Ni skrivnost, da Vladimir Putin goji ambicije do nostalgične obuditve Sovjetskega imperija pod imenom »Evrazijska Unija«, v katerem bi imela svoje mesto tudi Ukrajina. Pričakovani vzpon na oblast proevropske opozicije bi Ukrajino zagotovo oddaljil od te ideje, zaradi česar ni izključena niti možnost posredovanja ruskih vojaških sil na ozemlju Ukrajine. V tem primeru bi državljanska vojna najverjetneje državo razdelila na dva dela, »zahodni zahod« in »ruski vzhod«. Grožnjo ruskega vojaškega posredovanja je poleg tega treba gledati v kontekstu  implikacije  ukrajinske revolucije v širši regiji. V primeru, neodločnega odgovora Rusije, bi se lahko hitro opogumili preostali »uporniki«, med katerimi sta v zadnjem obdobju najglasnejša  Kazahstan in Uzbekistan. S tem bi se dodatno omajala ruska prevlada v tem delu sveta. Na drugi strani bi Putin z vojaškim posredovanjem  lokalni svetovni javnosti sporočil, da njegova vladavina temelji izključno na ustrahovanju in prisili, s čimer bi Rusijo pahnil nazaj v temno obdobje hladne vojne. Z vidika EU (in ZDA) je ideja »evropske« Ukrajine zagotovo privlačna, vendar (najverjetneje) ne za ceno vojne pred njenimi vrati. Predvsem pa si EU ne želi neposrednega konflikta z njenim največjim energetskim partnerjem, Rusijo. Kako odvisna je Evropa od ruskega plina in kako pomembna ji je stabilnost v Ukrajini (prek katere poteka ena ključnih dobavnih poti), je bilo najlepše opazno leta 2009. Tedaj je namreč Rusija zaradi spora zaradi cen ustavila dobavo plina v Ukrajino in s tem ohromila velik del Evrope. Kljub velikim vložkom z namenom razpršitve virov energentov je večina evropskih držav še vedno odvisna od ruskega plina in kot taka ranljiva v primeru prekinitve oskrbe.

Najboljša rešitev za  vse vpletene strani bi bila ureditev Ukrajine po vzoru Finske. V tem primeru bi se  med Rusijo, Ukrajino in EU vzpostavil vzajemno spoštljiv medsosedski odnos, ki bi temeljil na ekonomski povezavi. Ukrajina bi se seveda morala odpovedati kakršnem koli vojaškem zavezništvu, ki bi ga lahko v Moskvi interpretirali kot potencialno grožnjo (beri Nato). Rusija pa bi na tak način lahko še poglobila ekonomsko sodelovanje z EU.    

Sašo šmigić, KD Skladi

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za december 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – december 2013

Leto 2013 je bilo za kapitalske trge zelo uspešno. Če merimo v evrih, so glavni delniški trgi razvitih gospodarstev močno zrasli, pri čemer je ameriški S&P lani pridobil 24 %, japonski Nikkei 23 %, evropski Eurostoxx pa slabih 18 %. Trgi v razvoju so razočarali, tako da je globalni indeks trgov v razvoju izgubil 9 %. To je posledica predvsem slabše makroekonomske slike držav v razvoju, kjer je gospodarska rast med letom razočarala, pa tudi posledica strahu, povezanega z vplivom zmanjševanja odkupov dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA na države v razvoju, zlasti tiste s plačilnobilančnimi in proračunskimi primanjkljaji.

Glavni dogodek v decembru je bila odločitev ameriške centralne banke, da začne zmanjševati odkup dolžniških vrednostnih papirjev. Iz FED so sporočili, da bodo zaradi boljših makropodatkov, zlasti s trga dela, pa tudi nizkih inflacijskih pričakovanj v prvem koraku znižali odkupe za 10 milijard ameriških dolarjev. Podatki iz Evrope so bili tudi v decembru dobri in kažejo okrevanje evropskega gospodarstva.

Letos pričakujemo nadaljevanje svetovnega gospodarskega okrevanja in na splošno okolje, ugodno za delniške naložbe. Med razvitimi državami je v letu 2014 posebej zanimiva Evropa, ki po našem mnenju lahko nadoknadi del zaostanka v donosnosti v primerjavi z ameriškim trgom. Makroekonomsko je ameriško gospodarstvo od vseh razvitih gospodarstev najbolj robustno, a so tudi vrednotenja dokaj visoka. Več možnosti za pozitivna presenečenja glede dobičkonosnosti podjetij tako vidimo v Evropi, ki v zadnjih mesecih kaže močne znake okrevanja in bo naslednje leto izšla iz recesije.

Trgi v razvoju so v decembru padli za 3,6 %. Od trgov BRIK sta zrasla indijski in ruski trg, medtem ko sta brazilski in kitajski padla za 6,2 % oziroma 4,9 %. Na Kitajskem smo bili, po poletnih mesecih, znova priča zaostritvi likvidnostih razmer v bančnem sistemu, zaradi česar so skočile medbančne obrestne mere. Izpostaviti moramo še poslabšanje političnih razmer v Turčiji, kjer je v visokih političnih krogih izbruhnil korupcijski škandal. Posledično je turški premier Erdogan zamenjal 10 ministrov vlade, do občinskih volitev konec marca pa lahko pričakujemo povečano politično negotovost. Naša napoved za trge v razvoju, za razliko od večine analitikov, ni tako negativna, saj verjamemo, da bo globalna gospodarska rast pozitivno vplivala tudi na ta gospodarstva in omogočila rast dobičkonosnosti teh podjetij, ki je zadnjih nekaj let stagnirala. Res je, da bo glavno gonilo rasti prišlo iz razvitih gospodarstev, kar bo pozitivno vplivalo predvsem na izvozno naravne države, zato bo treba izbrati selektiven pristop.

Pozitiven trend, ki se je v preteklih mesecih razvil na balkanskih trgih, se je nadaljeval tudi decembra. V Sloveniji so bili objavljeni rezultati stresnih testov, ki so končno razkrili velikost luknje v bančnem sistemu. Končna številka je bila sicer na zgornjem razponu naših ocen, pozitivno pa je, da se je negotovost, povezana s tem, končno zmanjšala. V Romuniji se je nadaljeval proces uspešnih javnih ponudb delnic na borzi. Decembra je Fonudul Proprietata prodal 15 % romunskega operaterja plinskega omrežja Transgaz. Kupci so bili predvsem tuji in lokalni institucionalni vlagatelji. Tudi za leto 2014 je naš pogled na regionalne trge pozitiven, kot glavna pozitivna dejavnika pa lahko izpostavimo napovedane privatizacije in s tem povezan povečan interes tujih institucionalnih vlagateljev.

 Pregled po trgih (v evrih)

*pozitivna vrednost pomeni rast evra.

Odločitev ameriške centralne banke o začetku zniževanja nakupov obveznic na sekundarnem trgu je vplivala tudi na zahtevane donosnosti evropskih obveznic, saj se je donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice zvišala za dobrih 20 bazičnih točk na 1,9 odstotka konec leta. Na drugi strani je bil december izjemno dober mesec za obveznice Republike Slovenije. Dolgo pričakovana objava rezultatov obremenitvenih sektorjev je pokazala, da strošek za sanacijo bank ni tako ekstremno visok, kot je trg pričakoval. Zahtevana donosnost 10-letne slovenske obveznice se je namreč zmanjšala za 60 bazičnih točk na 4,9 odstotka konec meseca. Pozitiven ton z obvezniškega trga je konvergenca med obrestnimi merami severa in juga Evrope.

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za november 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – november 2013

Novembra so kapitalske trge zaznamovale novice iz dveh najpomembnejših centralnih bank, ameriške FED in evropske ECB. Prihodnje leto bo vajeti ameriške monetarne politike prvič v zgodovini prevzela ženska, Janet Yellen, ki naj bi nadaljevala »nekonvencionalne« prijeme. V Evropi je guverner ECB, Mario Draghi, trge presenetil z znižanjem temeljne obrestne mere. Odmevne novice so prišle tudi s Kitajske, kjer se je novembra odvijal eden najpomembnejših političnih kongresov.

Janet Yellen bo 31. januarja 2014 zamenjala Bena Bernankeja na mestu predsednika Ameriške centralne banke (FED) in tako postala prva ženska v zgodovini na čelu te ustanove. Kot goreča zagovornica ohlapne monetarne politike (QE) bo kljub spremembi v samem vrhu FED po pričakovanjih nadaljevala politiko Bena Bernankeja, zaradi česar so nekoliko potihnila ugibanja o upočasnitvi nakupov državnih obveznic na trgu (QE tapering). Posledično ameriški delniški indeksi dosegajo rekordne vrednosti. 29. novembra je tako delniški indeks S&P 500 presegel mejo 1800 točk, isti dan pa je prav tako nov mejnik v zgodovini postavil indeks Dow Jones, saj je njegova vrednost presegla mejo 16 tisočakov.

Najpomembnejša novica preteklega meseca je zagotovo nepričakovano znižanje referenčne obrestne mere Evropske centralne banke. Na začetku meseca se je tako referenčna obrestna mera znižala za 25 bazičnih točk in po novem znaša rekordno nizkih 0,25 odstotka. Nizanje obrestne mere naj bi bila predvsem posledica deflacijskega pritiska in počasnega gospodarskega okrevanja v evroobmočju. S to potezo se je povečala verjetnost nekonvencionalnih ukrepov, med katere spadata negativna obrestna mera ter »tiskanje denarja« po vzoru ZDA in Japonske, ki bi jih uporabili pri nadaljnjem upadanju inflacije in ekonomske aktivnosti.

Če smo prejšnji mesec globalne delniške trge v razvoju označili za zvezde meseca, jim lahko v novembru označimo za grde račke. Delnice južnoameriških podjetij so novembra izgubile dobre 4 odstotke, za 3,7 odstotka so zdrsnile vzhodnoevropske delnice in za 2,5 odstotka indijske delnice. Na drugi strani so po objavi povzetka zasedanja komunistične partije kitajske delnice novembra poskočile za slabih 5 odstotkov. Na začetku novembra je potekalo eno najpomembnejših zasedanj politične, ekonomske in vojaške elite, na katerem je skoraj 300 udeležencev odločalo o strateških vprašanjih. Najpomembnejše teme so vključevale prestrukturiranje podjetij v državni lasti, postopno odpravo monopolov, spremembe nepremičninske zakonodaje, spremembe pri registraciji prebivalstva in s tem povezanih pravic, omogočanje bolj transparentnega zadolževanja na ravni provinc prek obvezniškega trga in morebitna opustitev politike enega otroka. Prvotna objava za javnost je postregla s precej skopimi informacijami, kar si je trg razlagal, da si lahko od vsega tega hrupa obetamo veliko, pričakovane reforme pa so ponovno prestavljene v prihodnost. Kitajski delniški trg je zaradi tega od začetka do sredine meseca (objava) izgubil 3 odstotke, kar ni ušlo kitajskim voditeljem, ki so kmalu spregledali »motnjo v komunikaciji« in jo v naslednjih dneh tudi hitro odpravili. Državni PR-stroj je zainteresirani javnosti podrobneje predstavil glavne usmeritve, dogovorjene na tem srečanju, vlagatelji pa so v drugi polovici meseca to pozdravili z več kot 7-odstotno rastjo delniških tečajev, tako da je kitajski delniški indeks konec meseca končal skoraj 5 odstotkov višje v primerjavi z oktobrom.

Na Balkanu se je nadaljeval pozitivni trend preteklih mesecev, tako da je širši delniški indeks Dow Jones Balkan ex Greece and Turkey novembra pridobil dobra 2 odstotka vrednosti. Čeprav so vsi lokalni delniški trgi mesec končali v zelenih številkah, je zagotovo k več kot 4-odstotni rasti indeksa največ prispevala Romunija, in sicer z uspešno privatizacijo energetske družbe Romagaz, katere delniški tečaj se je od (začetne) prodajne cene do konca meseca povišal za več kot 18 odstotkov.

Obvezniški trgi v Evropi po močnem upadu donosnosti v oktobru novembra niso doživeli večjih pretresov. Nižanje referenčne obrestne mere je pripomoglo k ugodnemu gibanju obveznic obrobne Evrope. Ob koncu novembra je donosnost na 10-letno italijansko obveznico upadla na najnižje ravni po maju letos, v španiji je ta kljub povišanju zahtevane donosnosti ob koncu meseca zaradi dviga pričakovanja glede ratinga bonitetne agencije S&P in na podlagi izboljšanja makroekonomskih podatkov upadla na okrog 4,1 odstotka. V Sloveniji je bilo mogoče zaslediti nadaljevanje trenda upadanja zahtevane donosnosti iz oktobra, zahtevana donosnost na slovensko državno obveznico z zapadlostjo 2024 se je tako ob koncu novembra znižala na raven okoli 5,6 odstotka.