprostila ukrepe in posledično so nekatere gospodarske aktivnosti zelo hitro oživele. Tudi ostali svet upa na kitajski scenarij, saj bi le-ta prinesel dodatni optimizem na trge.

 

Vpliv na kapitalske trge

– Centralne banke so uspele stabilizirati trge, skupaj z ukrepi držav pa so poskrbele za optimizem na trgih. Po najhitreje nastalem medvedjem trgu smo sedaj videli še najhitrejši obrat trenda v zgodovini, in sicer je še zelo težko delati zaključke, a če je okrevanje v obliki črke V, smo praktično že v bikovskem trgu. Razvoj dogodkov je bil neverjetno hiter in večina potencialnih vlagateljev je vse to opazovala iz »varne« distance.

– Osnovno vprašanje, ki si ga vlagatelji zastavljajo po tako močnem odboju je, ali sledi nova korekcija oziroma, ali bomo videli dvojno dno (oblika črke W). Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Če sodimo po borzni zgodovini bi bil odgovor na vprašanje o dvojnem dnu pozitiven. Trg bi najbrž šel ponovno testirat dno. A po drugi strani so vse države in centralne banke sveta v zadnjih dveh mesecih ustvarile novih 10.000 milijard dolarjev povratnih in nepovratnih ukrepov, kar je enormna številka, ki lahko spreminja borzno zgodovino in močno zmanjšuje verjetnost dvojnega dna. Po drugi strani pa bi močno negativno presenečenje o globini krize lahko zopet prineslo bolj negativne številke tudi na borzni trg.

– Vedno bolj postaja viden različen vpliv na posamezne segmente gospodarstev. Zadnji podatki kažejo lepo rast v panogi osnovnih potrošnih dobrin, saj so vsi kupovali prehrano, čistila ter ostale potrošne dobrine. Podobno je v sektorju zdravstva ali pa oskrbe z osnovnimi komunalnimi storitvami ter IT podjetjih. Delnice teh podjetij so padle precej manj in v odboju so se nekatere že povsem približale starim nivojem, nekatera so za letošnje leto že v pozitivnih številkah. Po drugi strani vidimo zadnje dni precej optimizma tudi v najbolj prizadetih segmentih gospodarstev (potniške križarke, letalska industrija turizem, hotelirstvo itd.), kjer je tempo sproščanja ukrepov nejasen in okrevanje nemogoče napovedati. Nekatere od teh delnic so močno zrastle, kar daje signal, da je špekuliranje spet živo in da so se časi »casino« investiranja spet vrnili.

– Stabilizacijo na obvezniških trgih izkoriščajo v polni meri tudi države in podjetja, saj v zadnjih desetih dneh vidimo poplavo novih izdaj obveznic, kar trgovcem daje priložnost, da zaslužijo nekaj iz naslova trgovanja in arbitraže, a za zdaj ne moremo pričakovat večjih premikov na obvezniških trgih, saj je večina obrestnih mer na nivoju okoli 0 %, centralne banke pa so v polni meri uporabile vso razpoložljivo orožje. Donos bo tako v tem segmentu minimalen, če sploh, po drugi strani pa naložba ohranja svoj atribut varnosti.

 

Nasvet za vlagatelje:

– Za dolgoročne vlagatelje ali varčevalce se kaj bistveno ni spremenilo. Po letu 2021 se pričakuje le še majhen vpliv virusa na ekonomijo, zato naj vlagatelj ohranja naložbeno strategijo in tempo vlaganj. V preteklih tednih so tisti malo pogumnejši imeli priložnost dokupiti dobra podjetja z diskontom, a bistveno se slika ni spremenila.

– Vlagatelji, ki so večji del premoženja uspeli vložiti blizu dna (čeprav so le-ti v izraziti manjšini) lahko danes del dobičkov realizirajo in jih umaknejo v bolj varne naložbe. Donosi trgov v zadnjih desetih dneh se gibljejo med 10 % in 20%, kar je odlično in predstavlja več leten donos, zato ima realizacija dela dobičkov smisel.

– Še vedno ostajajo najprivlačnejše panoge zdravstva, prehrane, osnovnih komunalnih dobrin in IT. Nekateri naši skladi te panoge dobro predstavljajo (Generali Vitalnost, Generali Tehnologija), a so tudi drugi skladi prilagodili portfelje, ki odražajo naša pričakovanja glede prihodnjega razvoja dogodkov, zato ohranjamo priporočilo o preudarni strukturi portfelja ter razpršitvi premoženja med različne kategorije in regije.

– Pandemija in njen odsev na trgih sta pokazala, da ima pametna naložbena struktura velikansko prednost pred logiko »vse bom vložil v najhitreje rastočo naložbo«. Zato ponovno pozivamo vlagatelje, da se ne sme naložbe gledati zgolj skozi primerjavo absolutnega donosa, ampak tudi skozi prizmo tveganja (in nihajnosti), ki ga taka naložba prinaša. Kriza je za nekaj dobra, če se iz nje kaj naučimo.

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vpršanja. Vabimo vas, da se nam vsak petek ob 11h v živo pridružite na FB Live dogodku. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

Za konec vsem želimo lepe velikonočne praznike in ostanite zdravi.

 

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi za zajezitev virusa se v večini držav, tako kot pri nas še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih v svetu strmo narašča. A položaj se slabša predvsem na zahodu, kjer v ospredje prihajata Velika Britanija in predvsem ZDA, in kjer vidimo močnejše zaostrovanje ukrepov šele zadnje dni. Posledično to še dodatno zavira gospodarsko aktivnost. Vse gre v smeri naše napovedi izpred tedna dni, da se bodo ukrepi stopnjevali oziroma ostali na zaostrenem nivoju še nekaj tednov. Prve sprostitve lahko pričakujemo okoli 1. maja.

Vidimo pa prve znake umirjanja v našem delu sveta. Spodbudni podatki prihajajo iz Lombardije, kjer je trenutno več kot 40 % vseh okuženih v Italiji, in najhuje prizadetih mest Bergamo, Brescia, Cremona. Včeraj so zabeležili upad števila aktivno obolelih (ljudi ki potrebujejo zdravstveno oskrbo) v primerjavi z dnevom prej. Število ozdravljenih je prav tako precej poskočilo. Lombardija s tem, upajmo, kot prva resno vstopa v 2. fazo (upadanje aktivno obolelih), kar bo razbremenjevalo zdravstvo in dajalo prepotrebno spodbudo za vse ostale.

Tudi v Sloveniji je situacija relativno stabilna v primerjavi z državami na zahodu.

– Vse jasnejši je vpliv ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 na gospodarske aktivnosti. V prvem in drugem kvartalu pričakujemo močan upad gospodarske aktivnosti, za ZDA se te številke za drugi kvartal sedaj gibljejo na nivoju med 20 % in 25 %. Recesija naj bi bila še nekoliko močnejša v Evropi. A centralne banke in države G20 (skupine 20 največjih gospodarstev na svetu) so za ukrepe proti koronavirus recesiji namenile že 5 trilijonov dolarjev. Sodelujejo tudi manjše države, med njimi tudi Slovenija s 3 milijardami vrednim paketom pomoči, kar predstavlja dobrih 6 % BDP. Ti ukrepi naj bi podjetjem in zaposlenim premagali prebroditi najhujše obdobje do začetka junija, ko naj bi se življenje začelo vračati v normalne tirnice.

– Virus in gospodarska kriza še nista dosegla vrhunca, a v svetu prevladuje optimizem, da se bo do poletja stanje normaliziralo, omejitveni ukrepi se bodo sprostili in gospodarstvo bo ponovno začelo počasi vzpostavljati pretrgane gospodarske vezi. Tako se v tretjem in četrtem kvartalu pričakuje močan odboj gospodarske aktivnosti, ki bo deloma nevtralizirala negativen efekt iz prvega in drugega kvartala. Vseeno leto 2020 izgleda izgubljeno, upad gospodarstev bo enak ali večji kot leta 2009.

– Osnova za optimizem je počasna odprava ukrepov na Kitajskem, ta teden se normalizira življenje tudi v Wuhanu, epicentru izbruha bolezni. A nekatere omejitve ostajajo, še posebej za tiste, ki se vračajo na Kitajsko. Zato je okrevanje počasnejše kot so pričakovali pred nekaj meseci. A pomembno je, da se je okrevanje gospodarstva začelo. Ko se bodo čez kakšen mesec začeli sproščati tudi ukrepi v Evropi in ZDA, bo okrevanje dobilo nov zagon. Vseeno pa svet po koronavirusu ne bo enak kot pred njim. O tem smo pisali v članku prejšnji teden. Več si preberite tu.

Vpliv na kapitalske trge:

– Ukrepi centralnih bank z zagotavljanjem likvidnosti in držav s poizkusom stabilizacije poslovnega okolja, kot kaže vsaj začasno delujejo. Tečaji in velika nihanja so se nekoliko umirili, tako da so premiki zadnji teden precej manjši, kot v tednu ali dvema pred tem. Videli smo odboj in porast tečajev z najnižjih nivojev. Tako smo bili v preteklem tednu priča tudi najvišji dnevni rasti indeksa Dow Jones po letu 1933. Pomembna je bila stabilizacija obvezniških in denarnih trgov, ki je v naslednjem koraku prinesla umiritev tudi na delniške trge.

– Podjetja in regulatorni organi zadnje dni pospešeno komunicirajo s trgom. Skupaj spreminjajo in gradijo nova pričakovanja vlagateljev. Skupna točka je, da je virus in z njim povezana gospodarska kriza še naprej velika neznanka, so pa že opazni vplivi na poslovanje podjetij. ECB tako svetuje premislek pri izplačilu dividend in odkupih lastnih delnic vsem podjetjem v finančni industriji. Države v zameno za pomoč in subvencije zahtevajo ustavitev izplačila dividend in odkupe delnic tudi od ostalih borznih podjetij. Posledično vse več podjetij umika napovedi poslovanja za 2020 in 2021 ter umika napovedi izplačila dividend ter nakupe lastnih delnic. Še posebej je to očitno v najbolj prizadetih panogah kot so turizem, letalska industrija, transport, finance itd.

– Manjša borzna nihanja in čas, da so vlagatelji lahko na novo ovrednotili naložbe in podjetja so pokazali na tržne priložnosti. Videli smo lahko, da so po obdobju nediskriminatornega prodajanja, ko so vlagatelji v iskanju likvidnosti bežali iz vseh naložb, nekatere naložbe zopet postale privlačne za selektivne vlagatelje. Odboj še zdaleč ni bil enak pri vseh naložbah, saj so nekatere delnice le še 10 % ali 15 % pod vrhom. Dobro poslovanje ter čvrste bilance so bile v odboju nagrajene. Tudi podjetjem, ki so si prihranila nekaj manevrskega prostora (in denarja) se odpirajo zanimive in ugodne priložnosti za prevzem tekmecev v slabši kondiciji.

Nasvet za vlagatelje:

– Poplava novega denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države, so zaenkrat uspele ustaviti padec tečajev delnic. Če ne bo bistvenega poslabšanja pričakovanj o recesiji, lahko v naslednjih tednih pričakujemo proces izoblikovanja dna. Vlagatelji, ki so zelo malo ali sploh niso izpostavljeni delniškim naložbam morajo na tej točki razmisliti, kako vstopiti na trg. V razmislek priporočamo metodo povprečne nakupne cene, ki pomeni postopen vstop z ne več kot 25 % vložka. Nato počakajte na razvoj situacije. V kolikor bo nihajnost trajala, se nadaljuje s postopnim vstopom ostalega 75 % deleža v tretjinah, po 25 %, pri vsakem večjem padcu.

– Trg bo verjetno še močneje zanihal v prihajajočih tednih in mesecih in predvsem premike navzdol je potrebno izkoristiti za dodajanje pozicij. Živimo v trenutku, ko je možno s preudarno razporeditvijo sredstev lepo nadgraditi povprečne dolgoročne donose.

– Za dolgoročneje naravnanega vlagatelja se s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima sedaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu še vedno veliko, a trenutno smer trga usmerja pretežno strah. Vseeno pa smo v zadnjem tednu videli, da so vlagatelji bolj pogumno stopili v nakupe stabilnih in trajnostno ter zdravstveno usmerjenih podjetij, katerim ustreza tudi naložbena struktura podsklada Generali Vitalnost.

– Pozorno spremljanje razvoja širjenja okužbe ima lahko blagodejen vpliv na donose portfeljev. Če bo razvoj pandemije podoben kot na Kitajskem, kar bi moralo postati jasno v dveh do treh tednih, lahko pričakujemo tudi buren odziv na trgu. Kreiranega je bilo nekaj trilijonov svežega denarja in del tega se bo prelil tudi na borzne trge.

 

 

 

Pregled trenutnega dogajanja:

Ukrepi za zajezitev širitve virusa se v večini držav, tako kot pri nas, še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih globalno strmo narašča. Dovoljene so le osnovne gospodarske aktivnost, kot so odprte živilske trgovine, delovanje prehrambenih podjetij in podjetij, ki skrbijo za osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, telekomunikacije, zdravstvo itd). Ukrepi se bodo stopnjevali še nekaj tednov, saj se takrat pričakuje vrh epidemije, ukrep karantene na širitev virusa pa glede na inkubacijsko dobo deluje z zamikom 1 do 2 tednov.

Ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 imajo vse bolj negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Tako gredo ocene o upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v ZDA od -3 % pa do -5 %. Nemška vlada za leto 2020 pričakuje 5-odstotni upad BDP, za Slovenijo so ocene med 5 % in 10%, verjetno bližje 10 %. Dalj časa bo trajala karantena, močnejši bo upad gospodarske aktivnosti in hitrejši ter učinkovitejši bodo morali biti ukrepi držav, da se omeji recesijo.

Recesija ni več vprašanje, ampak dejstvo. Zato centralne banke in države sprejemajo vse konkretnejše ukrepe za omilitev gospodarske škode. FED je ta teden napovedal neomejeno kvantitativno sproščanje v obliki odkupov državnih obveznic, ki jih v zadnjih dneh odkupuje za 125 mrd dolarjev dnevno, napovedal pa je tudi odkupe preostalih obveznic. Napovedal je tudi vrsto ukrepov v vrednosti več 100 milijard za podporo velikim in malim podjetjem. Verjetno lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi korake v smeri odkupa podjetniških obveznic.

Tudi v Evropi so ECB in posamezne države sprejele vrsto finančno zelo pomembnih ukrepov. Tudi slovenska država. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, v vrednosti 700 milijard evrov, dokončno pa se je tudi odpovedala politiki uravnoteženega proračuna. Pritisk ustavljene proizvodnje in s tem povezane velike škode je enostavno prevelik. Večina evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, si večje državne izdatke lahko privoščijo, saj so v zadnjih letih uspeli precej znižati delež dolga v BDP.

Vpliv na kapitalske trge:

Vsi sprejeti ukrepi delujejo gasilsko. Centralne banke in države poizkušajo omiliti negativna pričakovanja in s tem stabilizirati trge, ki so po ciklu 11-letne rasti in z nivoja relativno visokih vrednotenj izgubili približno 30 % vrednosti v rekordno kratkem času. Ker so se pojavile likvidnostne težave na denarnih in obvezniških trgih, so močneje zanihale tudi državne obveznice. Zato je bil prvi cilj FED-a, ECB in Bank of Japan, da stabilizirajo denarni in nato obvezniški trg. Stabilizacija obeh je predpogoj, da lahko začnemo pričakovati umirjanje tudi na delniških trgih.

V zadnjih dneh vidimo nekoliko mirnejše dogajanje na denarnih in obvezniških trgih, kar je eden prvih pozitivnih signalov s kapitalskih trgov v zadnjem mesecu. Po drugi strani se zdaj med vlagatelji krepijo negativna pričakovanja o upadu BDP, kar kljub umirjanju na denarnih trgih negativno vpliva na delniške trge. Čeprav je o koronavirusu, COVID-19, vse več znanega in iz medicinskega vidika vse več stvari jasnih, pa je vpliv karantene na gospodarsko aktivnost šele v zadnjih dneh pokazal razsežnost krize. Zato smo ta teden videli povečano aktivnost vseh vlad v zagotavljanju podpore velikim in malim podjetjem.

Ukrepanje držav je prineslo malo manjšo volatilnost na kapitalske trge in s tem nekaj več miru. Čeprav so premiki 3 % – 5 % še vedno velikanski, pa vsaj niso več na nivoju 10 % izpred dobrega tedna dni. Vlagatelji so v tem obdobju imeli tudi čas narediti podrobnejše analize vplivov na posamezna podjetja. Vplivi bodo zelo različni, zato so se tudi posamezne delnice začele obnašati drugače kot na začetku, ko so vse padale enako. Ugibanja o tem, ali bomo na trgih videli krivuljo oblike črke V, U ali L se krepijo, a dejstvo ostaja, da to zaradi slabe vidljivosti ostajajo le ugibanja. Po drugi strani nas zgodovina uči, da običajno vidimo V ali U; L le izjemoma. Zato lahko ostanemo optimisti.

Veliko podjetij umika napovedi in pričakovanja za 2020. Negotovost je enostavno prevelika. Nekatera tudi odpovedujejo izplačila dividend in zadržujejo likvidnost. Na drugi stani vidimo podjetja, ki ne opažajo velikih sprememb, ali pa celo imajo in napovedujejo rast poslovanja (predvsem iz panog zdravstva in osnovne potrošnje – prehrana, pijače itd.) Pričakovanja o dobičkih so se v povprečju močno znižala, med 20 % in 25 %, a podjetja so še vedno relativno optimistična, saj pričakujejo odboj v drugi polovici leta, in povrnitev izgubljenega že v letu 2021.

Nasvet za vlagatelje:

Po 30 % padcu delniškega trga nas zgodovina oči, da je za umik v druge naložbene kategorije praktično že prepozno. Sedaj, ko gledamo nazaj, vemo, da je bil čas za to v 2019 in v začetku leta 2020. V krajšem roku naprej, pa lahko pričakujemo še velika nihanja, tudi 10 % premik v enem dnevu je mogoč, a verjetnost, da bo vlagatelj uspešno zadel pravi trenutek, vrh ali dno, je zelo majhna. Trgi nas učijo, da je treba loviti povprečja pri nakupih in prodajah, saj je ostalo bolj plod sreče kot znanja.

Zato se za dolgoročneje naravnanega vlagatelja s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima zdaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu ogromno, a trenutno smer gibanja trga usmerja predvsem strah. Ko se bo nivo strahu umirilo, bomo videli tudi bolj pozitiven trend na trgu.

Centralne banke ustvarjajo poplavo denarja in likvidnosti, s čimer se zoperstavljajo prihajajoči recesiji. Vlagatelj, ki je danes 100 % v denarju, se sicer počuti odlično, a se mora na tej točki začeti spraševati, kako bo izgledala prihodnost. Že bližnja preteklost nam pokaže, kaj se zgodi, če poplava likvidnosti zadane ob premajhen bazen delnic in obveznic.

Nenazadnje, vsa podjetja in panoge niso enako prizadete. Če govorimo o zaprtih hotelih in katastrofi v letalski industriji, pa farmacija in prehrambena podjetja delajo s polno paro. Mogoče pa lahko vlagatelj znotraj teh podjetij, kjer so vrednotenja v tej krizi postala tudi zgodovinsko gledano zelo privlačna, najde svojo priložnost. Pomembno je le, da ostanemo budni in pozorni ter spremljamo dogajanje, kajti priložnosti se bodo pojavile. A ne glede na to, nikoli ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja med naložbenimi razredi in prilagoditev le-teh svojemu vlagateljskemu profilu.

 

Vabimo vas tudi k prebiranju naše naslednje rubrike v petek, v časniku Dnevniku, kjer bo beseda tekla o priložnostih in spremembah, ki jih prinese vsaka kriza.

 

 

 

V preteklih tednih smo začeli z izvajanjem vseh preventivnih ukrepov za zagotovitev procesa neprekinjenega poslovanja in za večino zaposlenih uvedli delo od doma. Ekipa upraviteljev premoženja svoje delo opravlja nemoteno in skrbi za ustrezno upravljanje premoženja Generali Krovnega sklada.

Vse vlagatelje prosimo, da se za ureditev zadev v zvezi s svojimi naložbami poslužujejo digitalnega poslovanja.

Na voljo je:
– v vsakem trenutku, 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu: spletna poslovalnica.
– v času uradnih ur med delovniki: storitev finančnega posveta z vašim osebnim finančnim svetovalcem na daljavo.

Naši finančni svetovalci so vam na voljo na telefonski številki 080 80 24 ali neposredno na svojem telefonu: v času uradnih ur, med 8.30 in 16.00 uro.

Od vključno ponedeljka, 16. 3. 2020, ZAPIRAMO vse svoje poslovalnice po Sloveniji, z izjemo poslovalnice v Ljubljani na Dunajski 63, kjer uvajamo poseben režim sprejema strank in je obisk poslovalnice mogoč samo v izjemno nujnih primerih po predhodno usklajenem terminu, v času od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro.

Za obisk poslovalnice se obvezno predhodno naročite preko e-pošte: nasvet@generali-investments.si, ali telefona 080 80 24, oziroma pokličite svojega osebnega finančnega svetovalca. V tem primeru:
– telefonsko predhodno uskladite uro sestanka in zadevo sestanka, da bo fizični sestanek trajal čim krajši čas in ne več kot je nujno potrebno.
– se morate držati vseh naših preventivnih ukrepov in ukrepov samozaščite skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

 

Generali Investments d.o.o.