Ekskluzivni intervju s Petro Majdič: Tečem po novih progah

Petra Majdič, intervju Tečem po novih progahšport je še vedno temelj številnih dejavnosti naše nekdanje šampionke. Petra je aktivna v več vlogah, vodi svoje podjetje in ima hkrati od lanskega leta še eno pomembno “kariero”: materinstvo. Njen recept za uspeh na vseh področjih? Racionalno upravlja s časom ter premišljeno razporeja energijo v delo in sredstva v vlaganja.

Petra, kako pogosto v zadnjem času stopite na tekaške smuči?
Za svojo dušo absoultno preredko. Niti enkrat na teden mi ne uspe, kar je katastrofa.

Uživate, ko se po progi poženete brez pritiska ob misli na naslednjo veliko tekmo?
Ko sem se poslavljala, se nisem odločila čez noč, pri sebi sem že nekaj časa vedela, da je konec. A že prvi dan po tem, ko sem se tudi uradno “upokojila”, je bil občutek vrhunski. Čutila sem, da je z mene padlo veliko breme.

Kaj pa iz tekmovalnih časov pogrešate?
Naravo in tišino. Ko sem bila ure in ure sama v gozdu, me je to zares napolnjevalo s posebno energijo. Mislim, da tišino pogreša veliko ljudi. Danes smo preobremenjeni z zvoki, ti nas spremljajo na vsakem koraku. Na smučeh sem lahko potovala kilometre globoko v tišino gozda, kjer je zvoke dodatno zadušil tudi sneg. Pogrešam zvok drsenja smuči in svojega dihanja. To daje notranji mir.

Danes svoj čas vlagate v tri ključna področja: še vedno v šport, predvsem pa posel in družino. Kaj je njihov skupni imenovalec?
Organiziranost. Pripravljati si moram premišljeno izdelane časovnice, da lahko usklajujem vsa področja. Vsa povezuje tudi dejstvo, da z njimi osebnostno rastem in mi zato vsako posebej zelo veliko pomeni.

Kdaj in kako ste iz športa zapluli v podjetniške vode?
Z distribucijo športne opreme sem se začela ukvarjati že tri leta pred koncem športne kariere, takoj po tem pa sem vzela v podjetju stvari v svoje roke. Podjetništva sem se sicer učila že od svojega enaindvajsetega leta. Vrhunski športnik mora namreč takoj, ko sklene finančno pogodbo s smučarsko zvezo ali sponzorji, ustanoviti podjetje. Večino poslov sem že takrat vodila sama: dogovarjala sem se s sponzorji, izpolnjevala s tem povezane obveznosti, se pogajala za zneske … Tek na smučeh v času, ko sem začenjala, še ni bil posebej odmeven, za menedžerje nisem bila tako zanimiva.

Ali morda v današnjih podjetniških izzivih pogrešate kakšno značilnost športa kot svojevrstnega posla, ki bi jo bilo vredno obuditi?

Ko smo začeli graditi mojo ekipo, je temeljila predvsem na zaupanju. Beseda je dala besedo in to je pomenilo zavezo. Nismo potrebovali dodatnih pogodb. Ko sem vstopila v  novi svet “pravega” posla, sem takoj opazila razliko. Zgodi se, da se dogovarjamo o podrobnostih v številnih mailih, potem pa še vedno iščemo, kaj je kdo rekel, in ali drži, kar smo zapisali. Zdaj so pač takšni časi, ko je dobro imeti vsaj dve pogodbi, pa še kakšno dodatno zagotovilo, drugače nič ne velja.

Je posel za vas tek na dolge proge ali šprint?
Je mešanica obeh. Prodaja in distribucija športne opreme je predvsem tek na dolge proge. šprint so vsi ostali projekti, na primer programi za teambuilding, ki jih tudi izvajam. Na splošno pa lahko poleg disciplin med športom in poslom potegnem tudi druge vzporednice. Prva je zagotovo izpostavljenost naravnemu okolju: včasih je slaba zima, proga je katastrofalna, drugič sije sonce. Tudi konkurenca je včasih huda, drugič malo manj. Skupni točki sta zagotovo tudi vztrajnost in poštenost. No, pri tej drugi moramo odmisliti leta nazaj, ko je bilo v športu res veliko dopinga in je bolelo, kako so se močnejše ekipe posluževale tudi takih nepoštenih metod.

Tudi vlaganje je tek na dolge proge. Koliko energije namenite za upravljanje svojih naložb?
Tek na dolge proge je predvsem to, da najdeš dobro kombinacijo. Koliko in kam vložiti, kako razporediti svoja sredstva, to so prava vprašanja. Ves čas iščem prave odgovore, a se zavedam, da to nikakor ni preprosto. Če bi lahko kar mimogrede podvajali vložke, potem nihče več ne bi igral lota. Sama spremljam dogajanja na različnih trgih, saj poslujem s tujim dobaviteljem, ki deluje na globalnem trgu. Priznam, da me včasih kar zaskrbi, ko opazujem, kako je danes gospodarsko ponekod vse na precej trhlih tleh.

Bi rekli, da ste umirjena, premišljena vlagateljica?
Na splošno veljam za zelo konzervativno in tako se obnašam tudi poslovno. Dejstvo je, da mi v življenju ni bilo nič podarjeno, in to vpliva tudi na moje sedanje odločitve. Prihajam s kmetije in tako mi je že od nekdaj kristalno jasno, da pač žanješ samo toliko, kolikor sadiš. Včasih izkupiček ni tak, kot si želiš. Ampak vedno lahko oceniš, kje je še priložnost za korak naprej. Naslednje leto pač začneš znova, pa še naslednje in tako naprej.

Ampak v športu ste pa tvegali več …
Govoriva o Vancouvru?

Tudi.
Takrat smo bili vsi v naši ekipi tako dobro pripravljeni, da načeloma ne bi govorili o tveganju, če se ne bi ob progi pojavila tista luknja, za katero ni vedel nihče. V športu enostavno greš na vse ali nič, na vrhu je prostor samo za enega in nimaš prav veliko možnosti za razmišljanje. Leta tečejo, tekma, ki jo izgubiš, se nikoli ne vrne. Če želiš obdržati kontinuiteto rezultatov, ki prinaša tudi finančna sredstva zate in ekipo, veš, da nimaš izbire.

Kako v življenju premagujete težke izzive, morda kdaj tudi padce, ki vam na drugih področjih prekrižajo pot in kjer surova moč ni dovolj?
Učim se diplomacije, kar mi gre včasih boljše, drugič slabše. Ženske naj bi imele posebno energijo, ki pomirja situacijo, a sama sem zelo temperamentna. Tako je bilo tudi pri športu, kjer sem imela popolnoma nasproten značaj kot večina mojih sotekmovalk, ki so bile bolj introvertirane. Jaz sem precej ekstrovertirana, tako kot sem kazala čustva v športu, jih zdaj tudi v poslu. Uspeha se lahko veselim kot mali otrok, lahko pa sem tudi zelo nejevoljna in bom na glas povedala, če mi kaj ni prav. Tako nekako prenašam tudi padce.

A zavedam se, da je posel vrtiljak, enkrat gor, drugič dol, tveganje je veliko, lahko se ti tudi zvrti. Ritem je nor in nikoli ne pojenja. Iz padcev se tako lahko le učiš, da si naslednjič nanje bolje pripravljen. Podzavestno padce nekako seveda pričakuješ. Ko se pojavijo, nisi tako presenečen. Pričakuješ pa tudi uspehe, za katere menim, da jih veliko Slovencev ne pričakuje. Zdi se mi da smo kot narod bolj pripravljeni na neuspeh kot uspeh. S tem, ko smo osredotočeni na neuspeh, ga skoraj prikličemo. Kar pa ni v redu. Pripravljen moraš biti na oboje.

Po padcu v Vancouvru ste prejeli Foxovo nagrado za najbolj pogumnega in požrtvovalnega športnika. Zdaj ste še v eni vlogi. Bi lahko primerjali materinstvo s športom, je tudi to svojevrstna pogumna vloga?
Menim, da je največji izziv za mamo, da je hkrati tudi poslovna ženska, a zaradi tega družina ne trpi preveč. Občudujem uspešne ženske, ki imajo hkrati tudi super družino. Sama zdaj spoznavam, kako težko je to.

Kako potem usklajujete poslovne obveznosti s časom za družino?
Hvaležna sem super babicam in sodelavcem. Prve vskočijo, ko je treba zaradi mojih obveznosti popaziti na hčerko. Z drugimi odlično sodelujemo pri poslu in pomagajo takrat, ko potrebujem čas za družino.

Je pa res, da je moja hčerka pravi mali popotnik. Nisem tipična moderna mama, mala ni zavita v vato. Selimo jo sem in tja, veliko doživlja, ogromno ljudi spoznava, pa ima prav tako varno okolje. Sama sem mnenja, da morajo starši otroka uvesti v svoj življenjski ritem, ne pa prepustiti, da ga določa otrok, saj svojega lastnega ritma še nima in lahko le poskušaš upoštevati njegove znake.

Boste tudi hčerko usmerjali po mamini poti – v šport?
Če jo bo zanimalo, vsekakor, saj verjamem, da je šport ena najlepših šol življenja. Upam pa, da ne bom mama, ki bi bila obsedena z uspehom svojih otrok. Želim biti takšna, kot so bili moji starši. Imela sem podporo, kaj več od tega pa ne. Včasih bi si je želela več, a so me enostavno pustili. Izkazalo se je, da so naredili prav. Že takrat sem kazala, da si nekaj zares želim doseči. Če bi mi dajali več opore, si morda tega ne bi tako zelo želela.

Kaj je najboljša lekcija, ki ste se je v teh prvih mesecih naučili od svoje hčerke?
Naučila sem se spet veliko več smejati. Moram priznati, da je bilo v poslu po koncu športne kariere zame na začetku kar preveč resno. Imela sem občutek, da je bilo dnevno preveč na kocki, zato sem se včasih kar pozabila smejati.

Zaključiva z nasvetom za starše. Kakšen je vaš prvi finančni nasvet pri vzgoji otrok?
Svojo hčerko si želim vsekakor naučiti, da bo znala vselej ugotoviti, koliko kaj stane. Želim si, da bo znala postaviti svoj sistem dela in si zagotoviti lastna sredstva. Prepričana sem, da si veliko bolj vesel prvega tisočaka, ki ga zaslužiš, kot pa podarjenega. Če dosežeš cilj sam, imaš pravi občutek, da ti je uspelo.

Demografija – Ekonomija – Tehnologija. Kam gremo?

Pridružite se nam na strokovno-finančnem posvetu, v središču katerega bodo prihajajoče spremembe finančnih trgov in vplivi le teh na kupce. Dogodek v Skupini KD Group organiziramo v sodelovanju s Poslovno akademijo Finance, potekal pa bo v sredo, 6. aprila, med 9.00 in 12.30 v Grand hotelu Union v Ljubljani.

Priznani govorniki bodo predstavili analizo makroekonomskih razmer, vpliv megatrendov na investiranje premoženja, posledice razvoja in vpliv umetne inteligence, kako nam bodo roboti spreminjali svet, kje se skrivajo nove priložnosti v dinamičnem okolju, na sklepni okrogli mizi pa bomo govorili o dejavnikih, ki vplivajo na razvoj finančnih sistemov.

Podroben program dogodka si lahko ogledate na www.financni-trgi.si.

KD Skladi ponovno najboljši

KD Skladi so v letošnjem letu ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Revija Moje finance. Primož Cencelj je tako že drugič postal naj upravljavec. Med najboljših 12 upravljavcev pa so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na 4. Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je prejel Primož Cencelj.

Letošnji zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, so:

  • KD Bond, naj sklad zadnjih treh let v kategoriji obvezniški – evropski,
  • KD Vzhodna Evropa, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – evropski trgi v razvoju,
  • KD Balkan, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – Balkan,
  • KD MM, naj sklad zadnjih pet let v kategoriji denarni – evro.

Oceno 5 zvezdic sta prejela še:

  • KD MM za 3-letno obdobje (kategorija denarni – evro) in
  • KD Rastko za 3-letno obdobje (delniški – evropski).

Družba KD Skladi, ki se uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji, že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja priznanja za kakovostno delo, upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tej priložnosti poudaril: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje. Verjamemo, da bomo z našo odlično ekipo, izkušnjami, tradicijo ter strokovnostjo v naslednjih petih letih postali ena vodilna družba za upravljanje v Sloveniji in eden vodilnih ponudnikov plemenitenja sredstev vlagateljev v srednji in jugovzhodni Evropi.«

Na sliki uprava v družbi upraviteljske ekipe (od leve proti desni): Grega Meden, Casper Rondeltap, Luka Flere, Primož Cencelj, Luka Podlogar, David Zorman, Sašo šmigić, Aleš Lokar.

KD Vitalnost z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic


V družbi KD Skladi tudi v dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju. Kar 5 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 29. 2. 2016 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:



KD Vitalnost, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity) in se uvršča na 291. mesto med 2.717 skladi iste kategorije ?????

KD Balkan, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 270 skladi iste kategorije ????


KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 66. mesto med 1.344 skladi iste kategorije ????

KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 157. mesto med 1.145 skladi iste kategorije ????

KD Tehnologija, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški tehnologija (Equity Technology) in se uvršča na 198. mesto med 288 skladi iste kategorije ????



Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti. 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada februar 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar februar 2016

Globalni delniški trgi so mesec zaključili brez večjih sprememb. Kljub temu je bila na trgu prisotna volatilnost. Največja nihanja smo videli v finančnem in surovinskem sektorju, ki sta po rekordno nizkih cenah, predvsem energentov, končno dobila spet nekaj optimizma. Razviti trgi in trgi v razvoju tokrat niso divergirali, nekoliko manjši padec so občutile ameriške delnice. S stabilizacijo cen surovin se je izboljšalo stanje na trgih v razvoju. Napoved globalne gospodarske rasti se je znižala s 3,3 % na 3 %.

V ZDA je na začetku meseca razočaral podatek s trga dela, kar je v prvi polovici meseca vplivalo na padec tečajev. Znižale so se tudi napovedi pričakovanih obrestnih mer. Od pričakovanih štirih zvišanj obrestne mere s strani FED se zdaj v letu 2016 pričakuje le ena ali tudi vrnitev k mehkejši monetarni politiki.  šibka gospodarska slika držav v razvoju in monetarno rahljanje teh držav se lahko prelijeta tudi na ameriško gospodarstvo z zmanjšanim povpraševanjem po izvoznih dobrinah in nižjimi dobički ameriških podjetij v tujini. Rast osebnega dohodka se pozitivno preliva na domačo potrošnjo, a je ta kljub temu še vedno nezadostna, da bi spodbudila nepremičninski sektor.

Evropske banke so objavile slabše rezultate za zadnje četrtletje 2015, kar je povzročilo znižanje cen delnic finančnih podjetij. Nizki dobički so posledica nizkih obrestnih mer, ki bankam ne omogočajo zadostnih marž. Pod vprašaj je prišel hibridni kapital bank, s pomočjo katerega so banke dosegle kapitalsko ustreznost. V naslednjem mesecu tako pričakujemo nadaljnje stimulacijske ukrepe ECB, katerih cilj bo izboljšati dobičkonosnost evropskih bank. švedska centralna banka je že ta mesec znižala obrestno mero, ki jo plačuje bankam za depozite, do –0,5 %. Februarska inflacija v evroobmočju je bila –0,2 %, kar je pod pričakovanji in nižje od januarske spremembe cen, ki je bila 0,3 %. Evropske države še vedno nimajo enotne politike glede reševanja begunske krize. Med razvitimi državami so deflacijski pritiski še vedno prisotni na Japonskem. Potrošnja prebivalstva se že več mesecev zmanjšuje in kljub znižanju obrestne mere v januarju pričakujemo nadaljnje ukrepe centralne banke.

Trgi v razvoju so se po slabih preteklih mesecih umirili, kar je posledica stabilizacije cen energentov in kovin. Braziliji je bila znižana bonitetna ocena pod investicijsko raven, lokalna valuta je devalvirala, kar je prineslo višjo inflacijo. Na stabilizacijo cen surove nafte je vplival dogovor med dvema največjima proizvajalkama, Rusijo in Savdsko Arabijo, o ohranitvi trenutnih ravni proizvodnje.

Slovenske in regionalne delnice so se odrezale nekoliko bolje od globalnih. SBITOP je padel za 0,35 %, medtem ko so delnice na Balkanu celo nekoliko pridobile. Odboj je doživel romunski BET, ki se je podražil za skoraj 5 % (merjeno v evrih), kar se je zgodilo po stabilizaciji cen nafte. Rast BDP v Sloveniji je bila nad pričakovanji.

KD Skladi že devetič zapored najbolj zaupanja vredna družba za upravljanje

Po zaključeni evropski raziskavi je družba KD Skladi že devetič zapored (2008–2016) pridobila naziv Trusted Brand v kategoriji Investicijske družbe in vzajemni skladi za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko. Naziv izkazuje zaupanje v KD Sklade med slovenskimi potrošniki in bralci revije Reader’s Digest.

Družba za upravljanje KD Skladi se je že devetič zapored pridružila ostalim najbolj priznanim slovenskim blagovnim znamkam. Naziv je vsekakor potrditev in priznanje za odličnost v upravljanju in v vsakodnevnem odnosu ter skrbi za vlagatelje. Zaupanje je v finančni industriji ključnega pomena, zato smo nagrade Trusted Brand že deveto leto zapored še toliko bolj veseli. Zahvaljujemo se bralcem revije Reader’s Digest in vlagateljem v prepričanju, da lahko tudi v prihodnje prispevamo k uresničevanju finančnih ciljev.

European Trusted Brand v izvedbi Reader’s Digest je ena največjih evropskih potrošniških raziskav o odnosu do izdelkov in storitev široke potrošnje. V Sloveniji je v raziskavi Trusted Brand 2016, ki jo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, sodelovalo 7.400 naključno izbranih slovenskih naročnikov revije Reader’s Digest Slovenija. Anketiranci so navedli svojo najbolj zaupanja vredno blagovno znamko v skupno 32 kategorijah in najbolj zaupanja vredne blagovne znamke na področju varovanja okolja. V kategorijah TV voditelj, radijski voditelj, glasbenik, poslovnež in športnik so izbirali, katera je najbolj zaupanja vredna osebnost v Sloveniji.

KD Balkan in KD Vitalnost z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic


V družbi KD Skladi tudi v dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju. Neodvisna mednarodna agencija Morningstar je konec januarja zvišala oceno upravljanja podskladov KD Krovnega sklada. Kar 6 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 1. 2016 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Balkan, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 270 skladi iste kategorije ?????

KD Vitalnost, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity) in se uvršča na 255. mesto med 2.685 skladi iste kategorije ?????

KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 83. mesto med 1.346 skladi iste kategorije ????

KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 134. mesto med 1.148 skladi iste kategorije ????

KD Latinska Amerika, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – Latinska Amerika (Latin America Equity) in se uvršča na 36. mesto med 300 skladi iste kategorije ????

KD Tehnologija, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški tehnologija (Equity Technology) in se uvršča na 201. mesto med 286 skladi iste kategorije ????


Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada januar 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar januar 2016

Januarja so svetovni kapitalski trgi zaznali padec. Pocenile so se delnice na razvitih trgih in trgih v razvoju. Pesimizem je prevladoval tudi na trgu surovin, energenti in kovine so dosegli nova tržna dna, sodček surove nafte pa je bil najcenejši v zadnjih 12 letih. Globalni delniški indeks je mesec zaključil s 5,9-odstotnim padcem. Strah je vlagatelje pregnal v varnejše naložbe, kot so obveznice. Na letnem ekonomskem forumu v Davosu je svetovna politična in poslovna elita izrazila zaskrbljenost glede ohlajanja kitajskega gospodarstva. Cena nafte naj bi dlje časa ostala na nižjih ravneh, v več državah pa pričakujejo tudi mehko monetarno politiko.

Ameriški delniški trgi so vstopili v korekcijo, indeks S&P 500 je po novem letu zdrsel za 4,87 % (izraženo v evrih). Največji padec so beležila podjetja iz surovinskega in finančnega sektorja. K slabim pogledom je prispeval tudi strah pred upočasnitvijo rasti trgov v razvoju, predvsem Kitajske, ki je bila po globalni recesiji gonilna sila svetovne rasti. Močan dolar še dodatno zmanjšuje konkurenčnost ameriškega izvoza in dobičke multinacionalk v tujini. Državne obveznice, kot simbol varne naložbe, so se podražile kljub decembrskemu zvišanju obrestne mere. Donosnost 10-letne državne obveznice se je znižala z 2,3 % konec leta 2015 na 1,93 %. Ohladila so se tudi pričakovanja vlagateljev o dvigih ameriških obrestnih mer.

Evropske borze niso bile izjema kljub obetom o nadaljevanju ohlapne monetarne politike. Inflacija še ni na želeni ravni blizu 2 % in tudi pričakovanja za prihodnja leta so nižja od prejšnjih napovedi. S strani ECB lahko, po besedah Maria Draghija, pričakujemo še dodatne stimulacijske ukrepe, mogoče že na naslednjem srečanju v marcu. Zagotovil je tudi, da ima centralna banka na voljo dovolj instrumentov za boj z nizko inflacijo in za spodbudo gospodarske rasti. Obrestne mere državnih dolžniških papirjev so se znižale, donosnost 10-letnega bunda je pristala pri 0,33 %. Evropske delnice so izgubile 6,29 %. Izvozniki se soočajo s šibkejšim povpraševanjem iz držav v razvoju in nižjo kupno močjo valut teh gospodarstev. Stara celina še vedno ne najde skupnega odgovora na begunsko krizo. Vrednost evra glede na dolar je konec meseca znašala 1,08 dolarja za evro.

Japonska centralna banka se je ponovno odločila povečati likvidnost in uvedla negativno obrestno mero, kar se je izrazilo na valutnem tečaju. Jen je s tem izgubil vrednost proti dolarju in evru.

Delniški indeks največjih trgov v razvoju je padel za 9,82 %. Med državami v razvoju čutijo največji šok gospodarstva, ki so v veliki meri odvisna od izvoza surovin. K padcu je dodatno prispevala pričakovana dodatna ponudba iz Irana, proti kateremu so bile umaknjene sankcije zahodnih držav. špekulacije, da bo prišlo do rusko-savdskega dogovora o zmanjšanju proizvodnje, so zadnje dni meseca vplivale na podražitev nafte do 35,8 dolarja za sodček, toda do dejanskega dogovora je še daleč. Ruska centralna banka je kljub novemu padcu valute in negativni gospodarski rasti zanikala možnost intervencije na valutnem trgu. Kitajski podpredsednik je zanikal morebitno devalvacijo juana kljub nižji napovedani gospodarski rasti in odtoku kapitala iz države. Kitajska je v fazi prestrukturiranja gospodarstva, ki bo v prihodnosti temeljilo bolj na potrošniku kot pa na infrastrukturnih investicijah in izvozu.

Slovenski borzni trg je vstopil v novo leto bolje od večine tujih trgov, toda ne dovolj dobro, da bi vlagateljem prinesel pozitiven donos. Vrednost delniškega indeksa SBI TOP se je znižala za 1,06 %. Skupni indeks držav v regiji je bil slabši, s padcem 6,7 %.

Nedelovanje spletne poslovalnice KD Skladi.net

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

KD Skladi, d. o. o.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada december 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za december 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar december 2015

V december so vlagatelji po dveh uspešnih mesecih vstopili z velikimi pričakovanji, saj zgodovina pravi, da je december eden najboljših mesecev za vlagatelje. Žal tokrat božične rasti ni bilo. Že takoj na začetku meseca so zaradi močnega padca cen surovin globalni trgi močno zanihali navzdol in tudi nekaj božičnega veselja ni moglo več vrniti zaupanja. Globalni delniški indeks je tako mesec zaključil skoraj 4,7 odstotka nižje, večina minusa pa gre na račun močne rasti evra v primerjavi z dolarjem.

FED tokrat ni razočarala. Dvignila je obrestno mero in napovedala še več podobnih korakov v letu 2016. Trg se je najprej odzval optimistično, predvsem ameriški delniški trgi so nagradili ameriške vlagatelje, medtem ko so evropski zaradi rasti evra izgubljali. Toda konec leta je znova prevladal pesimizem, saj so vrednotenja na trgih visoka, negotovosti glede rezultatov poslovanja v letu 2016 pa vse več. Bližnjevzhodna kriza se stopnjuje, novice s trgov v razvoju (BRIK) pa so vse bolj črne. Napovedi ameriških podjetij za leto 2016 so spodbudne, vendar pa naštete negotovosti postavljajo doseganje teh napovedi vse bolj pod vprašaj.

Podobno je tudi v Evropi, kjer so novice iz nemškega izvoznega gospodarstva nekoliko manj optimistične, toda evropski potrošnik stopa vse bolj v ospredje, saj se krepi optimizem tudi na obrobju (Italija, španija). Kljub vsemu so evropske delnice v decembru izgubile 5,3 odstotka in tako ustvarile najslabši rezultat med večjimi regijami. Dodatno negotovost so prinesle tudi volitve v španiji, kjer bo težko oblikovati stabilno vlado ravno v trenutku, ko se krepi ekonomsko okrevanje. Tudi ECB in Draghi sta kljub manjši krepitvi stimulativnih ukrepov razočarala vlagatelje, saj ti pričakujejo, da bo zdaj ECB prevzela glavno vlogo kreiranja globalne likvidnosti. Od razvitih trgov se je še najbolje držala Japonska, kjer je bil padec »zgolj« 3,2 odstotka. Japonska centralna banka sicer ni spremenila ukrepov, so pa cene japonskih delnic med nižjimi, kar privablja globalne investitorje.

December ni prinesel preobrata na trge v razvoju. Tečaji so upadli za dobrih 4,7 odstotka, še pomembnejše pa je bilo nadaljevanje slabih novic, ki so prihajale iz največjih razvijajočih se gospodarstev. Močan padec cen surovin in energentov vse bolj stiska Rusijo in Brazilijo, težave se krepijo tudi na Bližnjem vzhodu, kar v ta dva sektorja vnaša dodatno nestabilnost. Rusija je konec meseca objavila, da je znova v recesiji, zato je mogoče ponovno padel tečaj rublja, delnice pa so končale več kot 13 odstotkov nižje. Tudi Brazilija je izgubila več kot 8 odstotkov, razlog pa je predvsem politična nestabilnost, saj predsednici grozi odstavitev, proces pa se bo vlekel še naslednja dva meseca. Nekaj več kot 4-odstotni upad vrednosti kitajskega indeksa je posledica nadaljnjega krčenja industrije, kar vse večja zasebna potrošnja le omili, ne more pa preobrniti toka. Indija je bila svetla izjema meseca le z 0,7-odstotnim negativnim donosom.

Regija Balkan je tokrat močno odstopala od globalnih trgov, saj je bil padec indeksa le 0,4 odstotka, medtem ko je Slovenski indeks SBI TOP celo nekaj malega pridobil. Razloge za to odstopanje lahko iščemo predvsem v dobrih napovedih za leto 2016, relativni podcenjenosti regijskih delnic in razmeroma visokih dividendnih donosih v primerjavi z vse nižjimi depozitnimi obrestnimi merami.

Na valutnem trgu je evro decembra ponovno pridobil. Začetek meseca se je sicer dotaknil dna pri 1,05 dolarja za evro, vendar je pozneje pridobil skoraj 3 odstotke in leto končal pri 1,09 dolarja za evro. še vedno je to eno najslabših let od začetka skupne valute, saj je v letu 2015 izgubil več kot 10 odstotkov v primerjavi z dolarjem.

Na obvezniških trgih so december zaznamovale nizka likvidnost in negativna korekcija, ki je bila verjetno posledica prej opisanega prvega dviga obrestnih mer v ZDA, ter manjša akcija sproščanja od pričakovanj trga s strani ECB. Po drugi strani so imele številne zavarovalnice interes po čim višjih obrestnih merah, saj je januarja začela veljati Solventnost II. Tako se je donosnost nemške referenčne 10-letne obveznice dvignila z 0,47 na 0,64 odstotka konec meseca. Vse bolj so bile pod pritiskom določene obveznice iz panog surovine in materiali ter financ, pri katerih je Portugalska centralna banka podvomila o prihodnosti »senior« bančnih obveznic.