Mesečno poročilo KD Krovnega sklada februar 2017

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2017. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – februar 2017

Globalni delniški indeks MSCI je v februarju pridobil 4,3 %, izraženo v evrih. Naložbe v ZDA so se podražile bolj od investicij v Evropi in trgih v razvoju. Pozitivne donose so beležili tudi investitorji na domačem trgu in v regiji. Donosnosti do dospetja državnih obveznic v evroobmočju so se znižale.

Na ameriškem borznem parketu so se podražile naložbe v podjetja iz sektorjev preskrbe in potrošnih dobrin, kar je posledica Kraftove ponudbe za prevzem nizozemskega giganta Unilever, za katerega so ponudili premijo nad trenutno tržno ceno. Kljub temu je Unilever ponudbo zavrnil. Podražile so se tudi delnice finančnih podjetij, predvsem bank. Največja ameriška banka po tržni vrednosti, J.P. Morgan Chase je tako z več kot 300 milijardami tržne kapitalizacije tudi najbolj ovrednotena banka na svetu. Zadnji podatki o gospodarski rasti so pokazali, da se je ekonomija povečala za 1,9 % v zadnjem četrtletju 2016. Inflacija je po zadnjih objavah znašala 2,5 % na letni ravni, merjeno z indeksom CPI. K najvišji inflaciji v skoraj 5 letih je prispevala predvsem komponenta energentov, ki so se podražili v primerjavi z lanskim letom, ko je sodček surove nafte trgoval okoli 30 dolarjev. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je bila na koncu meseca 2,4 %.

Delniški indeks MSCI Evropa se je podražil za 2,7 %. Slabšo donosnost evropskih naložb v primerjavi z ameriškimi lahko pripišemo medijskemu vplivu predvolilnih bojev v Franciji in na Nizozemskem, kjer sta po zadnjih javnomnenjskih raziskavah vodilna kandidata iz nacionalističnih strank.

Na trgih v razvoju so se najboljše izkazale naložbe v Indiji, ki so pridobile 7 %. Med državami BRIK so se pocenile le naložbe v Rusiji, in sicer za skoraj 5 % merjeno v evrih.

Slovenski borzni indeks je v mesecu pridobil 6,8 %. Zmagovalec so bile delnice Intereurope, ki so se podražile za skoraj 30 %, sledile so naložbe v Pozavarovalnico Savo s 16 % in celjsko Cinkarno z 11 %. Delnice največjega slovenskega podjetja, novomeške Krke, so mesec zaključile nespremenjeno. Donosnost do dospetja slovenskega državnega dolga je na koncu meseca znašala 1 %.

Varnost podpisne komponente v spletni poslovalnici

Varnostne pomanjkljivosti, ki so opisane v članku, niso posledica tehničnih napak v podpisni komponenti »mdSign«, temveč so posledica pomanjkljivih postopkov pri pripravi in podpisovanju dokumentov.
Izpostavljamo bistvene razlike v postopku priprave in podpisa dokumentov, zaradi katerih je digitalni podpis v spletni poslovalnici KD Skladi.net varen:

  1. Stranka se v spletno poslovalnico vedno prijavi z osebnim digitalnim potrdilom in takoj vzpostavi šifrirano povezavo med strežnikom in odjemalcem po protokolu https.
  2. Na strežniku pripravljen dokument je podpisan z digitalnim potrdilom KD Skladi, tako da vsebine dokumenta tretja oseba ne more neopaženo spremeniti.
  3. Stranka prejme v podpis celoten dokument in ne samo identifikator dokumenta.
  4. Stranka pred podpisom celotnega dokumenta, vidi in preveri vsebino, ki jo podpisuje.
Zaradi zgoraj opisanih razlik vam v spletni poslovalnici KD Skladi.net omogočamo varen digitalni podpis z uporabo podpisne komponente »mdSign«.

KD Vitalnost in KD Prvi izbor z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

V družbi KD Skladi tudi v izredno volatilnem vzdušju in nepredvidljivih razmerah na kapitalskih trgih, ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. 4 naši skladi imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2016 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Vitalnost, 5 zvezdic v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity), 5-letno obdobje, in se uvršča na 750. mesto med 2.181 skladi iste kategorije ?????

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 25. mesto med 1.526 skladi iste kategorije ?????

KD Bond, 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 118. mesto med 1.153 skladi iste kategorije ????

KD Tehnologija, 4 zvezdice v kategoriji delniški – tehnologija (Equity Technology), 3-letno obdobje, in se uvršča na 151. mesto med 278 skladi iste kategorije ????


Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada december 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za december 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – december 2016

Globalni delniški trgi so leto 2016 zaključili nad nivojem iz prejšnjega leta. Delniški indeks MSCI World se je v letu podražil za 8,8 %, merjeno v evrih. Podražile so se delnice v ZDA in na trgih v razvoju, obvezniški trgi so bili tudi v decembru pod vplivom centralnih bank.

V ZDA se je nadaljevala rast tečajev, ki je dobila zagon s Trumpovo zmago. Delniške naložbe v finančni sektor so nadaljevale rast, pozitivno je bilo tudi v energetskem sektorju. Na decembrskem zasedanju FED so guvernerji glasovali za dvig obrestne mere na 0,75 %. To je bil prvi dvig po decembru 2015 in je bil na trgih pričakovan. V letu 2017 se pričakujeta vsaj dve povišanji s strani FED. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je bila na koncu leta 2016 2,45 %. Zaupanje potrošnika je po zadnjih raziskavah Univerze v Michiganu na najvišjem nivoju v zadnjih dveh letih, kar je posledica znižane brezposelnosti, ki je s 4,6 % najnižja po letu 2008. Inflacija, merjena z indeksom CPI za urbana območja, je bila po zadnjih podatkih 1,7 %, najvišje v zadnjem letu. Ameriški dolar je v drugi polovici leta pridobival vrednost glede na evro in bil na zadnji dan leta 1,05 dolarja za evro.

Pregled po trgih v decembru 2016V Evropi so v zadnjem mesecu preteklega leta delniške naložbe pridobile 5,8 %, merjeno z indeksom MSCI. Tudi obvezniški trgi so se obrnili v korist investitorjev. Evropska centralna banka je podaljšala svoj program monetarnega stimuliranja, in sicer od aprila do decembra 2017 bodo izvajali odkupe v višini 60 milijard evrov mesečno. V program odkupov so vključili tudi dolžniške papirje z zapadlostjo od 1 leta. Inflacija, ki je na območju skupne valute še vedno pod želeno mejo ECB, se je v drugi polovici leta 2016 počasi poviševala in po zadnji objavi znašala 0,6 % na letni ravni.

Kot najuspešnejši trg za vlagatelje se je izmed držav v razvoju v decembru izkazala Rusija, kjer je regionalni indeks MSCI pridobil 12 %, naložbe v Kitajsko so izgubile 3,6 %, medtem ko sta brazilski in indijski indeks, ostala dokaj nespremenjena. Vse donosnosti so izražene v evrih.

Na regionalnih trgih so se delnice v Hrvaški in Srbiji podražile bolj kot v Sloveniji. Crobex je v letu 2016 pridobil 19,4 %, Belex15 pa dobrih 11 %. Večina delnic v indeksu SBITOP je leto zaključila pri višjih vrednostih, delnice Intereurope in Cinkarne Celje so pridobile več kot 100 %, večja pocenitev je bila le na delnicah novomeške Krke.

 

Že četrt stoletja varčujemo v vzajemnih skladih – Prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo praznuje 25 let

Pred četrt stoletja je v Sloveniji začel delovati prvi investicijski sklad, Galileo. Z njegovim rojstnim dnem simbolično praznujemo 25 let industrije investicijskih skladov v Sloveniji. Idejni oče vzajemnega sklada KD Galileo je Tomaž Butina, ki je idejo za ustanovitev tovrstne oblike varčevanja dobil na podlagi potreb in želja takratnih vlagateljev na Ljubljanski borzi. Svojo idejo je zaupal Matjažu Gantarju in 1. januarja 1992 sta ustanovila vzajemni sklad KD Galileo. Prva zakonodaja, ki je urejala področje investicijskih skladov, Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter ustanovitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, je sledila šele dve leti kasneje, leta 1994.

Danes je KD Galileo globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov KD Krovnega Sklada. Za odličnost v upravljanju premoženja je prejel več domačih in mednarodnih nagrad ter se v letu 2016 uvršča na 47. mesto med 907 skladi po oceni neodvisne in mednarodno najbolj priznane agencije za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, kar ga uvršča med 6 % najboljših vzajemnih skladov na svetu v svoji kategoriji. Od začetka delovanja do danes je premoženje vlagatelja v skladu KD Galileo raslo z 12,86 odstotnim povprečnim letnim donosom, kar pomeni, kdor je 1. januarja 1992 v KD Galileo vložili 100 evrov, ima konec leta 2016 na računu več kot 2.000 evrov.

KD Galileo - povprečna letna donosnost od ustanovitve


Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tej priložnosti poudaril: »Četrt stoletja delovanja prvega slovenskega vzajemnega sklada KD Galileo izkazuje tradicijo, odličnost v upravljanju in zaupanje vlagateljev, kar so temelji uspešnosti poslovanja družbe KD Skladi. Temu dodajamo še inovativnost in na vse to smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje. Verjamemo, da bomo z našo odlično ekipo, izkušnjami, tradicijo ter strokovnostjo v naslednjih letih še utrjevali naš položaj vodilne družba za upravljanje v Sloveniji in enega vodilnih ponudnikov plemenitenja sredstev vlagateljev v srednji in jugovzhodni Evropi.«

KD Galileo skozi 25 let
Po besedah Aleša Lokarja, pomočnika direktorja naložbenega sektorja KD Skladi in upravitelja sklada KD Galileo, je bila naložbena politika KD Galilea do leta 2000 usmerjena izključno na slovenski trg, saj je zakonodaja šele takrat sprostila dovoljenje za naložbe v tuje vrednostne papirje do 10 % portfelja sklada. Zatem je postopoma sledila uskladitev pravil upravljanja in delež sredstev, naloženih v tuje vrednostne papirje, se je v KD Galileu začel povečevati. Ob koncu leta 2016 je imel KD Galileo 17,4 % sredstev naloženih v slovenske vrednostne papirje, samo 3, 5 % v slovenske delniške naložbe, preostalih 82,6 % sredstev pa v tuje vrednostne papirje.

KD Galileo je imel v začetku le 18 vlagateljev, danes je tretji največji slovenski vzajemni sklad, zaupa mu 20.000 vlagateljev z več kot 125 milijoni sredstev evrov v upravljanju. Zaupanje vlagateljev je tudi posledica uspešnosti upravljanja, saj je povprečna letna donosnost naložbe v KD Galileo od njegove ustanovitve do začetka decembra 2016 znašala 12,86 %.

Idealen za vlagatelje začetnike in izkušene dolgoročne varčevalce
Mešani fleksibilni globalni sklad KD Galileo, ki se uvršča med srednje tvegane sklade, združuje prednosti različnih vrst skladov, zato je lahko jedro portfelja vsakega vlagatelja. Njegovo bistvo je fleksibilnost in aktivno upravljanje, kar pomeni prilagajanje portfelja razmeram na trgu ter iskanje priložnosti v različni naložbenih kategorijah. S tem zagotavlja stabilnejši dolgoročen donos in deluje kot blažilnik tveganja v izbranem portfelju. Primeren je tudi kot vstopna točka varčevanja v sklade za vlagatelje začetnike, ki še ne vedo, kam bi vlagali, in niso poznavalci kapitalskih trgov. Sklad pa je namenjen tudi izkušenim dolgoročnim varčevalcem, ki želijo aktivno prilagajanje portfelja stanju na trgu in ne nameravajo dvigniti denarja prej kot v petih letih. Vlagatelji, ki so ob ustanovitvi sklada začeli redno mesečno vplačevati 100 evrov, so do 30. novembra 2016 vplačali skupaj 29.200 evrov (upoštevani so triodstotni vstopni stroški). Konec novembra 2016 je bila vrednost njihovih naložb vredna 86.960,33 evrov.

Industrija vzajemnih skladov v Sloveniji
Od leta 2010 so sredstva slovenskih vlagateljev v vzajemnih skladih porasla za 400 milijonov evrov, v enakem obdobju so sredstva varčevalcev na bankah porasla za 2,1 milijarde evrov. Ne glede na nizke obrestne mere (podatki za leto 2015) imamo Slovenci kar 50 % svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah. Povprečno ima prebivalec Evropske monetarne unije v gotovini in bančnih vlogah 34 odstotkov svojih finančnih sredstev.

Gotovina in vloge gospodinjstev v Sloveniji

Na slovenskem trgu je vlagateljem trenutno na voljo 235 vzajemnih skladov, od tega jih 111 upravljajo slovenske družbe za upravljanje, v katerih je po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 2,417 milijarde evrov sredstev in 424.108 vlagateljev. Industrija vzajemnih skladov ima v Sloveniji še možnosti za razvoj. Po podatkih Eurostata o stopnji bruto varčevanja gospodinjstev v Evropi, ki se meri z bruto privarčevanimi sredstvi glede na bruto prihodek, se Slovenci na lestvici varčnosti leta 2015 uvrščamo na četrto mesto s 14, 8 %, za Švico (23,2 %), Švedsko (18,74 %) in Nemčijo (17,03 %).


O družbi KD Skladi
Družba KD Skladi je najstarejša slovenska družba za upravljanje, ustanovljena leta 1994, in vodilna družba za upravljanje v Jugovzhodni Evropi, prisotna na trgih Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Upravlja KD Krovni sklad s šestnajstimi podskladi, preko katerih je prisotna na globalnem trgu in med katerimi je tudi KD Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad. Odlikuje jo tradicija, ugled odličnosti v upravljanju, visoka kakovost finančnega svetovanja in stroškovna učinkovitost. Ekipa naložbenega sektorja družbe KD Skladi s strokovnim pristopom, dolgoletnimi izkušnjami na domačem in regionalnih kapitalskih trgih ter z mednarodnimi povezavami vlagateljem nudi odličnost upravljanja premoženja. Ekipo upraviteljev pod vodstvom mag. Luke Flereta sestavlja 9 upravljavcev premoženja, od katerih so štirje prejemniki mednarodnega naziva CFA. KD Skladi so prejemniki številnih mednarodnih priznanj za uspešnost upravljanja in zaupanje vlagateljev. Samo v letu 2016 so KD Skladi že devetič zapored osvojili naziv Trusted Brand v kategoriji Investicijske družbe in vzajemni skladi za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko in ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje revija Moje finance, in sicer prestižno priznanje naj družba za upravljanje z naj upraviteljem premoženja, ki je Primož Cencelj. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je ravno tako prejel Primož Cencelj. Med najboljših 12 upravljavcev so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na četrto Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa.

Praznični delovni čas 23. in 30. 12. 2016

Vlagatelje obveščamo, da bodo uradne ure na sedežu družbe za upravljanje KD Skladi, Dunajska 63, Ljubljana, v petek, 23. in 30. decembra 2016, le do 14. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2017.

čestitika

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada november 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – november 2016

V novembru so globalni delniški trgi pridobili 4 %. Najbolj so se podražile naložbe v ZDA, kjer so na začetku meseca potekale predsedniške volitve. Delnice v Evropi so pridobile odstotek, naložbe na trgih v razvoju pa so nekaj malega izgubile. Obveznice so tokrat bile slabša naložba.

Ta mesec je v ZDA minil v znamenju predsedniških volitev. Po tesnem izidu, ki so ga napovedovale predvolilne javnomnenjske raziskave, je slavil Donald Trump. V predvolilnem boju je Trump napovedoval višje proračunske izdatke za infrastrukturo in znižanje davčnih stopenj, kar se je po volitvah pozitivno odrazilo na delnicah. Zahtevana donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je mesec zaključila pri 2,4 %, oziroma za 0,6 odstotne točke več kot v oktobru. Višje obrestne mere so vplivale na podražitev delnic v finančnem sektorju, saj se pričakujejo višje obrestne marže. Na drugi strani dražji strošek zadolževanja zmanjša privlačnost naložb v sektorjih preskrbe in potrošnih dobrin, ki so jo odnesle najslabše v tem mesecu. Trg pričakuje dvig obrestne mere na zasedanju FED v decembru. OECD je po volitvah zvišal napovedi za gospodarsko rast. Evro se je pocenil proti dolarju za 3,5 % in zaključil pri 1,06 dolarja za evro.

Inflacija je bila v evroobmočju 0,6 odstotka, kar je še vedno pod ciljno obrestno mero ECB. Po zadnjih podatkih se je brezposelnost znižala na 10 %. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je zvišala na 0,28 %. Vrednost skupnega indeksa PMI se je povišala na 54,1. Menedžerji veliko bolj obetajoče gledajo na poslovanje v prihodnjih mesecih v storitvenih dejavnostih, podjetjem v predelovalnem sektorju pa se je povišala konkurenčnost zaradi padca vrednosti evra proti dolarju.

Objava portfeljev

Nov obrazec zaradi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Spoštovani vlagatelji,

obveščamo vas, da so finančne institucije zaradi začetka veljavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) dolžne ugotavljati, ali je vlagatelj oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba.

Tako mora vlagatelj od dne, ko je zakon stopil v veljavo, 19. 11. 2016, ob pristopu k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada (torej ob sklenitvi pristopne izjave) izpolniti tudi obrazec Izjava o politični izpostavljenosti. Obrazec pravilno izpolnite s svojimi podatki, ga podpišite in nam ga posredujte:

• po navadni pošti na naslov KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o. (Sektor zalednih služb), Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana;
• po elektronski pošti na naslov register@kd-group.si.

Za pomoč pri izpolnjevanju in pošiljanju obrazca nas lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 80 24, in sicer vsak ponedeljek–četrtek 8:00–18:00 in petek 8:00–16:00.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada oktober 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – oktober 2016

Globalni delniški trgi so mesec zaključili pozitivno. Rast je bila najvišja na trgih v razvoju, ki so se podražili za 3,6 %, merjeno z indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih. Videli smo tudi umik vlagateljev z obvezniških trgov.

Delniške naložbe v ZDA so se podražile za manj kot odstotek. Večje padce so občutile naložbe v sektorju zdravstva, kar je posledica predvolilnega boja. Zmaga Clintonove bi pomenila pritisk na podjetja iz sektorja in posledično upad marž. Izdatki za zdravstvo odvzemajo vedno večji del državnega proračuna in razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Najbolj so se podražile delnice podjetij finančnega sektorja. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznica je bila na koncu meseca 1,82 %. Gospodarstvo je v tretjem četrtletju raslo 2,9 % na letni ravni, kar je bilo nad pričakovanji. Toda gonilnik rasti nista bila niti potrošnik, niti investicije podjetij, ampak povišana izvozna dejavnost. Potrošniško zaupanje po raziskavah Univerze v Michiganu je bilo najnižje v letošnjem letu. Po zadnjih podatkih je bila inflacija z 1,5 %, najvišja v zadnjih dveh letih. To trgov ni presenetilo, saj je bil postopen pretok cen energentov že vračunan.

Pregled po trgih (v evrih) Evropske naložbe v lastniški kapital so nekaj malega izgubile. Na oktobrskem zasedanju ECB ni postregla z novimi ukrepi, saj so z učinkom dosedanjih stimulacij zadovoljni. Inflacija je bila oktobra 0,5 %, kar je še vedno pod želeno mejo ECB pri 2 %. Skupni indeks PMI je bil v evroobmočju 53,7, kar je najvišje letos. Izboljšanje je bilo tako v storitvenem kot tudi v proizvodnem sektorju. Nivoji nad 50 pomenijo izboljšanje. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila 0,16 %, najvišje v zadnjih petih mesecih. Zvišala se je tudi obrestna mera na slovenski državni dolg, ki je za 10-letno državno obveznico znašala 0,8 %. Tečaj EUR/USD je izgubil 2,2 % in znašal 1,098 dolarja za evro.

Japonski delniški indeks Nikkei se je podražil za 4,8 %, izraženo v evrih. Za razliko od nemške obveznice, ki zopet nosi pozitivno obrestno mero, je donosnost do dospetja 10-letne japonske državne obveznice pri -0,05 % še vedno v negativnem območju. Trg tudi ne pričakuje rasti obrestne mere 10-letnega dolga občutno nad 0 %, saj je centralna banka jasno naznanila, da bo z odkupi obveznic ohranjala obrestno mero na nivojih okoli 0 %, kjer se ta tudi giblje zadnja dva meseca. Gospodarstvo še vedno kaže šibkost in nizko inflacijo, ki je bila po zadnjih podatkih z -0,5 % že sedmi zaporeden mesec pod ničlo.

Trgi BRIC so pridobili 3,6 %. Najvišja rast je bila v Braziliji, le slab odstotek pa so pridobile naložbe na Kitajskem, kljub izboljšanju indeksa PMI, ki pri 51 kaže na rast gospodarstva. Cene industrijskih kovin so se podražile, cena zahodno teksaške surove nafte pa je v mesecu izgubila dobra 2 % in končala pri 47 dolarja za sodček.

Na slovenskem delniškem trgu so se z 11 % rastjo najbolje izkazale naložbe v Gorenje, delnice Krke pa so izgubile pet in pol odstotka.