To je tudi priložnost, da se v živo srečate z upravitelji in finančnimi svetovalci. Priložnost, ki jo ne smete zamuditi, niti če še niste naš vlagatelj.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na dogodkih v naslednjih krajih:

število mest je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Na srečanje se lahko prijavite prek spletne prijave ali pa svojo udeležbo sporočite na e-naslov kds_prodaja@kd-group.si ali na brezplačno številko 080 80 24. V prijavi obvezno navedite, v katerem kraju se želite udeležiti srečanja in svoje podatke.

Portfelji so bili spremenjeni v skladu z našimi pričakovanji na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja ter korelacij med skladi.

Oglejte si nove portfelje skladov

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar marec 2015

V marcu je na glavnini kapitalskih trgov še vedno vladal optimizem, rast delniških indeksov pa se je glede na pretekli mesec umirila. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je marca zrasel za 2,5 %, rast sta zaznala tudi evropski in ameriški delniški trg. Ameriški trg v lokalni valuti je sicer upadel. Delniški indeks štirih trgov v razvoju (BRIC) je v marcu pridobil 2,3 %.

Pogajanja o grškem programu pomoči se še naprej nadaljujejo. Grčija je finančnim ministrom držav evroobmočja predstavila nov reformni program, ki je bil za posojilodajalce preskromen, čeprav je vključeval prodajo nekaterih državnih podjetij in strateških točk. Trgi trenutno pozorno spremljajo, ali bo Grčija sposobna poplačati dolg do MDS, medtem ko se je strah pred njenim izstopom iz evroobmočja nekoliko polegel. Kazalnik, ki napoveduje prihodnje gospodarsko gibanje (PMI), je marca presegel napovedi analitikov in potrdil smer okrevanja v evroobmočju. To kaže tudi rast bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni, ki se od junija 2014 giblje v skladu s pričakovanji trga. Dogajanje na finančnem prizorišču bosta tudi v prihodnje usmerjali evropska in ameriška centralna banka, ki sta sicer v različnih položajih. V Veliki Britaniji se bodo maja začele splošne volitve, na katerih pa zmagovalne stranke še ni mogoče napovedati.  

Makroekonomski podatki za ameriško gospodarstvo so v marcu pokazali mešano sliko. Pozitivno je presenetila rast cen življenjskih potrebščin, ki se je v marcu povečala za 0,2 , medtem ko je potrošnja na drobno že tretji mesec zaporedoma padla, in sicer za 0,6 %. Podatki o trgu dela še naprej ostajajo pozitivni. Gospodarska rast v ZDA je v zadnjem četrtletju lani znašala 2,2 %. Nadaljnje okrevanje bo odvisno tudi od vrednosti ameriškega dolarja, ki je od začetka leta v primerjavi z evrom pridobil 12,7 %, tečaj EUR/USD pa se je dotaknil 12-letnega dna pri 1,0456 dolarja za evro. Guvernerka ameriške centralne banke (FED) Janet Yellen je na marčevskem sestanku spremenila retoriko, ki pa sama po sebi še ne pomeni dviga obrestnih mer. FED ima zdaj bolj proste roke pri dvigu obrestnih mer, zlasti če bo zaznal precejšnje izboljšanje kazalnikov na makroravni. Večina tržnih udeležencev pričakuje v septembru dvig ameriških obrestnih mer.

Dogajanje na trgih v razvoju še naprej vodijo odločitve centralnih bank. V to skupino lahko uvrstimo Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Indijo. Ekonomska aktivnost na Kitajskem se umirja, navzdol (na 7,0 %) je bila popravljena tudi stopnja rasti gospodarstva za leto 2015. Ukrajinska centralna banka je zaradi visoke stopnje inflacije obrestno mero ohranila pri 30,0 %, analitiki pa državi v letu 2015 napovedujejo krčenje za kar 7,5 %. Na drugi strani je tudi Rusija zaradi gospodarskih sankcij padla v prvo recesijo v zadnjih šestih letih. Ruski rubelj je po velikem padcu v letu 2014 najmočnejši proti evru pri tečaju 62,5 rublja za evro.

Lokalni trgi so v prvih treh mesecih leta zaostajali v primerjavi z drugimi delniškimi trgi. V Sloveniji poteka več privatizacijskih postopkov, ki se bodo predvidoma zaključili v prihodnjih mesecih. Na Hrvaškem se pripravljajo na dokapitalizacijo energetske družbe Hrvatska elektroprivreda (HEP), ki jo bodo izvedli s prvo javno prodajo delnic, za vodenje katere so že izbrali svetovalce. Romunska podjetja so v zadnjem mesecu objavila finančne podatke o preteklem letu, ki so večinoma dobri in nakazujejo visoke dividendne donosnosti v portfelju, ki so tudi nad pričakovanji.

Vpliv odkupov obveznic evropske centralne banke močneje vpliva na cene obveznic, kot se je najprej pričakovalo. Zahtevani donosi obveznic obrobnih držav so marca upadli bolj kot donosi obveznic jedrnih držav. Zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je v marcu znižala za dodatnih 14 bazičnih točk na 0,18 % in še naprej testira spodnjo mejo. Nemška krivulja donosnosti je negativna do ročnosti 7 let. Povprečna zahtevana donosnost vseh evropskih obveznic je v primerjavi s preteklim mesecem za malenkost višja pri 0,86 %.

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar februar 2015

Na trgih v razvoju je bila februarja v ospredju predvsem velika divergenca v vodenju monetarnih politik. Po eni strani je brazilska centralna banka konec januarja zvišala obrestne mere kot ukrep proti visoki inflaciji, medtem ko je vrsta držav v razvoju v zadnjem obdobju obrestne mere še naprej nižala. V to skupino lahko uvrstimo Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Indijo. Poudariti je treba tudi dogovor o premirju v Ukrajini, ki je bil dosežen v Minsku. Od implementacije sporazuma v praksi bo odvisna tudi usoda gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki so močno prizadele rusko gospodarstvo.

Lokalni trgi v prvih dveh mesecih leta zaostajajo v primerjavi z drugimi delniškimi trgi. Glavni razlog za to je časovni zamik privatizacijskih postopkov v Sloveniji, ki pa se nadaljujejo. Podjetja so začela objavljati rezultate poslovanja za preteklo leto in ti so v povprečju dobri.

V pričakovanju kvantitativnega sproščanja monetarne politike, ki ga je januarja napovedala ECB, so obveznice nadaljevale rast tečajev. še zlasti so izstopale obveznice daljših ročnosti evropskih obrobnih držav z izjemo Grčije. Med njimi je tridesetletna portugalska obveznica v enem mesecu pridobila skoraj 16 odstotkov. Po drugi strani pa je, kot smo že omenili, nova grška vlada bíla bitko s posojilodajalci. Med njimi je še zlasti izstopala Nemčija, ki bi Grčiji že dovolila odhod iz družine evrodržav. Na koncu je Grčija le popustila pritiskom, kar je vodilo v še večje nakupe obveznic evropskih držav. Posledično se je zmanjšala povprečna donosnost do dospetja evropskih obveznic na okoli 0,7 odstotka konec meseca.