Mesečno poročilo KD Krovnega sklada september 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – september 2016

Globalni delniški trgi so septembra izgubili 0,19 %, trgi v razvoju so se za vlagatelje izkazali kot boljša naložba v primerjavi z razvitimi trgi. Obrestne mere na državni dolg v nekaterih evropskih držav so dosegle zgodovinske minimume, med njimi tudi na slovenske obveznice.

V ZDA so se delnice pocenile za 0,6 (merjeno z indeksom MSCI US, izraženim v evrih). Povišale so se cene delnic podjetij tehnološkega in energetskega sektorja, katerega rast je posledica dogovora naftnega kartela OPEC o omejitvi količin črpanja. Vrednotenja podjetij finančnega sektorja so se pocenila. Do dviga obrestnih mer v septembru ni prišlo in tudi dvig v decembru je postal manj možen. Višje obrestne mere bi bankam omogočile boljše obrestne marže. Vlagatelje je iz sektorja odgnal tudi škandal okoli ene izmed največjih ameriških bank, Wells Fargo, ki je že sprejela kazen v višini 185 milijonov dolarjev. Za podobne prekrške bodo pod drobnogledom tudi ostale banke, ki poslujejo s prebivalstvom. Boj za predsedniški stolček se segreva pred novembrskimi volitvami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na manjšo prednost Clintonove. Zadnji podatki kažejo na robusten trg dela, inflacija je z 1,1 % še vedno pod želeno mejo centralne banke okoli 2 %.

Pregled po trgih (v evrih) Na tokratnem zasedanju ECB ni postregla z novimi monetarnimi ukrepi. Mario Draghi je dejal, da so z učinkom marčevskih ukrepov zadovoljni in trenutno ni potrebe po novih stimulacijah. V septembru je bila inflacija v evroobmočju 0,4 %, najvišja po letu 2014. V Sloveniji je ta pri 0,2 % pod evropskim povprečjem, stopnja nezaposlenosti pa je pri 10,8 % nad povprečjem evroobmočja, kjer je ta 10,1 %. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila na koncu meseca -0,12 %, kar je nekoliko nad julijskim minimumom. Donosnost do dospetja 10- letnega slovenskega državnega dolga je v septembru, pri 0,63 %, dosegla najnižji nivo v zgodovini.

Japonska centralna banka je edina, ki je pripravila presenečenje. Zdaj bodo izvajali nakupe državnih obveznic tako, da bo obrestna mera 10-letne japonske obveznice ostala na trenutnih nivojih, in sicer okoli 0 %.

Med državami BRIK so tokrat najvišjo rast s 3,1 % beležile naložbe v Rusiji, kar je posledica podražitve surove nafte, vrednost katere se je povzpela za skoraj 2 dolarja na sodček. Pocenitev je bila v Braziliji in Indiji, zaradi zaostritve političnih dogajanj s sosednjim Pakistanom.

Trgi v regiji so prinesli pozitivne donose. Slovenski delniški indeks SBITOP se je podražil za skoraj 3 %, hrvaški CROBEX pa za okoli 6 %. Delnice Petrola in Krke so se podražile za 8,2 in 6,7 odstotka, medtem ko je Zavarovalnica Triglav izgubila 7,5 %.

KD SKLADI POKROVITELJ 25. MANAGERSKEGA KONGRESA

Managerski kongres bogati in spodbuja k razvoju slovenski poslovni prostor že 25 let, tej usmeritvi pa sledi tudi letos. Digitalna transformacija je namreč eden izmed treh ključnih ciljev Združenja Manager za letošnje leto, zato je v dveh dneh v Portorožu veliko besed steklo o spremembah delovnih procesov, produktih in storitvah, ter predvsem spremembah, ki jih digitalizacija zahteva, v vodenju ljudi.

V Sloveniji deluje kar nekaj visokotehnoloških družb, med katere nedvomno spadajo tudi KD Skladi. V KD Skladih namreč že dve leti načrtno razvijajo in vlagajo v to področje prihodnosti, od začetka leta 2016 so najnaprednejšo tehnologijo že uspešno vključili v produkt individualnega upravljanja premoženja znotraj KD Krovnega sklada.

Tako so postali prvi v Sloveniji in regiji, ki so svojim vlagateljem ponudili upravljanje njihovega premoženja na podlagi tehnologije, podprte z umetno inteligenco, s tem pa se uvrščajo tudi med najbolj napredne in inovativne v svetovnem merilu. S svojimi produkti individualnega upravljanja premoženja znotraj KD Krovnega sklada in finančnega svetovanja na podlagi kvantitativnih algoritmov – z metodologijo Mean CVaR, optimizirajo portfelje vlagateljev.

Tehnološko orodje prihodnosti KD AI, kot so ga poimenovali pri KD Skladih, je nova filozofija upravljanja premoženja ter finančnega svetovanja družbe KD Skladi.

Cilj uporabe nove tehnologije je dolgoročno boljše upravljanje premoženja in prizadevanje za zmanjšanje izgub v obdobju večjih pretresov na finančnih trgih. S sistematičnim rednim preverjanjem stanja na trgu se portfelj vlagatelja uskladi z razmerami na trgu znotraj izbrane naložbene strategije.

Nedelovanje spletne poslovalnice KD Skladi.net

Več o pripojitvi si lahko preberete tu.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada avgust 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – avgust 2016

Globalni delniški trgi so se v najbolj vročem poletnem mesecu podražili le za 0,1 % po indeksu MSCI, izraženim v evrih. Naložbe v evropske delnice so se tokrat izkazale za uspešnejše od ameriških, slabša naložba so bili dolžniški vrednostni papirji. Tudi trgi v regiji so mesec zaključili pozitivno.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je avgusta dosegel nov vrh, toda izgubil zagon v drugi polovici meseca. Za glavni vzrok lahko štejemo povišano pričakovanje o dvigu obrestne mere, ki je centralna banka ni spreminjala od decembra 2015 in tako ostaja na zgodovinsko nizkem nivoju med 0,25 in 0,5 odstotka. Pričakovanja se že vidijo v cenitvah na obvezniškem trgu, donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 1,58 %, kar je 12 bazičnih točk višje kot v juliju. Višje obrestne mere so vplivale tudi na pocenitev delnic sektorja preskrbe, podražitve smo pa zabeležili v finančnem in energetskem sektorju, saj naj bi višja obrestna mera prinesla tudi višje marže posojilodajalcem. Zadnji podatki s trga dela so bili spodbudni in so presegli pričakovanja analitikov. Inflacija je bila pri 0,8 % na letni ravni najnižja letos. Okrevanje nepremičninskega trga se nadaljuje, kar kažejo prodaje novih domov, ki so na pokriznem vrhu.

Pregled trgov za mesec avgust 2016Inflacija je bila v avgustu na območju skupne valute evropskih držav 0,2 %. Stopnja brezposelnosti v juliju ostaja nespremenjena pri 10,1 % in naj bi, po napovedih, padla pod 10 % šele v oktobru, prvič po letu 2012. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je znašala negativnih 0,06 %. Skupni indeks nabavnih menedžerjev PMI je bil višji kot v juliju, toda poslabšanje kazalnika v Nemčiji, gonilni sili evropskega gospodarstva, ne nosi dobrih obetov. Tudi potrošniško zaupanje kaže na nižjo rast zasebne potrošnje. Donosnost do dospetja japonske 10-letne državne obveznice se je povišala na negativnih 0,06 odstotka, kar je posledica ukrepov centralne banke v juliju, ki so bili manj stimulativni od pričakovanj trga.

Najvišjih donosov so bili deležni vlagatelji v razvijajoče se trge. Indeks BRIK je zrastel za 4,6 %, kar lahko pripišemo rasti delnic na Kitajskem, ki so se podražile za 7,3 %. Brazilija, Rusija in Indija so mesec zaključile višje, toda občutno manj kot Kitajska. Cena surove nafte se je po julijski korekciji odbila in dosegla 46 dolarjev za sodček zahodno-teksaške surove nafte.

Na ljubljanski borzi so najvišjo rast zabeležile delnice Zavarovalnice Triglav in Petrola, delnice Krke pa so se pocenile za 2,5 %. Letošnja pocenitev Krke znaša 11 %, medtem ko se je velenjsko Gorenje podražilo za skoraj 70 %.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada julij 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar julij 2016

Globalni delniški trgi so se julija podražili za 3,4 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Rast je bila prisotna na razvitih in razvijajočih se trgih.

Delniški trg v ZDA se je podražil za 2,9 % (v evrih). Investitorji so se odločali največ za nakupe tehnoloških podjetij, prodajne pritiske pa smo zaznali pri podjetjih energetskega sektorja, kar je posledica znižanja cen surove nafte. Zaradi rasti obrestnih mer so se pocenile tudi naložbe v sektorju oskrbe. Podatki s trga dela so po razočaranju v maju ponovno pokazali solidne rezultate z več kot 200 tisoč novimi delovnimi mesti. Toda kljub nizki brezposelnosti se gospodarstvo ohlaja, saj je bila rast v drugem četrtletju le 1,2 % na letni ravni, kar je bilo pod pričakovanji. Posledično smo videli upad tečaja dolarja proti drugim valutam. Vrednost evra se je tako podražila na 1,117 dolarja za evro. Ameriška centralna banka tudi tokrat ni spreminjala obrestne mere. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice je na koncu meseca znašala 1,48 %.

Evropski delniški trgi so mesec zaključili pozitivno. Brezposelnost v evroobmočju je bila junija 10,1 % in julija se pričakuje znižanje na 10 odstotkov. Gospodarstvo je zraslo za 1,6 % na letni ravni v drugem četrtletju. Inflacija je julija znašala 0,2 %. Na tokratnem zasedanju ECB ni spreminjala obrestne mere ali dodala novih stimulacijskih ukrepov. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice ostaja v negativnem območju pri -0,1 %. V tem mesecu se je v Evropi zgodilo nekaj terorističnih napadov v Nemčiji in Franciji, kar lahko posledično zmanjša domačo potrošnjo osrednjih evropskih držav.

Pregled po trgih Japonska vlada premierja Abeja je po zmagi na volitvah obljubila nov fiskalni stimulacijski načrt. šlo naj bi za okoli 240 milijard evrov, toda točna poraba tega paketa bo znana v avgustu. Centralna banka ni bistveno spreminjala monetarne politike, razširili so le količino odkupa skladov ETF s 3,3 na 6 bilijona jenov, kar je vplivalo na podražitev delniškega indeksa Nikkei, ki je mesec zaključil 6,3 % višje (izraženo v evrih). Novi ukrepi so bili pod pričakovanji trga, kar je okrepilo japonsko valuto v primerjavi z dolarjem.

Med državami BRIK so največjo rast tečajev dosegle brazilske naložbe, le za slab odstotek pa so se podražile ruske delnice, katerih šibko rast lahko pripišemo padcu cen surove nafte.

Regijski delniški trgi so mesec končali več kot 5 % višje. Na slovenskem borznem trgu so se najbolj podražile delnice Gorenja, in sicer kar za 23 %, s 6 % ji sledijo delnice Zavarovalnice Triglav. Donosnost do dospetja 10-letne slovenske državne obveznice se je znižala in padla pod en odstotek, kar je najnižje letos.

KD Skladi ponovno osvojili prestižno nagrado revije World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji

KD Skladi smo prepričali žirijo s svojimi dosežki tako skozi vsa leta delovanja kot tudi v zadnjem letu, in predvsem s kakovostjo storitev, uspešnostjo upravljanja, skrbjo za vlagatelje ter upravljanjem izpostavljenosti tveganjem. Že druga tovrstna nagrada je še ena v dolgem nizu do sedaj prejetih nagrad, tako slovenskih kot tujih, ki potrjuje kakovostno upravljanje sredstev vlagateljev, odličnost in strokovnost družbe. Nagrade za upravljanje premoženja namreč, od leta 2007, prejmejo le podjetja z največjim napredkom in s tem prispevkom k razvoju panoge, skozi dosežke, inovacije in celostno odličnost. Pri tem velikost podjetja ne šteje, temveč zgolj poslovna in strokovna uspešnost. Vsi zmagovalci so objavljeni v julijsko – avgustovski številki revije World Finance in na spletni strani http://www.worldfinance.com/awards/investment-management-awards-2016.

KD Skladi d. o. o., ki spadajo pod okrilje Skupine KD Group, ene izmed največjih poslovnih skupin v Sloveniji in tudi na območju srednje in jugovzhodne Evrope, so najstarejša družba za upravljanje pri nas, saj delujejo že od leta 1992. Danes upravljajo KD Krovni sklad s 15 podskladi, v katere zaupa in vlaga skoraj 60.000 vlagateljev, in so odgovorni za ravnanje s kar okoli 470 milijoni evri sredstev.

»Zaupanje in lojalnost naših vlagateljev sta za nas izjemno pomembni, zato se vsakodnevno trudimo zadostiti njihovim željam. S svojimi vlagatelji gradimo dolgoročne odnose in zato nudimo produkte, primerne življenjskemu slogu in obdobju, vsem, ki pa svojih vlagateljskih ciljev še niso prepoznali, pa s strokovnimi nasveti in vodenjem pomagamo do prave izbire« je ob tej priložnosti povedal Luka Podlogar, predsednik uprave družbe KD Skladi.

Čestitke ekipi!

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada junij 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar junij 2016

V poletje smo na finančnih trgih vstopili z obilico pomembnih odločitev, katerih posledice bodo imele vpliv na tečaje tudi v prihodnjih mesecih. Delniški trgi v Evropi so se pocenili za 4,5 %, ameriške delnice so junij zaključile nespremenjeno. Najbolj pa so vlagatelje nagradili trgi držav BRIK.

V Evropi je junij minil v pričakovanju britanskega referenduma. Kljub temu, da so še zadnje raziskave javnega mnenja kazale na obstanek Velike Britanije v Evropski uniji in da so cenitve na kapitalskih trgih že izražale nadaljevanje članstva v uniji, je izid z 52 % v prid izhoda povzročil presenečenje in tečaji na borzah so upadli. Centralna banka Anglije je nemudoma objavila pripravljenost in podporo finančnemu sistemu v primeru zmanjšanja likvidnosti. Trenutni britanski premier David Cameron, ki je podpiral obstanek v EU, je po objavi rezultatov napovedal odstop. Vodja tabora za izstop, bivši londonski župan Boris Johnson, je naznanil, da se ne bo potegoval za premierski stolček. V zadnjem tednu junija so se Britanci nekoliko omehčali glede izstopnih pogajanj in v prihodnjih mesecih se bomo soočali z negotovostjo izstopa Otoka iz EU. Na parlamentarnih volitvah v španiji je zmagala stranka Mariana Rajoya, kar je pozitivno vplivalo na lokalen kapitalski trg. Evropska centralna banka tokrat ni izvedla nobenih nepričakovanih spodbud in Draghi je določil, da je treba najprej videti učinek marčevskih ukrepov, katerih izvedba se je začela v juniju. Inflacija na območju skupne valute je bila prvič po januarju pozitivna, in sicer slabih 0,1 %.

Pregled po trgih v mesecu junij 2016Na ameriškem borznem parketu so se podražila vrednotenja podjetij iz sektorja oskrbe in kratkotrajnih potrošniških dobrin, najbolj pa so se pocenile delnice finančnih podjetij, kar je treba pripisati padcu obrestnih mer in s tem nižjim obrestnim maržam pri novih kreditih. Negativno je na sektor vplival tudi izid britanskega referenduma, saj je London eden izmed največjih svetovnih finančnih centrov. Podatki s trga dela so močno razočarali, saj so z 38 tisoč novimi delovnimi mesti bili močno pod pričakovanji. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu meseca pristala pri 1,41 %, najnižje po letu 2012. Zadnje raziskave predvolilnega boja kažejo v korist Clintonove.
Delniški trgi držav v razvoju so vlagateljem prinesli najvišji donos v juniju, toda rast ni bila prisotna na vseh trgih. Medtem, ko so kitajski, indijski in ruski trg mesec zaključili nespremenjeno, so se vrednotenja povišala za slabih 20 % v Braziliji. Cena zahodno-teksaške lahke nafte se je ves mesec gibala nekoliko pod 50 dolarji za sodček.

Slovenski borzni indeks SBITOP je izgubil 3 %. V zelenem so pristale le delnice Telekoma Sloveniji, ki so pridobile dober odstotek. Največji padec so utrpele delnice Zavarovalnice Triglav s 14 %.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada maj 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar maj 2016

Globalni delniški trgi so se v maju podražili za 2,5 %. Rast je bila s 4 % najvišja v ZDA, nekoliko pod svetovnim povprečjem pa je bila rast v Evropi (vse vrednosti, merjene v evrih). Vrednostni papirji v razvijajočih se državah niso uspeli ponoviti aprilske rasti in so mesec zaključili pol odstotka nižje.

V ZDA so bila med vlagatelji najbolj priljubljena podjetja tehnološkega sektorja, najbolj pa so se znižala vrednotenja podjetjem iz energetskega sektorja, in to kljub podražitvi surove nafte. Inflacija je bila aprila 1,1 %, kar je še vedno pod želeno mejo FED okoli 2 %. Trg dela kljub slabemu podatku za april, ki je bil s 160 tisoč novimi delovnimi mesti pod pričakovanji, ostaja močan, saj je brezposelnost na nizkih 5 % in tudi vse več ljudi se vrača v delovno silo. To se izraža tudi v rasti plač, kar bi s trenutno dinamiko lahko pripeljalo do povišane inflacije v prihodnosti. Podobne skrbi so izrazili tudi nekateri člani FED, kar so si vlagatelji tolmačili kot morebiten dvig obrestne mere že na junijskem ali julijskem zasedanju. Močan dolar negativno vpliva na izvoznike, kar je opazno tudi v znižani vrednosti izvoza. Gonilna sila gospodarstva je zasebna potrošnja, ki predstavlja dobri dve tretjini ekonomije.

V evroobmočju še vedno prevladujejo rahli deflacijski pritiski. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,1 %. V prihodnjih mesecih se pričakuje rahla inflacija, saj so se podražile cene energentov, ki so inflacijo v preteklosti potisnile v negativno območje. Kazalniki zaupanja PMI še vedno kažejo poslabšanje. Brezposelnost ostaja na visokih 10,2 %. Evropski kapitalski trgi so bili neodločni, kar je posledica nejasnosti zaradi junijskih dogodkov, ko bodo zasedanje ECB, FED, Centralne banke Anglije, Japonske centralne banke, volitve v španiji in referendum v Veliki Britaniji. Vlagatelji so se zatekli k varnim naložbam, kot so nemške državne obveznice. Donosnost do dospetja 10-letnega nemškega dolga je mesec zaključila pri 0,14 %. Volatilnost je bila povišana na britanskem trgu, kar je posledica pričakovanj junijskega referenduma. Zadnje raziskave napovedujejo tesen izid.

Med državami BRIK se je najbolje odrezal indijski trg, pozitivno je mesec zaključila tudi Kitajska. V Rusiji in Braziliji, ki sta odvisni od cen energentov in materialov, so se tečaji pocenili, kar je treba pripisati padcu cen industrijskih kovin. Brazilija še vedno ni izšla iz politične krize, predsednica pa je vse bližje odstavitvi.

Slovenska borza se je pocenila za slab odstotek. Pozitivne donose so vlagatelji imeli le pri delnici Gorenja, ki se je podražila za četrtino. Najbolj so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, katerega privatizacijska usoda pa je še vedno neznana.
Cena surove nafte Brent je prvič po lanskem novembru presegla vrednost 50 dolarjev za sodček. K rasti je prispevala predvsem zmanjšana ponudba iz Nigerije in Venezuele, kar je posledica političnih nemirov. Tečaj evra v primerjavi z dolarjem se je znižal za slabe 3 % in mesec zaključil pri 1,11 dolarja za evro.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada april 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za april 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar april 2016

V aprilu so se globalni delniški trgi podražili za slabih 0,75 % (merjeno v evrih). Večjih rasti tečajev so bili investitorji deležni na borzah držav v razvoju, kjer so trgi pridobili 1,7 %, merjeno z delniškim indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih.
 
Gospodarska rast v Združenih državah je bila v prvem četrtletju 0,5 % glede na prejšnje četrtletje, kar je bilo pod pričakovanji. Inflacija še vedno ostaja na zgodovinsko nizki ravni pod 1 %, kar je posledica nižjih cen surovin, predvsem energentov. Cene rastejo hitreje v storitvenem sektorju, in sicer okoli 3 % na letni ravni. Trg dela še naprej ostaja svetla točka gospodarstva, saj so delodajalci v marcu ustvarili 215 tisoč novih delovnih mest. Prihranki potrošnika na bencinskih črpalkah in rast osebnih prihodkov pa niso spodbudili potrošnika, ki tvori največji del ekonomije. Potrošniško zaupanje se je zmanjšalo v vsakem mesecu letošnjega leta. Delniški trgi so mesec zaključili nespremenjeno, najbolj so se podražila podjetja energetskega sektorja, kar je posledica dražje surove nafte in zemeljskega plina. Najmanjša naklonjenost trga je bila do podjetij IT-sektorja. Na aprilskem zasedanju FED ni zvišala  mere. 10-letna državna obveznica je mesec zaključila z višjo donosnostjo do dospetja, in sicer pri 1,8 %.

Evropski delniški trgi so pridobili 1,35 %, tečaji so še vedno nižje kot na zadnji trgovalni dan leta 2015. ECB tokrat ni pripravila nobenega presenečenja. V evroobmočju je bila v aprilu deflacija, cene so se pocenile za 0,2 % na letni ravni. Hitrejšo rast cen lahko pričakujemo v primeru podražitve cen energentov. Gospodarska rast območja skupne valute je bila v prvem četrtletju 1,6 % (merjeno na letni ravni). Glavni faktor rasti predstavlja zasebna potrošnja. Brezposelnost je marca dosegla 10,2 %, kar je najnižja raven v zadnjih štirih letih in pol. Donosnost do dospetja 10-letnega nemškega bunda je na koncu aprila znašala 0,27 %, kar je 0,12 odstotne točke več kot konec marca. Indeks nabavnih menedžerjev PMI se je sicer v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšal v storitvenem in tudi v proizvodnem sektorju, kljub temu pa je optimizem manjši kot v drugi polovici lanskega leta.

Med državami BRIK sta tokrat vlagatelje najbolj nagradili Brazilija in Rusija, ki sta najbolj odvisni od cen surovin in energentov. Cena surove nafte Brent je mesec zaključila več kot 15 % višje, kar je še zlasti ugodno za ruski trg. Indija in Kitajska sta mesec zaključili nespremenjeno.

Slovenski borzni indeks SBITOP se je pocenil za slaba 2 %, podobno pocenitev so zaznali tudi drugi trgi v regiji. Največ so pridobile delnice velenjskega Gorenja, in sicer 17 %, največji padec pa je utrpel Petrol.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada marec 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar marec 2016

Pomlad je s toplejšimi temperaturami prinesla optimizem tudi med vlagatelje na kapitalskih trgih. Globalni delniški trgi so se podražili za 2,39 % (donosnost v evrih), nekoliko nižja je bila rast v Evropi, najvišjo rast pa so dosegli na trgih v razvoju. Slovenski in regijski delniški trgi so mesec zaključili pozitivno, in sicer 5,82 % in 4,89 % višje.

Ameriški trg dela še vedno kaže močan tempo dodajanja delovnih mest. V februarju je bilo ustvarjenih več delovnih mest od pričakovanj in stopnja brezposelnosti je na nizkih 4,9 %. Industrijska proizvodnja je sicer upadla, na kar je negativno vplival izvozni sektor, ki čuti vpliv močnega dolarja. FED je zelo presenetila investitorje, ki sicer niso pričakovali dviga ključne obrestne mere v marcu, toda govor Yellenove je znižal pričakovanja tudi za naslednja zasedanja FOMC. V letu 2016 je tako pričakovan le en dvig, namesto štirih v decembru, ko je FED prvič, po letu 2006, dvignila obrestno mero. Glavni razlog za to je nižja gospodarska rast držav v razvoju, kar lahko posredno vpliva na ameriško gospodarstvo. Tako monetarna politika v ZDA ne odstopa več od drugih držav. Zaradi tega so kratkoročne obrestne mere državnih obveznic upadle, donosnost 2-letne ameriške obveznice pa je na koncu meseca znašala 0,72 %. Delniški trgi so pridobili 2,08 % (merjeno v evrih).

Pregled po trgih Evropski delniški trgi so pridobili le 1 %, kar je manj od drugih regij. V marcu je območje skupne valute zabeležilo deflacijo, in sicer 0,1 % na letni ravni. Glavni vzrok nosijo nizke cene energentov. To je ECB spodbudilo k znižanju ključne obrestne mere z -0,3 % na -0,4 % ter k povečanju odkupov obveznic s 60 milijard na 80 milijard evrov mesečno. ECB bo zdaj odkupovala tudi podjetniške obveznice finančnih podjetij (ne bank) z investicijsko bonitetno oceno. Novi ukrepi bodo kompenzirali banke za posojila pri centralni banki, če bodo te povečale posojila podjetjem. Indeks proizvodnih menedžerjev se je v proizvodnem sektorju zvišal in dosegel 51,6, še bolj optimistično pa je stanje v storitvah, kjer se je indeks povzdignil na 54. Potrošniško zaupanje v evroobmočju je v primerjavi s prejšnjim mesecem upadlo. Donosnosti državnih obveznic so na nizkih ravneh, krajše ročnosti imajo večinoma že negativno obrestno mero. Japonska 10-letna državna obveznica je imela cel mesec negativno donosnost in je trenutno najbolj dolgoročen dolžniški papir z negativno obrestno mero.

Najvišjo rast tečajev so imeli trgi držav v razvoju, kar je posledica povišanja cen surovin in apreciacije valut teh držav. Med državami BRIK so se delnice posledično podražile v Braziliji in Rusiji, katerih gospodarstvi sta najbolj odvisni od cen surovin. Podobno kot v Evropi se je indeks proizvodnih menedžerjev PMI povišal tudi na Kitajskem. K rasti delnic so prispevale tudi rasti cen nepremičnin v največjih mestih in pričakovan stimulacijski načrt kitajske vlade.

Slovenski delniški indeks SBITOP se je povišal za 5,82 %, kar je občutno nad evropskim povprečjem, in mesec zaključil pri 725,3 točke. Finančni rezultati domačih podjetij so bili solidni. Na Hrvaškem je nekoliko razočarala gospodarska rast v zadnjem četrtletju, ki je bila z 1,9 % pod pričakovanji.