Življenje na ozemlju današnje Italije na prelomu 16. in 17. stoletja je bilo težko. Elektrike in javne razsvetljave še zdaleč ni bilo. Ljudje so v večernih in nočnih urah praviloma ostajali doma, saj je bilo zunaj zaradi kriminalcev prenevarno. Podnevi so jim na ulicah in trgih družbo delale hlevske živali. Kuga in podhranjenost sta marsikoga spravili na oni svet. Dekreti mestnih oblasti, naj poulično življenje vendarle postane bolj snažno, so bili le mrtve črke na papirju. To je bil tudi čas rimske inkvizicije, obdobja, ko je takratna katoliška cerkev poskušala svoj vsemogočni vpliv v družbi ohraniti s preganjanjem dvomljivcev v prepričanja, ki so bila temelj njene nadvlade. Znanost in umetnost sta zato le mukoma trgali vezi s tolmačenjem in upovedovanjem stvarstva skladno s katoliškimi svetimi spisi.

Tisti, ki mu je vsem tem okoliščinam navkljub vendarle uspel izjemen znanstveni preboj in ki bi zaradi tega lahko končal tudi na grmadi, je bil Galileo Galilei. Matematik, fizik, astronom in filozof je ob pogledovanju proti svetlečim pikicam na nočnem nebu videl več kot samo lepoto zvezd in planetov. Najprej, že leta 1604, je na nebu ugledal novo svetlo točko, supernovo. Je bil to morda trenutek, ko se je v njem prižgal dvom v takrat veljavno prepričanje, da se zvezde ne spreminjajo? S teleskopom, ki ga je izdelal nekaj let kasneje, je lahko dogajanje na nebu proučeval še pobliže. Zapazil je Venerine mene, Saturnove lune in to, kako krožijo okrog planeta. V tej spremenljivi osvetljenosti in premikanju vesoljskih teles pa je videl potrditev spoznanja, do katerega je leta 1543 prišel poljski astronom Nikolaj Kopernik – da Sonce in drugi planeti ne krožijo okrog Zemlje, ampak da Zemlja in drugi planeti krožijo okrog Sonca. Prepričanje, ki mu danes ne nasprotuje nihče, je bilo takrat nekaj sprevrženega, heretičnega.

Nekaj sto kilometrov severovzhodno in nekaj stoletij kasneje, v Sloveniji leta 1992, je mednarodna skupnost našo mlado državo šele začela priznavati. Jeseni so bili natisnjeni prvi tolarji. Decembra so minile prve parlamentarne in predsedniške volitve v samostojni državi. Naenkrat smo zaživeli v povsem novem svetu. A do sprememb ni prišlo zgolj v družbeni ureditvi. še pred vsemi naštetimi dogodki, že 1. januarja, je bil vzpostavljen prvi slovenski vzajemni sklad – današnji KD Galileo. Deviznim in dinarskim bančnim vlogam, neposrednemu trgovanju na borzi in hranjenju gotovine »v nogavici« se je pridružil povsem nov način plemenitenja prihrankov. Tako kot po odkritjih slavnega Galilea v svetu nič več ni moglo ostati, kot je bilo, se je po uvedbi sklada Galileo povsem spremenil tudi svet slovenskih varčevalcev in investitorjev. A kaj je dejansko prinesel vzajemni sklad? Zakaj se je sploh uspel uveljaviti kot način varčevanja in obdržati? Kaj je v njem tako revolucionarnega?

Revolucija možnosti
»Ko so starodavni trgovci organizirali trgovske karavane čez puščavo, je za vojake, ki so skrbeli za to, da je blago varno prišlo na cilj, vsak od njih prispeval manjši delež. Ko bi vsak sam moral na pot in sam poskrbeti za varnost svojega tovora, se mu to finančno ne bi izšlo. Ko so stopili skupaj, pa so trgovsko pot lahko izvedli. Vzajemni skladi so podobna zgodba, le prenesena v finančno industrijo,« naslika Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladov in upravitelj skladov KD Galileo, KD Rastko in KD Dividendni, aktualni najboljši upravljavec vzajemnih skladov v Sloveniji po izbiri Mojih financ.
Preden so se vzajemni skladi uveljavili, so bile nekatere finančne naložbe dostopne samo tistim najbolj premožnim – in zaupljivim. šele z nekaj sto tisoč evri je lahko posameznik postal investitor, ko je takšno vsoto dal v upravljanje »neznancu«, pa ga je zagotovo skrbelo, ali je izbral pravega in pravo naložbo. Vzajemni skladi so te omejitve odpravili. Za investiranje v sklade ni treba biti bogat. Celo priporočljivo je, da se v sklade vlaga s periodičnimi vplačili, in to v znesku, ki si ga še lahko privoščimo. Kljub temu so vlagateljem dostopne praktično vse naložbene oblike: ko vsak od njih v sklad vloži nekaj enot svojega premoženja, se naberejo sredstva, s katerimi lahko upravljavci premoženja v njihovem imenu vstopijo na trg vrednostnih papirjev. Res nadvse podobno sistemu trgovskih karavan. Kaj pa zaupanje? »Zagotovo je vlagatelj v vzajemni sklad manj zaskrbljen, kot bi bil v preteklosti, ko je moral v določeno naložbo investirati večino svojega premoženja,« pravi Lokar. In dodaja, da je izjemna prednost skladov pred drugimi naložbenimi možnostmi tudi razpršitev premoženja.

Preudarno investiranje
Da mora biti premoženje razpršeno, je nekakšno zlato pravilo v svetu naložb. Le tako se je namreč možno najbolj izogniti tveganju, da se bo vrednost premoženja zmanjšala. Ko bi se streslo eno področje naložb, bi morda drugo ostalo »nepoškodovano«. A kako vedeti, v katere delnice investirati, da bi še dosegli optimalno razmerje med varnostjo in donosnostjo naložbe? In zakaj sploh investirati v delnice ali različne sklade in prevzeti tveganje padca vrednosti premoženja, ko pa banke jamčijo za vezane vloge do 100.000 evrov ne glede na to, kaj se zgodi v svetu financ? Tudi to sta dilemi, ki ju učinkovito naslavljajo vzajemni skladi.

Ko se odločimo vložiti v določen vzajemni sklad, so izbor naložb namesto nas naredili že izkušeni upravitelji skladov. »Pri sprejemanju naložbenih odločitev se ravnamo po več pravilih,« pojasni Lokar. »Med drugimi je eno od pravil 5-10-40, ki pomeni, da naložbe, ki imajo več kot 5 odstotkov v skladu, ne smejo skupaj predstavljati 40 odstotkov vrednosti premoženja sklada, nobena posamična naložba pa ne sme biti vredna več kot 10 odstotkov sklada.Vsak sklad ima predpisano naložbeno politiko, ki je določena v prospektu in jo odobri regulator. KD Galileo je »po prospektu« denimo sklad, ki lahko le 20 odstotkov premoženja vloži v naložbe na bolj tveganih trgih v razvoju, česar se morajo upravljavci držati ne glede na dogajanje na trgu.

Omejitve so namenjene varovanju premoženja ob hkratnem zasledovanju najvišjih možnih donosov. Znotraj predpisanih omejitev pa se premoženje aktivno upravlja. S stalnim prerazporejanjem investiranih sredstev v najprimernejše vrednostne papirje pa dosežejo še, da so vzajemni skladi dobra naložba tudi z vidika obdavčitve. »Zakonodaja predvideva, da vlagatelji davka na kapitalski dobiček ne plačajo šele po 20 letih od začetne naložbe. Vendar pa je danes, v tako zelo dinamičnem svetu, dejansko nemogoče eno naložbo držati 20 let. V vzajemnih skladih pa naložbe stalno prilagajamo okoliščinam, zaradi česar večletno varčevanje ni nikakršna težava. Celo več, vse prednosti varčevanja v vzajemnih skladih se pokažejo prav pri dolgoročnem varčevanju.«

Kar preostane vlagatelju, ki se odloči za naložbo v vzajemni sklad, je torej le še izbor najprimernejšega vzajemnega sklada za dosego zastavljenih finančnih ciljev. Pri tem pomagajo finančni svetovalci, ki sredstva običajno razporedijo v več vzajemnih skladov. Tako dosežejo, da je premoženje povsem razpršeno in to, da struktura naložb upošteva stopnjo tveganja, ki jo je vlagatelj še pripravljen in sposoben sprejeti. In zakaj sploh tvegati? Kot opozarjajo tudi nekatere banke, moramo biti pozorni na to, da ne bi tvegali premalo. Z depozitom se to lahko zgodi, saj so obrestne mere tako nizke, da vezani denar na banki tam samo »leži« in se ne oplaja, lahko celo izgublja vrednost. Ko se odločimo izključno za varnost naložbe, tako tvegamo manj, kot bi si lahko privoščili. To pa v prihodnosti pomeni nižje prihranke, kot bi lahko bili – in po večletnem odrekanju tudi razočaranje.

Aktivno varovanje premoženja
Vsem varovalkam in izkušenosti upravljavcev premoženja navkljub se včasih padcem premoženja, naloženega v vzajemnih skladih, preprosto ni mogoče izogniti, saj je temeljna značilnost kapitalskih trgov – nihanje tečajev. S tem smo se nazadnje soočili ob koncu leta 2007, ko je tudi do nas prišel val svetovne finančne krize in se je tudi graf rasti vrednosti premoženja sklada KD Galileo – pa tudi večine drugih vzajemnih skladov – prelomil. V tistem obdobju je sklade zapustilo veliko vlagateljev. Nekateri so nujno rabili vložena sredstva, drugi so nad skladi preprosto obupali. Tretji so se čustveno odzvali na padec in so sredstva iz skladov umaknili. A pozor, drastičen padec vrednosti premoženja sklada vendarle še ni tudi dokaz, da varčevanje v skladih dejansko ni boljše od bančnih depozitov ali hranjenja gotovine doma. Prav zaradi dogodkov izpred desetletja upravitelji danes bolje vedo, kako zaščititi premoženje pred »oseko«. In še nekaj, tisti, ki se niso ustrašili in so padec tečajev izkoristili za nakup, so veliko pridobili.

Kot pravi Lokar, je največja sprememba v primerjavi s preteklostjo to, da so vzajemni skladi, med njimi tudi KD Galileo, na začetku še investirali predvsem v slovenska podjetja, zdaj pa so globalni: »Zakonodaja nam je šele leta 2004 dovolila bolj aktivno investiranje sredstev v tujino. Res pa je tudi, da je bilo vse do krize logično vlagati sredstva v slovenska podjetja. Ta so delala dobro, njihova vrednost na trgu je rasla, zaradi česar so vlagatelji še množičneje prihajali v KD Galileo. šele kasneje se je izkazalo, da je to bilo preveliko tveganje. In po padcu vrednosti sklada smo ga postopoma, s premišljenimi prodajami in nakupi, spremenili v globalni razpršeni vzajemni sklad.« Boleč padec je ostal kot opomnik, da je treba vedno skrbeti za čim večjo likvidnost naložb v skladu in ne za ceno morebitnega donosa na kratki rok »divjati« samo za najbolj donosnimi zgodbami.

Varovanje vrednosti premoženja sklada pa se še dodatno izvaja s posebnimi finančnimi orodji. Upravljavci skladov jih uporabijo takrat, ko pričakujejo, da bi določen dogodek utegnil zamajati trge vrednostnih papirjev. »V času referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije smo imeli dve neznanki in kar štiri scenarije. Vprašanji sta bili, kako se bodo Britanci odločili in kako se bodo na odločitev odzvali trgi, možnosti pa, da bodo ostali v Uniji ali izstopili ter da bo sledila panična prodaja naložb ali rast. Na vse te scenarije nismo mogli biti pripravljeni, a smo portfelje sklada ščitili s t. i. opcijami. S temi opcijami smo si na trgu vrednostnih papirjev zagotovili, da bomo lahko, če bi bilo treba, določene naložbe v skladu tudi še po referendumu prodali po ceni, ki je veljala pred referendumom. Nato se je zgodil najmanj verjeten scenarij: Britanci so se odločili za izstop, delnice, ki smo se jih pred referendumom odločili zadržati med našimi naložbami, pa so začele rasti. Izkazalo se je, da smo dobro odigrali. Opcij nismo potrebovali, KD Galileo pa je bil v tem obdobju precej donosnejši od povprečja donosov podobnih svetovnih skladov. In to je tista dodana vrednost za vlagatelja, ki jo neprestano zasledujemo.« Ta finančna orodja sicer ne morejo vedno zagotoviti, da vrednost premoženja sklada zagotovo ne bo padla, omogočajo pa, da so izgube manjše, kot bi lahko bile.

Drugi, bolj običajen način zasledovanja dolgoročne rasti vrednosti premoženja sta prodaja in kupovanje vrednostnih papirjev. To vedno poteka s ciljem, da je v portfelju sklada kar čim več takšnih, ki jim bo po pričakovanjih vrednost dolgoročno in nadpovprečno rasla. Najti takšne trende je danes enako težko kot pred 25 leti, in to kljub temu, da je informacij zdaj veliko več, celo preveč. V KD Skladih je tudi zato pri iskanju pravih naložb v uporabi napredno informacijsko orodje KD AI, umetna inteligenca, ki na podlagi preteklega in trenutnega dogajanja na trgih predvidi dogajanje v prihodnosti. A kot pravi Lokar, so za pametno investiranje najbolj uporabne večletne izkušnje: »Vse informacije, ki jih dobimo, niso tako zelo pomembne, da bi morali spreminjati glavno usmeritev sklada. Znati moraš oceniti, kdaj se odzvati, človeška presoja je pomembna. V KD Galileu smo recimo vložke v farmacevtsko industrijo zmanjšali pod delež, ki so ga v svojih portfeljih imeli drugi primerljivi skladi, ko je o brzdanju farmacevtske industrije začel tvitati takrat še ameriški predsedniški kandidat Donald Trump. Presodili smo, da bodo delnice farmacevtskih podjetij težko prinašale želeni dobiček v novih, po pričakovanjih zaostrenih razmerah, zato smo sredstva raje premaknili v druge, donosnejše naložbe. Dotlej pa smo z rastjo tega sektorja dosegali dobre donose.«

Kdo je zares heretik?
Pa se vrnimo h Galileu. Ko se je zaradi svojega drznega odkritja – Zemlja se vrti − zagovarjal pred inkvizicijo, je zato, da bi si rešil kožo, dejal, da nikdar ni hotel zagovarjati teze, da se Zemlja vrti okrog Sonca. Ko je bil vseeno obsojen na hišni pripor in življenje v osami, tudi ni izrekel slavnega stavka »In vendar se vrti«. Izrekel ga je menda šele kasneje, pa tudiče ga sploh ni, tudi če mu ga je nekdo »podtaknil«, je reklo še vedno uporabno. še danes, več kot 400 let po njegovih odkritjih, ga uporabljamo zmagoslavno: ko hočemo povedati, da so prepričanja drugih res samo praznoverna prepričanja, resnico pa lahko povedo le dejstva.

Kljub dejstvom pa smo Slovenci še vedno zadržani. Tako vsaj lahko sklepamo po podatku, da so imeli slovenski varčevalci v začetku leta v gotovini in na bankah shranjenih okrog 16 milijard evrov, v vzajemnih skladih pa skoraj 10-krat manj. A dejstvo je, da je naložba v sklade dobra odločitev. Ne glede na padec vrednosti premoženja pred desetimi leti imajo danes dolgoletni vlagatelji v dobre vzajemne sklade precej več premoženja, kot bi ga imeli, če bi imeli denar v tem času vezan na banki. Povprečni letni donos sklada KD Galileo je bil v 25 letih 12,95 odstotka.

Z razpršenimi naložbami zmanjšujemo tveganje
Recepta za najboljše, »idealne« naložbe ni, vsekakor pa veljajo tudi nepisana pravila, ki jih dober upravljavec pozna do potankosti in se jih drži. »Ne smemo zanemariti zgodbe razpršenosti,« poudarja Aleš Lokar. Če so naložbe razpršene, s tem namreč zmanjšamo tveganje. Prav tako je priporočljivo – če ne že nujno – vstopati v naložbe po korakih in po korakih tudi izstopati.

25 € ZA 25 LET

Izkoristite posebno ugodnost ob jubileju. Vstopite v KD Krovni sklad in pridobite dodatnih 25 evrov!

Ste dovolj stari, da se še spominjate nekdaj legendarne družbe Eastman Kodak Company? Ta je dobro stoletje dominirala v svetu fotografije. Finančni analitiki so še tik pred obratom v novo tisočletje, leta 1995, blagovno znamko Kodak uvrstili na četrto mesto najpomembnejših na svetu (pred njo so bili le Disney, Coca Cola in Microsoft). Potem je Kodak ignoriral ali pa spregledal vrsto znakov, ki so napovedovali prevlado digitalne fotografije, izgubljal vrednost in leta 2012 začel stečajni postopek.

S prodajo večine premoženja, patentov in druge lastnine se je sicer izognil dokončnemu propadu, a le za las. Podjetje danes še obstaja, a svoj pomen na primarnem področju – v fotografiji – je popolnoma izgubilo. Imate radi številke? Tržna vrednost Kodaka je danes okrog 440 milijonov dolarjev. Facebook s svojim istoimenskim družbenim omrežjem je, za primerjavo, vreden skoraj tisočkrat več – 415 milijard dolarjev. Del njegovega imperija je tudi aplikacija za obdelavo in deljenje fotografij, Instagram. Facebook je zanj že leta 2012 plačal »dva in pol današnja Kodaka«, okrog milijardo dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da bi bil danes kot samostojno podjetje vreden 20 ali 30 milijard.

APLIKACIJA, VREDNA 50-KRAT VEČ KOT 100 LET RAZVOJA Tisti, ki bi pred recimo desetletjem napovedal, da bo aplikacija za fotografije na telefonu vredna 50-krat toliko kot fotografski pionir in vodilna družba v panogi, ki je rastla sto let, bi dobil napotnico za psihiatrično zdravljenje. A danes strokovnjake, analitike, futurologe … kogarkoli, za katerega se zdi, da bi lahko pravilno napovedal prihodnost, poslušamo zelo zbrano. Pozorno analiziramo, kar so povedali, ker ne želimo postati naslednji Kodak ne glede na to, v kateri panogi delamo. Finančna industrija je pri tem še posebej pod drobnogledom. Tam, kjer je denar, je, logično, največ gneče. Vsi si želijo narediti revolucionarni korak naprej, ne pa obstati pred zaprtimi vrati napredka in izgubiti smisel svojega obstoja. A kdaj se bo naslednji usodni korak zgodil? Leta 2025 ali morda 2020? Kaj pa, če se je »revolucija« že zgodila ali je čisto blizu? Kaj bo prinesla naslednja »motnja« – to besedo še vedno uporabljamo kot prevod angleškega, danes tako pogostega izraza »disruption«, s katerim označujemo nove komunikacijske, digitalne in druge inovacije, ki postavljajo doslej veljavna pravila na glavo?

Tako stari igralci na trgu kot popolnoma nova podjetja (»start-upi«) iščejo načine, kako spremeniti danes uveljavljene, »tradicionalne« sisteme za, na primer, plačilni promet ali analize in obdelavo nepredstavljivih količin podatkov. Veste, kaj je predstavlja številka »1.000.000.000.000.000.000«? En eksabajt. Milijardo gigabajtov, kar ustreza na primer 275 milijardam skladb v digitalnem formatu mp3 – mimogrede, tudi ta je povzročil revolucijo na svojem področju, v glasbeni industriji. Na en eksabajt ocenjujejo količino podatkov, zbranih v bankah v ZDA.

Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so imele banke vodilno vlogo pri inoviranju in transformaciji bančnega sistema. Primat inovatorja so banke začele izgubljati s pojavom svetovnega spleta. Počasi, a vztrajno so za prelomne izume vse bolj postajala zaslužna IT-podjetja.

Spremembe se dogajajo, medtem ko o njih govorimo ali pišemo. V sistemu za spletna plačila PayPal, katerega zametki segajo manj kot dve desetletji v preteklost, so prihodki lani (2016) prvič presegli 10 milijard dolarjev. V zadnjem obdobju pa na površje vse bolj prodirajo »FinTechi«, nova, mlada podjetja s področja finančne tehnologije, ki s tehnološkimi rešitvami, enostavnostjo procesov in fleksibilnostjo zapolnijo niše v posameznih finančnih sektorjih. V zadnjih petih letih so se investicije v FinTeche povečale za več kot 10-krat, z 1,8 milijarde dolarjev v letu 2010 na 25 milijard dolarjev v letu 2016.

Največ FinTechov je osredotočenih na razvoj bančnih storitev, zavarovalnih storitev in na upravljanje premoženja. Ker je finančni sektor znan po svoji konservativnosti in ker nas večina predpostavlja, da ljudje pri upravljanju svojih financ zaupajo le že uveljavljenim ustanovam, sklepamo, da nova, neznana podjetja ne pomenijo resne konkurence. Ali se morda motimo?

Po raziskavah Ernst & Younga 18 % vseh spletno aktivnih potrošnikov že uporablja storitve FinTech podjetij pri plačevanju prek spleta, 17 % pri investiranju ali varčevanju in 8 % pri sklepanju zavarovanj. Kot glavni razlog za uporabo teh storitev pri netradicionalnih ponudnikih so potrošniki navedli enostavnost in cenovno učinkovitost.

Sistem za »peer-to-peer« prenose denarja TransferWise (podjetje je »staro« šest let) ima že več kot milijon uporabnikov in po obsegu raste kot gobe po dežju.

Nemška banka N26 ponuja le spletne storitve, ker fizičnih poslovalnic nima. Ustanovljena je bila leta 2013, ima 200 zaposlenih in več kot 300 tisoč strank. Svoje poslovanje je v zadnjih treh letih razširila že na 17 evropskih držav (med njimi je tudi Slovenija).

Ameriški Robinhood je mobilna aplikacija, ki omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji brez provizij. Aplikacija ima več kot milijon uporabnikov. Prek nje se je od leta 2013 izvedlo za več kot 12 milijard dolarjev transakcij, kar je uporabnikom prihranilo 200 milijonov dolarjev, ki bi jih sicer plačali v obliki provizij.

Se moramo teh vesti bati ali pa skočiti na vlak prihodnosti? Vsekakor to drugo. V svetu vzajemnih skladov in družb za upravljanje sredstev se tega uspešni že zavedajo. Ko gre za plemenitenje sredstev, je merilo, po katerem kupec, torej vlagatelj, izbira ponudnika, zelo jasno in preprosto: največji donos ob stopnji tveganja, ki se vlagatelju še zdi sprejemljiva. Za preteklost lahko podatke o donosnosti pridobimo in primerjamo v vsakem trenutku, kaj pa za prihodnost? Prednost bodo imele družbe, ki bodo vlagatelje ne le z besedami, ampak s produkti in storitvami prepričale, da imajo prava orodja za prihodnost. Globalni velikani, na primer Vanguard ali Charles Schwab, so že prepoznali pomen in koristi, ki jih panogi prinašajo nove finančne tehnologije, in jih s pridom izkoriščajo.

Finančno svetovanje se spreminja v temeljih, vse več je »robosvetovalcev«. Sredstva v upravljanju robosvetovalcev so se lani povečala za 210 %, do leta 2020 pa naj bi dosegla 2,2 bilijona dolarjev. Človeške odločitve dopolnjuje, v marsikaterem primeru pa v celoti nadomešča umetna inteligenca. Take sisteme razvijajo start-upi, tehnološka podjetja, ki razvijajo platforme in jih potem ponujajo korporativnim kupcem, ter tudi že uveljavljene finančne ustanove.

Kaj je prednost teh zadnjih, med katere sodi tudi družba KD Skladi? V preteklosti smo zbrali ogromno znanja, izkušenj in primerov, iz katerih lahko črpamo tisto, kar potrebuje tudi umetna inteligenca: prave usmeritve, prave milijone ali milijarde informacij, na podlagi katerih lahko naše tehnološke pomočnike prihodnosti usmerjamo v iskanje pravih finančnih odločitev. V KD Skladih smo se že pred nekaj leti odločili za zahteven in obsežen projekt. Veliko c?asa, bogatih izkušenj naših vrhunskih strokovnjakov, kupe številk in projekcij smo vložili v orodje, ki ga danes že uporabljamo. Poimenovali smo ga KD AI in je naš adut za financ?ne odloc?itve prihodnosti. Pa ne le naš, je tudi ali predvsem adut naših vlagateljev.

Prispevek predsednika uprave Luka Podlogarja v reviji Optimum
		Želite prebrati še več vsebin o trendih na področju upravljanja sredstev in o naložbah v vzajemne sklade? Oglejte si novo številko revije Optimum.

Naložbeni komentar – april 2017

Svetovni delniški trgi so se aprila pocenili za pol odstotka, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropski trgi so se izkazali za boljšo naložbo kot naložbe v ZDA in na trgih v razvoju.

Delniški trgi v ZDA so se sicer podražili, toda padec dolarja proti evru je izbrisal rast. Naložbe v podjetja IT sektorja so prinesla vlagateljem najvišje donose, investicije v sektor energetike pa so se najbolj pocenile, saj povečana domača proizvodnja ohranja zaloge surove nafte in derivatov na visokih nivojih. Po zadnjih podatkih se je brezposelnost v državi znižala na 4,5 %. Stopnja rasti cen je bila 2,4 % na letni ravni. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,3 %.

Evropski delniški trgi so doživeli odboj po prvem krogu predsedniških volitev v Franciji, katerih zmagovalec je bil bivši minister za gospodarstvo Macron. V drugem krogu se bosta tako pomerila Macron in kandidatka nacionalistične stranke Le Penova. Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo na zmago Macrona, kar se odraža optimistično na kapitalskih trgih. Brezposelnost v evroobmočju po zadnjih podatkih ostaja na 9,5 %. Cene življenjskih dobrin so se podražile za 1,9 % na letni ravni. Na aprilskem zasedanju ECB ni spreminjala ključne obrestne mere niti ni napovedala novih sprememb o umiku lani sprejetega stimulusa.

Trgi v razvoju so mesec zaključili nespremenjeno, toda še vedno ostajajo najdonosnejša naložba v zadnjih 12 mesecih. Kitajske delnice so pridobile nekaj manj kot odstotek, medtem ko so se trgi v Indiji, Braziliji in Rusiji pocenili. Kitajsko gospodarstvo je v prvem četrtletju letošnjega leta raslo s 6,9-odstotno rastjo na letni ravni, kar je bilo nad pričakovanji in najvišje po letu 2015. Inflacija v Rusiji je bila 4,3 %, kar je najnižje v zadnjih petih letih. To je omogočilo centralni banki znižanje obrestne mere kar za 50 bazičnih točk.

Slovenski borzni indeks je pridobil slab odstotek. Že drug mesec zapored so najvišjo rast beležile delnice Intereurope. Hrvaški CROBEX se je pocenil za nekaj več kot 4 %, kar lahko pripišemo dogajanju okoli Agrokorja. Najboljše se je v regiji izkazal bolgarski SOFIX s 3,7-odstotno rastjo.

Globalni delniški indeks MSCI je marca ostal dokaj nespremenjen. Naložbe v evropske vrednostne papirje so se podražile za skoraj 3 %, medtem ko so ameriške delnice izgubile skoraj odstotek, izraženo v evrih. Z majhnim plusom so mesec končali tudi trgi v razvoju.

V ZDA predsedniku Trumpu ni uspelo dobiti dovolj glasov kongresnikov za spremembo zdravstvene zakonodaje, ki jo je postavila Obamina administracija. Neuspeh pri izpeljavi Trumpovih predvolilnih obljub je tako vplival na padec borznih tečajev v ZDA. Na marčevskem zasedanju je centralna banka zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Najbolj so se pocenile naložbe v finančnem in energetskem sektorju. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je bila na koncu meseca 2,4 %.

V Evropi so se delniški trgi podražili, toda donosi v zadnjih 12 mesecih so še vedno nižji kot na ameriškem trgu. Evropska centralna banka je na tokratnem zasedanju ohranila obrestno mero nespremenjeno in napovedala umik TLTRO, ki je omogočal bankam cenejše financiranje. Razlog za umik lani sprejetih stimulativnih ukrepov je izboljšanje gospodarstva in znižanje brezposelnosti. Višja inflacija v zadnjih mesecih centralnih bankirjev ni zaskrbljujoča, saj je ta le posledica podražitve energentov iz zgodovinsko nizkih cen pred enim letom. Predvolilne javnomnenjske raziskave so pokazale nižjo podporo LePenovi na francoskih volitvah in preboj Macrona, bivšega ministra za ekonomijo in finance. Izguba priljubljenosti nacionalistov se je pozitivno odrazila na trgih. Skupni indeks PMI v evroobmočju je pri 56,7 na najvišji vrednosti v zadnjih letih. Izboljšanje prihaja predvsem iz storitvenih panog. Vrednosti nad 50 kažejo na izboljšanje. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila na koncu meseca 0,3 %, oziroma 0,1 odstotne točke več kot prejšnji mesec.

Na trgih BRIK je bila slika zopet mešana. Brazilske naložbe so izgubile 5,4 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Politična slika v Braziliji je nestabilna in priljubljenost predsednika Temerja upada. Najboljše so se izkazale naložbe v Indiji, ki so pridobile 5 %.

Slovenski borzni indeks je mesec zaključil 2,1 % nižje. Hrvaški CROBEX je upadel za več kot 10 %, kar je posledica slabega finančnega položaja Agrokorja, katerega plačilna sposobnost je bila postavljena pod vprašaj.