Prav tako je bilo zelo optimistično v ZDA, kjer so delniški trgi v evrih do konca septembra dosegali skoraj 15 odstotkov višje tečaje kot na začetku leta. Evropske delnice so bile v istem obdobju precej bolj na udaru, kajti vse leto so počasi drsele navzdol. Še slabše je bilo na trgih v razvoju, kjer so bile cene že oktobra več kot 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Ameriški delniški trgi so tako večino leta pridobivali v primerjavi z drugimi trgi. Rast dobičkov ter močan domači trg sta poganjala tečaje. Ko pa smo prišli v oktober, so se težave začele prelivati tudi v ZDA.

Trgovinska vojna, ohlajevanje nekaterih makroekonomskih podatkov, umikanje FED s trga, slabše razmere v Evropi in na Kitajskem pa so povzročili, da ameriške delnice niso več zdržale in so prav tako zabeležile padec. Tako so trenutno na letni ravni v minusu. Struktura ameriškega trga je trenutno taka, da so glavni igralci precej bolj pasivni pri svojih odločitvah in premikanje trgov precej monotono. Kar pomeni, da ko se zadeve obrnejo, večinoma vsi začnejo prodajati in padci so hitri in globoki. Trenutni tečaji ameriških podjetij pomenijo, da so delnice precej cenejše, kot so bile na začetku leta, kajti rast dobičkov v letošnjem letu je bila nadpovprečna. Ugodne napovedi ostajajo tudi za naslednje leto, ko je napovedana rast dobičkov za ameriška podjetja okoli 8 do 10 odstotkov. Med vlagatelji se je začelo porajati vprašanje, ali lahko ameriška ekonomija v naslednjem letu ko je napovedana rast zabeleži upad, recesijo. Zaenkrat makro podatki na to ne kažejo oziroma je verjetnost zelo majhna. Najverjetneje pa sledi upad rasti, vendar lahko še vedno pričakujemo rast BDP v višini 2 do 3 odstotkov. Pričakovanja za FED nakazujejo dva dviga obrestne mere tudi prihodnje leto, kaj več ne pričakuje nihče. Interna politična situacija v ZDA je relativno stabilna. Za Trumpa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutne metode dela, ko se preko twitterja odziva na različne teme.

Politično precej bolj kompleksna ostaja Evropa, kjer so želje posameznih držav različne ter usklajevanje počasnejše. Neodzivnost na globalne spremembe pa na daljši rok za Evropo ne prinaša nič dobrega. Delniški trgi kažejo precej klavrno sliko, vseeno pa velja omeniti, da so nekatere vrednotenja delnic zelo zanimiva in da lahko ob pozitivnem razpletu nekaterih težav evropske delnice pozitivno presenetijo. Tudi posamezni trgi v razvoju že ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Lani smo napisali, da je v trgih že vračunana večina pozitivnih razpletov, kar se je tudi potrdilo. Za prihodnje leto pa velja, da so na delniških trgih priložnosti, bo pa treba investirati strpno, se ne zaletavati in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O izbranih naložbah velja pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Morda velja narediti tudi kakšno realokacijo sredstev.

Pa srečno!

 

 

 

 

Mesečno poročilo za november 2018

 

Naložbeni komentar – november 2018

Globalni delniški trgi so v novembru pridobili nekaj več kot odstotek. K rasti so prispevale ameriške delnice. Delniški indeks MSCI ZDA, merjen v evrih, je pridobil približno en odstotek in pol. Naložbe na trgih v razvoju so pridobile več kot 5 odstotkov. V Evropi so se tečaji znižali za približno odstotek, merjeno z indeksom MSCI.

V ZDA so vlagatelji zabeležili najvišje donose v panogi zdravstva. Pocenile so se naložbe v energetskem sektorju, kar lahko pripišemo padcu cene surove nafte. Sodček črnega zlata se je v mesecu pocenil za nekaj več kot 20 odstotkov in dosegel najnižjo vrednost letos. Stopnja brezposelnosti v državi ostaja na 49-letnem dnu, pri 3,7 odstotkih. Po raziskavah Univerze v Michiganu tudi zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Negotovost in spremembe na področju svetovne trgovine so vplivale na poslabšanje zaupanja med podjetji. Skupni indeks PMI je bil v novembru 54,4 točke, oziroma 0,5 indeksne točke manj kot v oktobru. Guverner ameriškega Feda, Jerome Powell, je naznanil, da je obrestna mera centralne banke blizu nevtralnega nivoja. Trg pričakuje še en dvig obrestne mere do konca leta. Donosnost do dospetja na 10-letni državni dolg se je gibala rahlo nad 3 odstotki.

Delniški trgi na stari celini so izgubili nekaj več kot odstotek, merjeno z indeksom MSCI. Investitorji so najvišji donos zabeležili v naložbah iz sektorja komunikacijskih storitev, in sicer skoraj 9 odstotkov. Naložbe v panogi energije in materialov so se pocenile. Potrošniško zaupanje v evroobmočju se je novembra znižalo in bilo najnižje po marcu 2017. Tudi Skupni indeks PMI, ki kaže na optimizem med podjetji, je bil v novembru nižje. Pri vrednosti 52,4 nakazuje na najšibkejše obete podjetij v zadnjih dveh letih in pol. Donosnost do dospetja na nemški državni dolg, z zapadlostjo čez 10 let, je na koncu meseca znašala 0,3 odstotka. Vrednost evra je bila na koncu meseca 1,13 dolarja za evro in 0,89 britanskega funta za evro.

 

 

Delniški indeksi v državah v razvoju so se podražili bolj kot indeksi na razvitih trgih. Indeks MSCI BRIC se je zvišal za več kot 5 odstotkov. K rasti so največ prispevale naložbe na Kitajskem, ki so se podražile za več kot 7 odstotkov. Še uspešneje so jo odnesli vlagatelji na indijskem trgu, kjer so zabeležili več kot 10-odstotno povišanje tečajev. Na borzah v Rusiji in Braziliji so se tečaji nekoliko pocenili, in sicer za približno 1 odstotek v Rusiji in 2 odstotka v Braziliji. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženi v evrih.

Na trgih v regiji so se delnice podražile. Slovenski borzni indeks SBITOP je novembra pridobil okoli tri odstotke in pol. Najbolj so se podražile delnice v finančnem sektorju. Delnice zavarovalnice Triglav so se podražile za več kot dvanajst odstotkov, Pozavarovalnice Sava pa za skoraj deset odstotkov. Na ljubljansko borzo pa so bile uvrščene tudi delnice NLB-ja, največje slovenske banke.

 

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

 

Mesečno poročilo september 2018

 

Naložbeni komentar – september 2018

Globalni delniški indeks MSCI se v septembru ni bistveno spremenil. Delniške naložbe v Evropi in ZDA so malenkost pridobile, medtem ko so tečaji delnic iz držav v razvoju upadli za nekaj več kot odstotek. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

V ZDA sta oba glavna delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova. Najbolj so se podražile delnice podjetij iz panog zdravstva in energije. Pocenile so se delnice ameriških bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je zvišala in bila ponovno nad 3 odstotki. Nazadnje je bila nad 3 odstotki maja letos. Centralna banka je na septembrskem zasedanju nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike in zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bil že osmi dvig po decembru 2015, ko je Fed prvič po letu 2007 dvignila obrestno mero. Do konca leta se pričakuje še eno zvišanje. Vlada predsednika Trumpa je uvedla uvozne tarife na kitajske izdelke, ki predstavljajo 200 milijard ameriškega uvoza. Od 24. septembra tako uvozna davščina znaša 10 %, na koncu leta pa se bo zvišala na 25 %. Po zadnjih podatkih se je stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znižala in znaša 2,7 % na letni ravni. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje v septembru izboljšalo.

Prav tako kot v ZDA, je bila tudi v Evropi majhna rast delniških tečajev. Najbolj so se podražile naložbe v energetska podjetja, kar lahko pripišemo dražji surovi nafti. ECB tudi na tokratnem zasedanju ni napovedala sprememb v monetarni politiki. Potrošniško zaupanje je po raziskavah Evropske komisije v septembru upadlo. Prav tako se je poslabšal pogled podjetij v proizvodnem sektorju. Indeks PMI za podjetja v storitveni panogi se je izboljšal. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je na koncu meseca gibala okoli 0,5 %.

Naložbe v državah v razvoju so se nekoliko pocenile. Prodajni pritiski so bili na Kitajskem. Nove uvozne dajatve, ki jih je sprejel predsednik Trump, bodo zmanjšale konkurenčnost kitajskih izvoznikov. Na drugi strani so naložbe v Rusiji in Braziliji zrastle. Cena severnomorske surove nafte se je podražila nad 80 dolarjev za sodček, kar je najvišje po letu 2014.

Na Ljubljanski borzi se ni podražila nobena delnica, indeks SBITOP pa je mesec zaključil skoraj 3 % nižje. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile le naložbe v Romuniji in to le za nekaj več kot odstotek.