V juliju so na kapitalskih trgih prevladovale negativne lokalne novice, ki so po večini regij in naložbenih razredov vplivale na poslabšanje rezultatov na letni ravni. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je julija kljub temu pridobil 2,2 %. Med razvitimi trgi je najbolj zrasel evropski delniški indeks (+3,9 %), medtem ko je ameriški delniški indeks pridobil 2,9 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je julija upadel za kar 7,5 %.

Grška ekonomija se po uvedbi kapitalskih kontrol ukvarja z vedno večjimi težavami. Zaradi izrednih ukrepov naj bi kot edina država v EMU v letu 2015 imela negativno rast gospodarstva. Stopnja brezposelnosti je aprila znašala 25,6 %. Julija je bil v Grčiji zaznan rekorden upad proizvodnega sektorja. Trenutno poteka skrbni pregled grških bank, ki bo pokazal potrebo po svežem kapitalu in vstopu novih zasebnih vlagateljev v njihovo lastništvo. Grški borzni trg se je 3. avgusta po petih tednih zaprtja odprl kar 23 % nižje. Trge še naprej razburja novica o možni zaplembi depozitov pri reševanju bank, kar bi zelo slabo vplivalo na celoten evropski kapitalski trg. Sodelovanju pri novi tranši pomoči se je odpovedal Mednarodni denarni sklad, ki bo vseeno sodeloval na pogajanjih med grško vlado, ECB, ESM in EK.

Evropski ekonomski podatki so julija kazali mešano sliko. Razkorak med Nemčijo in obrobnimi državami ostaja velik, na trgu pa je čutiti strah pred prelivanjem tveganj iz Grčije na preostale obrobne države. Raven obrestnih mer je na zgodovinskem dnu in s tem tudi cena zadolževanja večine držav članic EMU (brez Grčije). Najnižje zahtevane donosnosti državnih obveznic smo videli marca 2015. Rast cen življenjskih potrebščin v evroobmočju je še vedno šibka, kar tržnim udeležencem zagotavlja nadaljnjo pomoč ECB. Julija je bil indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za Evropo slabši od pričakovanj, prav tako je nizko zaupanje potrošnikov. Okrepilo pa se je zaupanje v industrijski in storitveni sektor.

Po objavi pozitivnega BDP v ZDA za drugo četrtletje, na katerega je najbolj vplivala potrošnja gospodinjstev, je FED pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v letu 2015. V julijskem poročilu za javnost je zapisal, da se trg dela še naprej krepi in da sam pričakuje normalizacijo monetarne politike v septembru. Zahtevan donos 10-letnega US Treasuryja je kljub temu padel z 2,4 pod 2,2 %. V ZDA se je junija okrepil nepremičninski trg (večje število prošenj za nove gradnje), prav tako segment trajnih naročil in naročila v industrijski proizvodnji. Na razvite trge je v prejšnjem mesecu najbolj vplivalo nadaljevanje padanja cen nafte, šibka stopnja inflacije in agresivne odločitve centralnih bank. Trenutno smo sredi sezone objav rezultatov poslovanja podjetij za drugo četrtletje. Dobički in pričakovanja za drugo polovico leta so relativno optimistični, pri čemer po optimizmu izstopajo evropska podjetja. Na poslovanje evropskih podjetij se kaže pozitiven učinek nizkih cen surovin in šibkega evra.

Vrednost delnic podjetij z nerazvitih trgov je julija strmo padla, predvsem kot posledica padca kitajskega delniškega trga, katerega rast na letni ravni ostaja pozitivna. Ruska centralna banka je znižala obrestno mero z 11,5 na 11,0 %, še vedno se bori z visoko inflacijo. Omejuje jo tudi prepoved gospodarskega sodelovanja z EU. Ukrajina nadaljuje pogajanja o prestrukturiranju dolga.

Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu dosegali rast. Republika Slovenija je ponudila zamenjavo obveznic in v javni prodaji izdala 20-letno obveznico v vrednosti 1,25 mrd EUR in s kuponom 2,125 %. V privatni izdaji je izdala tudi 30-letno obveznico v skupni vrednosti 300 mio EUR in s kuponom 3,125 %.

Cene grških državnih in bančnih obveznic so julija rekordno padle zaradi velike negotovosti. Investitorji se zatekajo v nakup varnih obveznic, ki zahtevane donosnosti še dodatno potiskajo navzdol. Zahtevani donos 10-letnega nemškega Bunda je julija padel za 12 bazičnih točk in mesec končal na 0,64 %.

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar junij 2015

Kapitalski trgi po vsem svetu so po pozitivnem začetku leta ob koncu prve polovice leta doživeli negativen obrat. Korekcija se je zgodila v vseh naložbenih razredih in vseh regijah. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je v juniju upadel za okoli 4,10 %. Na razvitih trgih je v največji meri upadla Evropa, predvsem zaradi dogajanja okoli Grčije. Evropski delniški indeks je upadel za 4,78 % in ameriški za 3,70 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je v juniju izgubil 5,40 % vrednosti.

Ob koncu junija je Grčija tudi uradno postala prva razvita država, ki ni izpolnila svojih zapadlih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ker do roka ni poplačala 1,7 mrd EUR obveznosti, je posledično odrezana od dostopa do sredstev IMF. Grška saga, ki se vleče od začetka letošnjega leta, ko je oblast prevzela Syriza, je tako dosegla vrhunec. Razmere so se močno zaostrile, ko so grški pogajalci nepričakovano zapustili pogajanja o sprostitvi zadnje tranše pomoči in je bil v Grčiji razglašen referendum o varčevalnih ukrepih. Napeta pogajanja med Evropsko komisijo, IMF, ECB in Grčijo so vnašala negotovost na obvezniške trge že v zadnjih dveh mesecih. Zaradi prekinitve pogajanj tik pred rokom za končni dogovor in razglasitve referenduma, ki naj bi ga izvedli 5. julija 2015, so vsi kapitalski trgi doživeli še dodatno korekcijo. Pojavljajo se vprašanja, kako bodo rezultati referenduma vplivali na evroobmočje in kako naprej.

Makroekonomski podatki, ki prihajajo iz Evrope, so pozitivni. Pričakovanja glede objave vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) za Evropo so po razočaranjih v preteklih dveh mesecih na 49-mesečnem vrhu, podatki o količini denarja v obtoku pa prav tako kažejo pozitivno sliko. Dvig podatkov PMI v drugem četrtletju 2015 kažejo rast gospodarske aktivnosti v višini 2 % v EMU v letu 2015. Seveda rešitev grškega vprašanja celotne napovedi postavlja pod vprašaj in na trge vnaša veliko negotovost.

Ekonomski podatki v ZDA so v juniju ostali mešani, kljub temu se po padcu BDP v 1Q 2015 pričakuje rast BDP v višini 2,5 % v drugem četrtletju. Potem ko so ameriški potrošniki na začetku leta pretežno varčevali, se je ob rasti razpoložljivega dohodka in pozitivnem trendu na trgu dela zasebna potrošnja v maju 2015 povišala za kar 0,9 %. Podatki, kljub upočasnitvam na segmentu trajnih naročil in industrijske proizvodnje, povečujejo verjetnost dviga obrestnih mer s strani FED. Sočasno se pojavljajo poročila, ki predvidevajo določeno oklevanje ameriške centralne banke, da bi referenčno obrestno mero dvignila v času povišane volatilnosti na trgu obveznic, izhajajoče iz grške krize.

Poleg ECB in FED so tudi druge centralne banke trgov v razvoju izrazito aktivne. Kitajska centralna banka je v juniju ponovno, že četrtič od novembra 2014, znižala referenčno obrestno mero. Kljub temu se pojavljajo vprašanja, ali tovrstne spodbude dejansko delujejo na kitajsko gospodarstvo in ali ji bo uspelo doseči planirano letno rast 7 %, saj indeks nabavnih menedžerjev ostaja pod ravnjo 50, ki je meja za rast gospodarske aktivnosti. Inflacija na Kitajskem z 1,2 % ostaja pod ciljno mejo 2 %.

Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu zaznali padec. Investitorji v Sloveniji so bili negativno presenečeni z razpletom dogodkov okoli Telekoma, Grčija pa tudi na lokalne trge vnaša večjo negotovost.

ECB je uspelo z odkupi obveznic prek razširjenega programa odkupov normalizirati dolgoročne obrestne mere in umiriti deflacijska pričakovanja. Dejavnost ECB je tako vsaj delno omejila učinek grškega šoka na obvezniške trge, predvsem na zahtevane donose drugih držav PIIGS, kljub temu pa je bil na obvezniških trgih opazen precejšen premik zahtevanih donosnosti. Zahtevani donos na 10-letno italijansko državno obveznico se je tako povišal na 2,2 %, na najvišjo raven po začetku leta.