Mednarodna Morningstar ocena KD Skladov

V letu 2015 je odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada začela spremljati tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Kar 5 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev v zgornjih najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2015 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Balkan, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 269 skladi iste kategorije v 3-letnem in 5-letnem obdobju: ?????
KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 66. mesto med 1329 skladi iste kategorije: ????
KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 111. mesto med 1156 skladi iste kategorije: ????
KD Latinska Amerika, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – Latinska Amerika (Latin America Equity) in se uvršča na 38. mesto med 296 skladi iste kategorije: ????
KD Vitalnost, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni mešani (Global Large-Cap Blend Equity), velika podjetja in se uvršča na 293. mesto med 2657 skladi iste kategorije: ????

Leto 2015 je zaznamovala velika nihajnost tečajev na kapitalskih trgih, ki se ni umirila niti ob prehodu v leto 2016.  V družbi KD Skladi smo tudi v tako dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer uspeli potrditi strokovnost in odličnost v upravljanju, kar potrjujejo  pridobljene ocene upravljanja – Morningstar zvezdice.

Predsednik uprave KD Skladov
Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tem izjavil: » Našo družbo za upravljanje KD Skladi odlikuje odličnost v upravljanju premoženja, na to smo ponosni in to je naša konkurenčna prednost. Smo najstarejša slovenska družba za upravljanje. V letu 2015 smo se sami izpostavili ocenjevanju mednarodno priznane neodvisne agencije Morningstar in se postavili na mednarodni zemljevid ob bok velikim mednarodnim družbam za upravljanje. Sami svojo strokovnost in odličnost v upravljanju merimo z neposrednimi primerjavami z referenčnimi indeksi, ki smo jih v preteklih letih konstantno presegali. V letu 2015 smo bili priča mnogim izrednim dogodkom, ki so vplivali na gibanje tečajev in povzročili, da je nihajnost tečajev postala del vsakdana in vplivala tudi na donosnost. V takem okolju je upravljanje premoženja še večji izziv. Nepristranske ocene, neodvisne mednarodne agencije, so potrditev strokovnosti tudi v dinamičnih razmerah in dolgoročno povečujejo naš ugled in posledično krepijo zaupanje med vlagatelji.«

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

Objavljeni novi portfelji skladov

Portfelji so bili spremenjeni v skladu z našimi pričakovanji na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja ter korelacij med skladi.

Oglejte si nove portfelje skladov

Nov obrazec zaradi obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

Spoštovani vlagatelji,

obveščamo vas, da zaradi obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja na podlagi Enotnega standarda poročanja OECD in Direktive Sveta 2014/107/EU ter Zakona o davčnem postopku so finančne institucije dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za identificiranje računov nerezidentov in zbirati informacije ter jih letno sporočati pristojnemu davčnemu organu.

Tako nova zakonodaja vpliva na fizične in pravne osebe, ki:

  • bodo postale vlagatelji družbe za upravljanje po 1. 1. 2016 ali
  • so na dan 31. 12. 2015 že obstoječi vlagatelji družbe za upravljanje in imajo svoj začasni/stalni naslov zunaj Republike Slovenije ali
  • bodo v času poslovanja spremenile svoje podatke.

Od 1. 1. 2016 mora zato vlagatelj ob pristopu k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada (torej ob sklenitvi pristopne izjave) izpolniti obrazec:

Obrazec mora izpolniti vlagatelj tudi ob izplačilu ali spremembi podatkov, če je pri njem prišlo do spremembe pri davčnem rezidentstvu.

Vlagatelji so dolžni sami izpolniti obrazec glede na svoje davčno rezidentstvo in po potrebi priložiti dodatna dokazila.

Dodatne informacije k vsebini nove zakonodaje so objavljene na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije in zbrane v zloženki Finančne uprave Republike Slovenije. 

V primeru dilem glede rezidentstva predlagamo, da se vlagatelji obrnejo na svojega davčnega svetovalca. Družba za upravljanje ne izvaja davčnega svetovanja in tudi ni pristojna za določanje davčnega rezidentstva vlagateljev.

Praznični delovni čas 24. in 31. 12. 2015

Vlagatelje obveščamo, da bodo uradne ure na sedežu družbe za upravljanje KD Skladi, Dunajska 63, Ljubljana, v četrtek, 24. in 31. decembra 2015, le do 14. ure, v poslovalnicah KD Skladi pa do 12. ure.

Novoletno voscilo 2016

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2016.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada november 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar november 2015

Delniški indeksi so novembra dosegli pozitivno rast, z izjemo balkanskega delniškega indeksa. Svetovni delniški indeks MSCI se je novembra povišal za 3,3 %, medtem ko sta med razvitimi trgi rasla tudi evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 2,5 % in 4,3 % (donosnost v evrih). Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je novembra zrasel za 0,9 %.

V decembru se pričakuje sprememba temeljnih obrestnih mer v Evropi in tudi v ZDA. Evropska centralna banka (ECB) bo zasedala prva in naj bi po pričakovanjih znižala depozitno obrestno mero ali celo vpeljala dvotirni sistem depozitnih obrestnih mer, ki se bodo določale glede na plasirano količino denarnih sredstev pri ECB. Pričakovano je tudi povečanje skupne količine odkupov za 500 mrd EUR in povečanje količine mesečnih odkupov s 60 na 75 mrd EUR, kar bo še dodatno znižalo kratkoročne medbančne obrestne mere. Novembra je negativen postal tudi šestmesečni Euribor (-0,04 %). Rast cen življenjskih potrebščin v evroobmočju je oktobra kljub stimulusu znašala le 0,1 %. Objava vrednosti skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) je novembra pozitivno presenetila (54,4), prav tako se je izboljšalo stanje v proizvodnem in storitvenem sektorju. Grške banke so novembra zbirale svež kapital, pred vrati grške države pa so tudi pogajanja o odpisu dolga in pokojninski reformi. Pri dokapitalizaciji grških bank bo sodeloval tudi EBRD, ki bo hkrati nadziral dokapitalizacijski postopek. Inflacijska pričakovanja na Japonskem ostajajo šibka, zato lahko januarja pričakujemo povečanje količine odkupov obveznic, ki bodo državo popeljale iz tehnične recesije.

Verjetnost dviga obrestnih mer v ZDA se ocenjuje na 75 %, to pa podpirajo tudi pozitivne objave ekonomskih podatkov. Navzgor je bila popravljena druga ocena bruto domačega proizvoda (BDP) za tretje četrtletje, z 1,5 % na 2,1 %. Domača potrošnja še naprej ostaja gonilo gospodarske rasti, pozitivni trend ostaja tudi na trgu dela in v nepremičninskem sektorju. Zaupanje potrošnikov je novembra upadlo (90,4), na nizki ravni je bila tudi osebna potrošnja. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja je v novembru končal pri 2,2 %. Ameriški dolar še naprej izgublja proti evru, tečaj EUR/USD je novembra padel za kar 4,0 % na vrednost 1,0565 dolarja za evro.

Mednarodni denarni sklad je potrdil, da bo kitajski juan od oktobra 2016 del košarice glavnih valut, t. i. posebnih pravic črpanja (SDR), kar bo v mednarodnem merilu povečalo pomembnost kitajske valute. Kitajski indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnem sektorju (PMI) je novembra padel že tretji zaporedni mesec, kljub temu oblasti še vedno menijo, da je 7-odstotna stopnja rasti BDP dosegljiva. Rusija je zaradi geopolitičnega konflikta s Turčijo uvedla sankcije na uvoz turških kmetijskih izdelkov, ocene ekonomskih posledic še ni mogoče napovedati. Tečaj USD/RUB je novembra izgubil 3,7 % in mesec končal pri 66,42 rublja za dolar. 
 
Slovenski delniški indeks je novembra dosegel rast v višini 0,3 %, medtem ko so ostali lokalni delniški trgi padli za 2,8 %. Na Balkanu prihaja do konfliktov na državnih mejah zaradi pribežniške krize, kar naj bi se v naslednjem mesecu umirilo zaradi dogovora med Turčijo in EU o strogem nadzoru pribežnikov na turški meji. Slovenija je od EIB prejela posojilo v višini 500 mio EUR za kritje stroškov nujnih projektov, iz katerih se bodo lahko krili tudi stroški, nastali zaradi pribežniške krize. Telekom Slovenije je skupaj z ameriškim skladom Apollo oddal ponudbo za nakup Telekoma Srbija.

Krivulje donosnosti evropskih držav so se novembra, še pred naslednjim zasedanjem ECB, še dodatno pomaknile navzdol. Donos 10-letne slovenske državne obveznice je padel za dodatnih 20 bt na 1,35 %, prav tako donos 10-letnega Bunda, na 0,47 %. Cene evropskih obveznic, ki se gibljejo obratno sorazmerno z donosi, pa so se povišale za 0,5 %.

Zmagovalec natečaja KD Skladov Vse=mogoče! je ekipa ZoicBar, ki raziskuje uporabnost žuželk v prehrani ljudi

V četrtek, 19. novembra, se je nagradni natečaj KD Skladov zaključil. Oddanih je bilo čez 100 projektov, izmed šestih finalnih projektov pa je slovensko javnost najbolj prepričala ekipa ZoicBar, ki raziskuje uporabnost žuželk v prehrani ljudi. Zmagovalec natečaja je prejel 10.000 evrov za uresničitev ideje in radijsko oglaševanje na Radiu 1 v vrednosti 10.000 evrov.

Kot organizatorju natečaja nam je tako skupaj s partnerji natečaja in s 6-člansko žirijo, ki jo poleg predsednika žirije Luke Podlogarja (predsednik uprave KD Skladi) sestavljajo: Bine Volčič (kuharski mojster in mentor v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa), Tanja Skaza (direktorica podjetja Plastika Skaza in uspešna poslovna ženska), Rok Capuder (vodja Zavoda 404, profesor fizike in vodja lanskega zmagovalnega projekta Calypso), Manca Notar (svetovna prvakinja na napihljivih deskah in v veslanju na dolge razdalje v mešanih parih) in Miha Deželak (radijski voditelj in športni novinar), že tretje leto zapored uspelo motivirati slovenski prostor, da razmišlja o inspirativnih projektih.

Želimo spodbuditi inovativne ideje, timsko delo, pozitivno razmišljanje in podjetniški duh. O tem, zakaj organiziramo takšen natečaj, je predsednik uprave KD Skladi Luka Podlogar spregovoril: »V družbi KD Skladi želimo natečajnikom pomagati pri doseganju ciljev, saj verjamemo, da lahko s takšno podporo ekipi, ki je predana svojemu projektu, pomagamo pri uresničitvi (prvih) korakov. Želimo sooblikovati okolje, kjer bodo drzni projekti, ki izražajo pogum, jasne cilje in navdih, postali zgodbe o uspehu. Organizacija takega natečaja je za nas investicija v razvoj. In, ker je vse mogoče, verjamemo, da je mogoče, da imajo projekti, ki se prijavljajo na naš natečaj potencial, da postanejo prihodnji nosilci gospodarske rasti v naši regiji.«

Letos smo natečaj Vse=mogoče! organizirali že tretje leto zapored, tokrat s partnerji Radiem 1 in Adriatic Slovenico. Letos so lahko sodelovale ekipe s projektnimi idejami, ki so izražale drznost, pogum, jasne cilje in navdih. S 1. septembrom se je natečaj odprl in ekipe so lahko na on-line platformi natečaja Vse=mogoče! prijavile svojo projektno/poslovno idejo vse do 20. oktobra. Nato je žirija uspešnih Slovencev soglasno izbrala 6 finalistov: projekt Fastcast (ekipa Producenti), projekt Osebni modularni sistem igrač za ustvarjalne (ekipa Didaktika by LesnaVesna), projekt Proizvodnja biogoriva iz organskih odpadkov (ekipa Slovenia HS), projekt Prvi slovenski vesoljski program (ekipa Projekt Cirrus), projekt Razvoj robotskega invalidskega vozička (ekipa Team Avalanche) in projekt Zoicbar (ekipa ZoicBar team). Med finalisti je glas ljudstva določil zmagovalca.

Novost letošnjega natečaja je predstavljal AS arhitekturni izziv, v katerem je sestrska družba Adriatic Slovenica najboljšemu načrtu za prenovo ene od njihovih počitniških kapacitet, podarila nagrado v vrednosti 3.000 EUR. Zmagovalno ekipo sestavljajo arhitekti Andrej Zonta, Blaž Jamšek, Matej Peneš in Žana Kopitar.

Niso nas navdušili zgolj zmagovalci, temveč vsi sodelujoči na natečaju. Vsi projekti so namreč izžarevali drznost, napredek za družbo ali okolje in podjetnost ter med drugim segali tudi na tista področja, kjer bo priložnosti največ.

Fotografije iz zaključnega dogodka

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada oktober 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar oktober 2015

Delniški indeksi na svetovni ravni so po padcih v zadnjem četrtletju v oktobru ponovno dosegli pozitivne stopnje rasti. Svetovni delniški indeks MSCI je pridobil 9,4 %, medtem ko sta med razvitimi trgi rasla tudi evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 9,5 % in 8,2 % (donosnost v evrih). Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je dosegel 8,17 % rast.

Volatilnost cen finančnih instrumentov se je v oktobru glede na pretekli mesec umirila, pogled investitorjev pa se je preusmeril na srednje do dolgoročno obdobje, na katero bodo najbolj vplivale odločitve centralnih bank. Decembra bosta zasedali tako ameriška (FED) kot Evropska centralna banka (ECB), ki napovedujeta nove ukrepe. Ameriški FED naj bi resno razmišljal o dvigu obrestnih mer, medtem ko ECB in japonski BOJ zopet napovedujeta povečanje količine odkupov obveznic. BOJ v oktobru zopet ni dosegel želene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin pri 2,0 %, zato stavi na dodatne ukrepe. Zgodba okoli podjetja Volkswagen še ni končana, cena njegovega zadolževanja z obveznicami pa se utegne zaradi napovedanih tožb še povišati. Poročilo ECB o bančnih posojilih (BLS) je pokazalo, da so se izboljšali tako posojilni pogoji bank kot tudi povpraševanje gospodinjstev in podjetij po njih. Izredni ukrepi ECB še niso uspeli povišati rasti cen življenjskih potrebščin, ki je v septembru ostala negativna pri -0,1 %. Vrednost skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) za evroobmočje je v oktobru dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih (54,0) in kaže na počasno, a stabilno okrevanje gospodarstva. Grške banke po ugotovitvah ECB potrebujejo 14,4 mrd EUR svežega kapitala, od katerih morajo 4,4 mrd EUR zagotoviti obstoječi lastniki in lastniki dolga. Trenutno potekajo dogovori o znesku in obliki instrumenta, ki ga bo prispeval grški sklad za reševanje bank (HFSF). 

Ameriški FED na oktobrskem zasedanju po pričakovanjih ni sprejel pomembnejših ukrepov in pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v decembru. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje zraslo za 1,5 %. Domača potrošnja ostaja močna, več pozornosti pa bo treba nameniti rasti v proizvodnem sektorju, ki je še vedno šibka. šibko ostaja tudi povpraševanje po trajnih dobrinah, ki je v septembru upadlo za 1,2 %. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja se je v oktobru gibal okoli 2,0 % in mesec končal pri 2,14 %. Ameriški dolar je proti evru v zadnjem mesecu izgubljal vrednost, na kar so vplivali predvsem napovedani ukrepi ECB. Tečaj EUR/USD pa je padel za 1,5 % na vrednost 1,1005 dolarja za evro.

Rast BDP na Kitajskem za tretje četrtletje je pozitivno presenetila (+6,9 % YoY), kljub temu da predstavlja najnižjo vrednost od leta 2009. Znaki ohlajanja gospodarstva se kažejo tudi v nižji stopnji rasti industrijskega sektorja in v nižjem izvozu. Kitajska centralna banka je  oktobra še petič letos znižala 1-letno obrestno mero na 4,35 %, prav tako obrestno mero za depozite na 18,0 %. V oktobru so se ponovno pokazali znaki okrevanja v drugih gospodarstvih iz trgov v razvoju, vendar niso preprečili ponovnega nižanja bonitetnih ocen (Fitch je oceno Brazilije znižal iz BBB na BBB-). Rusija je začasno prenehala z nižanjem obrestnih mer in postavila cilj inflacije pred rast gospodarstva.

Slovenski delniški indeks je v oktobru zabeležil rast v višini 3,5 %, medtem ko so ostali lokalni delniški trgi ravno rasli po 4,6 %. Države centralne in vzhodne Evrope se trenutno borijo z begunsko krizo, ki vsak dan dobiva nove razsežnosti.

Donosi državnih obveznic v evroobmočju so od zadnjega srečanja predstavnikov ECB upadli in še naprej testirajo spodnjo mejo. Donos 10-letne slovenske državne obveznice je v oktobru padel za 25 bt na 1,5 %, prav tako donos 10-letnega Bunda, ki je padel za 7 bt na 0,5 % (najnižja vrednost donosa Bunda v oktobru je bila pri 0,4 %).

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada september 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar september 2015

Večina svetovnih delniških indeksov je septembra padla, prav tako so v negativnih številkah zaključili tretje četrtletje. Na to so v poletnih mesecih vplivali predvsem politična kriza v Grčiji, ukrepi kitajske centralne banke in septembrska odločitev ameriške centralne banke (FED), da ne dvigne obrestnih mer. Svetovni delniški indeks MSCI je v septembru padel za 3,6 % (donosnost v evrih). Med razvitimi trgi sta padla evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 4,4 % in 2,7 %, ter delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) za 3,3 %.

Evropske delniške trge je v septembru negativno presenetila novica o goljufanju Volkswagna pri meritvah dizelskih motorjev v ZDA, kar je vrglo slabo luč na celotni nemški avtomobilski sektor in podražilo njihovo ceno zadolževanja. Delnice Volkswagna so zato v zadnjem mesecu izgubile 42 % vrednosti (BMW:  –3,7 %, Daimler: –9,5 %). škandal bo slabo vplival na vse izdelke, ki se promovirajo pod sloganom »Made in Germany« in s tem tudi na poslovne rezultate nemških podjetij. Vrednost skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju je bila glede na pretekli mesec za malenkost nižja, pri 53,9. Glede na pretekli mesec se je okrepilo zaupanje v poslovnem in industrijskem sektorju, medtem ko je v storitvenem sektorju upadlo. Negativna rast cen življenjskih potrebščin pri –0,1 % je septembra znova pokazala na deflacijske pritiske v območju evra, zato bo ECB najverjetneje podaljšala čas odkupov obveznic in povečala nabor primernih instrumentov. Sklad EFSF/ESM se pripravlja na začetek izdajanja obveznic za financiranje tretje pomoči Grčiji (86 mrd EUR). Reševanju grških bank bo namenjenih 25 mrd EUR. Na grških volitvah je bila po pričakovanjih izbrana levičarska stranka Alexisa Ciprasa, ki bo morala zdaj izpeljati obljubljene reforme.

Ameriška centralna banka na zadnjem zasedanju ni dvignila referenčne obrestne mere, pričakovani čas dviga pa se je prestavil na konec leta oz. na začetek leta 2016, kar ustreza tudi investitorjem. Zahtevani donos 10-letne obveznice US Treasury je mesec končal pri vrednosti 2,03 % ali 47 b.t. nižje glede na letni vrh pri 2,50 % (junij). Stopnja inflacije v ZDA še ni dovolj visoka, da bi upravičila dvig obrestnih mer, FED pa njen postopni dvig pričakuje v naslednjih šestih mesecih. Tečaj EUR/USD je od začetka leta padel za 7,6 % in september končal pri vrednosti 1,1177 dolarja za evro.

Kitajska je v septembru na medbančnem trgu prvič dovolila izdajo obveznice v juanih v velikosti 1 mrd CNY, ki jo bo vodila tuja banka HSBC. Vsi ukrepi kitajske centralne banke so namenjeni spodbudi investicij in doseganju letne planirane stopnje rasti gospodarstva. IMF v letu 2015 Kitajski napoveduje rast BDP v višini 6,8 %, kar sledi napovedi domače centralne banke pri 7 %. Bonitetna agencija S&P je Braziliji znižala bonitetno oceno v špekulativni razred na BB+ z negativnimi obeti. Rusija v septembru ni spremenila glavne obrestne mere (11,0 %), gospodarske sankcije pa poleg političnega tveganja, nizkih cen surovin in kapitalskih odlivov negativno vplivajo na trenutno aktivnost ekonomskih subjektov v državi. Rusiji so v letu 2015 napovedali padec BDP v višini 3,9–4,4 %.

V Sloveniji so se v tretjem četrtletju nadaljevali privatizacijski postopki in konsolidacija bančnega sektorja. Lokalni delniški trgi so zaradi neuspešnih prodaj (Cinkarna Celje, Telekom Slovenije) in stresa v Grčiji v zadnjem mesecu zaznali padec v višini 2,3 %, slovenski delniški indeks pa je izgubil celo 3,5 %. Ameriški sklad Apollo je za nakup banke NKBM prejel končno odobritev Evropske komisije.

Odločitev ameriške centralne banke, da ne zviša obrestne mere, je ob koncu tretjega četrtletja povzročila padec zahtevanih donosnosti državnih obveznic v evroobmočju. Donosnost slovenske 10-letne državne obveznice se je v tretjem četrtletju znižala za 47 b.t. in september zaključila pri donosu 1,80 %, prav tako je padel zahtevani donos 10-letnega Bunda in mesec končal pri 0,59 %.

Objavljeni novi portfelji skladov

Portfelji so bili spremenjeni v skladu z našimi pričakovanji na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja ter korelacij med skladi.

Oglejte si nove portfelje skladov

Ekskluzivni intervju: V kaj naj vlagajo mali vlagatelji

Kako bi opisali trenutno stanje in občutke vlagateljev? Smo danes Slovenci spet optimistični ali še ne?
MATJAŽ GANTAR (MG): Menim, da so občutki v skladu s splošnim vzdušjem, to pa žal še vedno ni dobro. Ljudje čutijo negotovost, iščejo varnost, tudi v naložbah, a pogosto ne vedo, kje naj jo najdejo. Radi bi spet komu zaupali. Žal, tako je stanje duha. Drugo vprašanje je urejenost sistema. Ta je žal zelo nenaklonjen dobrim idejam in uspešnim podjetniškim idejam, davčna ureditev je bolj neprimerna za posle, zato nam mnoge dobre zgodbe tudi uhajajo v tujino. Država bi morala postati prijazna do kapitala. Prizadevati bi si morali za razvoj znanja in dajati podporo uresničevanju dobrih idej, ki bi nastale na tej podlagi. Poglejte BDP sodobnih držav, odločilen za dvig je »know how«, to je ključno področje.

LUKA PODLOGAR (LP): Če primerjam razpoloženje danes in v letu 2010, ko sem se po šestletnem delu v tujini vrnil v Slovenijo, lahko rečem, da se zaupanje na srečo počasi le vrača. Opažam, da se v zadnjem letu ali dveh Slovenci vedno bolj zavedamo, da moramo sami poskrbeti zase in za svojo prihodnost. Želimo si denar spet naložiti in ga oplemenititi. Vidimo, da tega ne bomo dosegli, če ga bomo preprosto pustili v nogavici ali na bančnem računu. K večjemu  zaupanju in optimizmu seveda pomaga tudi rast na kapitalskih trgih, še posebej na slovenskem, kjer se je trend s sanacijo bank spet obrnil navzgor.

Kaj bi morali v državi še spremeniti, da bi bilo okolje bolj spodbudno? Česa bi se najprej lotili, če bi vas danes imenovali za premierja recimo za eno leto?
MG: To je absolutno prekratka doba, kdorkoli bi bil na čelu, bi potreboval dva mandata po sedem let. Manjkata nam odgovornost in pristojnost, zdi se mi, da se politika zapira v svoje slonokoščene stolpe, zanimivo je, da so vsi prepričani, da so naredili veliko, ampak rezultatov ni videti. Premalo se poslušamo. A sam si ne želim voditi države. Sem podjetnik. Podjetnik se ne pritožuje, ampak oceni situacijo, poišče priložnost.

Kje so danes priložnosti?
MG: Podjetniško priložnost vedno iščem v sferi kupca, vprašam se, kje je zanj dodana vrednost. Za male vlagatelje vidim priložnost predvsem v vzajemnih skladih.

LG: Popolnoma se strinjam. Kapitalski trgi, na katerih delujemo, so po moje preveč zapleteni, da bi lahko povprečen vlagatelj neposredno investiral v zgodbe, o katerih ne ve dovolj. Prepričan sem, da se je z vidika malega vlagatelja varneje odločiti za vzajemne sklade. S tem lahko dosežemo praktično vse svetovne trge, izbire je veliko. V KD Skladih imamo celo paleto različnih produktov. Produkt, ki je meni osebno zelo všeč, je sklad KD Galileo, globalni fleksibilni sklad, ki je dobra izbira za tiste, ki bi radi plemenitili svoje premoženje na daljši rok, ne da bi morali medtem sprejemati celo vrsto odločitev o alokaciji med različnimi naložbenimi razredi, panogami ali geografskimi območji. Primer regionalnega sklada pa je na primer KD Balkan, pri katerem smo se izkazali kot eden največjih specialistov za to regijo v globalnem smislu.

Omenili ste KD Galileo, ime oziroma znamko, ki je na vlagateljskem trgu priznana že leta. Zaupanje, trdnost, dolgoročnost, to so danes najbrž še posebno pomembne komponente?
MG: Če s produktom na trgu ohranjamo zaupanje ljudi 10 ali 20 let, je to gotovo znamenje kakovosti. Ko govorimo o pravih vzajemnih skladih, torej tistih, ki so bili kot taki ustanovljeni, je KD Galileo še danes največji. Seveda pa ponujamo in bomo še naprej ponujali vrsto produktov. Pokojninska varčevanja in skladi so na primer v Sloveniji danes še nekaj nedoločljivega, kolektivnega, na tem področju vsekakor pričakujem, da bo v prihodnje vsak posameznik lahko izbiral med več različnimi možnostmi.

LG: KD Skladi že vrsto let dobivamo nagrade za najboljše upravljanje, osmič zapored smo že najbolj zaupanja vredna blagovna znamka med vzajemnimi skladi. KD je najboljši »brand« na tem področju in to je ključno tudi za prihodnost. Ohranjamo najvišjo kakovost upravljanja, cilj je vedno preseganje primerjalnih indeksov in to je merilo kakovosti. Seveda pa vedno razmišljamo in tudi pripravljamo nove produkte, tudi danes je tako.

Kako bi se opisali kot vlagatelj, ste konservativni ali bolj nagnjeni k tveganjem?
MG: Sam se imam za konservativnega vlagatelja, čeprav bi me nekateri po kakšnih tablicah, ki jih uporabljajo, verjetno uvrstili med tvegane. Odvisno od tega, kako opredelimo tveganje. številni finančni ekonomisti ali matematiki bodo zagovarjali mnenje, da so najbolj trdne investicije z netveganimi obrestnimi merami na primer po diskontnih stopnjah centralnih bank. Delnice ali vlaganje v sklade se jim zdijo veliko bolj tvegani, ampak jaz se s tem ne strinjam. Trenutna evropska slika mi daje prav. Bi danes rekli, da so bile na videz varne državne obveznice lepe in stare države Grčije »safe haven«? Najbrž ne. Tudi v slovenski zgodovini imamo podobne zgodbe. Sam bolj zaupam tistim, ki ustvarjajo. Tisto, kar ustvarja vrednost in jo zvišuje, so navsezadnje vedno podjetja. Dobro podjetje je tisto, ki ima dober izdelek in kupce in ki zdravo raste. In če ima vlagatelj razpršen portfelj, če vloži v sklad, v katerem je več takih podjetij, mislim, da je daleč na najbolj varni strani.

LP: Tveganje v obdobjih, ko si ga kot vlagatelj lahko privoščiš, je po mojem mnenju vsekakor dobra odločitev. Kot vlagatelj sem osebno v svojem starostnem obdobju še vedno bolj naklonjen tveganju, kot mu bom recimo čez 20 let. Menim, da bi bila škoda za moje dolgoročne prihranke, če jih ne bi želel oplemenititi ob obvladljivem tveganju. Zato imam tudi sam velik del svojega premoženja v naših delniških vzajemnih skladih.

Klišejsko vprašanje: kam bi dala danes milijon evrov, če bi jih morala nekam vložiti?
LP: Če bi imel kakšno res dobro podjetniško idejo, bi jo podprl in vložil del sredstev vanjo. Sicer pa v vzajemne sklade, prav gotovo.

Kako si razlagate formulo 1 + 1 = 3? Lahko kje zdrži in kdaj?
MG: To je klasično podjetniško vprašanje. V podjetništvu je pri uspehu formula vedno taka, seštevamo vložke, dodatna enica, ki jo dobimo v primerjavi s klasično matematiko, pa je seveda profit.

LG: Presežek je dodana vrednost. Enako je pri timskem delu, delo je vredno več, če ekipo dobro povežemo in delamo skupaj.

Gospod Gantar, pri pogovoru z vami beseda praviloma nanese tudi na vašo mladostno ljubezen, punk. Je v njem kakšna povezava z vašim delom?
MG: še vedno poslušam dobro glasbo, nazadnje sem bil recimo na koncertu Patti Smith. Ampak punka nisem nikoli dojemal samo kot glasbo, sam bi rekel, da je šlo bolj za nekakšno nenasilno upiranje režimu. Pač smo si na glas morda malo pred drugimi upali povedati, kaj si mislimo. Morda je res, da so bili tudi moji poslovni koraki kdaj pred časom. Tako vsaj pravijo drugi.

Gospod Podlogar, kje se vi najdete v prostem času?
LP: V športih. Vedno sem rad preskušal nove stvari, tako da nisem zapisan le eni panogi, sem pa zelo rad aktiven. Vse mogoče sem počel, kot otrok streljal z lokom, plaval, se začel pozneje ukvarjati z borilnimi veščinami, na smučiščih sem začel zavijati zunaj urejenih prog v pršič, se okrog 30. leta spravil na desko in začel surfati. Pri nas se vse več ljudi loteva triatlona, morda bom šel tudi na triatlon. Ampak Slovenci smo posebni: na Otoku je bil triatlon vroč že pred kakimi desetimi leti, ampak povprečen Anglež se je na svoj prvi triatlon odpeljal z mestnim kolesom s košarico, pri nas pa se zdi ljudem nujno, da si najprej omislijo tekmovalno uro za več sto evrov … To ni zame.

Oba imata otroke, kaj bi svetovala mladim?
MG: Treba je delati, delati, trdo delati.

LP: Točno to. In biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi. Včasih je videti, da generacija Y tako razmišlja. Ko sam govorim o vrednotah, sem prepričan, da morajo mladi sčasoma prevzeti – ali pa jim morajo to vcepiti starši –¬ ključne, torej skromnost, integriteto in pogum. Poleg tega pa voljo do trdega dela. Če pogledamo raziskave, je v povprečju ura in pol dela na dan več tista stvar, ki nekako ločuje ljudi, ki so bolj uspešni, od manj uspešnih. Ni nobene magične formule za uspeh. Sem ter tja kdo najde in izkoristi priložnost ter pride do uspeha »po bližnjici«, za vse druge pa je trdo delo edina zanesljiva izbira.
Mladi imajo danes izjemne priložnosti. Ko je študirala moja generacija, je bila recimo možna ena izmenjava, danes gre lahko študent po vsem svetu. Ima evropske programe in možnosti, da gre še dlje, v šanghaj ali Hongkong, če hoče.

Kaj bi svetovala staršem te nove generacije, imenovane Y?
MG: Zdržite.
LP: (Smeh.)

Celotni intervju je objavljen v reviji Optimum