Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji teden smo na kapitalskih trgih videli nadaljevanje stabilizacije trgov. Delniške naložbe so nadaljevale z zmernim okrevanjem, za evropske vlagatelje tudi zaradi krepitve dolarja. Gospodarski kazalci nakazujejo, da smo že vstopili v recesijo. To naj bi v bližnji prihodnosti pomenilo konec dvigovanja obrestnih mer. Kar pa naj bi bilo dobro za kapitalske trge, predvsem delnice.

V petek so sliko nekoliko pokvarili močni podatki z ameriškega trga dela, ki kažejo še naprej robusten nivo zaposlovanja. Slednje je pomembno za inflacijo, ki ostaja osrednja tema politike centralnih bank. Če se bodo inflacijska pričakovanja prelila na trg dela in v plače, potem bodo imele centralne banke, in s tem mi vsi, velik problem. Stagflacija je namreč scenarij, ki se mu skušamo na vsak način izogniti.

V luči politične negotovosti, ki ga predstavlja vojna v Ukrajini ter bližajoče se ameriške vmesne volitve v kongres in senat, se zdi umirjanje položaja zgolj začasno. Predvsem notranje politična situacija v ZDA lahko prinese dodatno nihajnost na ameriške trge. Delež volivcev, ki pozitivno ocenjuje trenutno ameriško administracijo, se še naprej znižuje in Biden ostaja glavni krivec za visoko ameriško inflacijo. Cene goriv, ki veljajo za najbolj očiten znak inflacije kažejo znake umirjanja in postopnega zniževanja, a visoke cene energentov in tudi surovin se počasi prebijajo skozi nabavne verige in bodo začele vplivati tudi na bilance podjetij. Četrtletje se je zaključilo in v nekaj tednih lahko pričakujemo prve informacije o poslovanju za drugo četrtletje ter predvsem napovedi za drugo polovico leta. Zaenkrat je vzpodbudno da podjetja niso pretirano zaskrbljena, a kritično obdobje za objave šele prihaja. Pričakovanja analitikov o rasti dobičkov ameriških podjetij so še naprej precej radodarna in zelo verjetno pretirana, a če bo poslabšanje prehodne narave potem to trg lahko uspešno absorbira tudi na teh ali celo nekaj višjih nivojih. Najmočneje se je na to odzval tehnološki sektor, ki je pretekli teden pridobil skoraj sedem odstotkov. Če pa bodo napovedi slabše in se bodo dobički močneje znižali, potem lahko pričakujemo še en popravek navzdol. Podoben scenarij se odvija tudi v Evropi, kjer se napovedi zdijo še nekoliko bolj optimistične kot v ZDA, prihajajoča recesija pa bo verjetno ta pričakovanja oklestila močneje kot v ZDA. Posledično so vlagatelji zadržani in evropski delniški trgi spet izgubljajo več kot ameriški. Evropski gospodarski kazalci, predvsem PMI, se slabšajo hitreje od ZDA kar nakazuje, da gospodarski optimizem usiha. Severni tok je trenutno ustavljen zaradi vzdrževalnih del. Kanada bo po blokadi vrnila v Evropo ključno turbino za prenos plina, a če se bo Severni tok konec julija zopet zagnal, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Cene energentov so posledično zadnji teden v Evropi spet zrasle. Nekatera energetska podjetja, ki so močno odvisna od uvoza plina iz Rusije (nemški Uniper) ali pa imajo težave v proizvodnji elektrike (francoski EDF), bodo zaradi potrebne več milijardne državne pomoči nacionalizirana.

Nasprotno pa se gospodarski kazalci na Kitajskem malenkost popravljajo. Vzroki so seveda v ohlapni denarni politiki, zaradi česar kitajska centralna banka odstopa od ostalih večjih centralnih bank in odpiranju gospodarstva po covidu-19 (čeprav ob stalni grožnji občasnega popolnega zaprtja). Tudi na Kitajskem se inflacija povečuje, predvsem naraščajo cene hrane, a z letno 2,5-odstotno inflacijo konec junija, se ta zdi smešno nizka v primerjavi z Evropo in ZDA. Delniški trg zato nadaljuje z rastjo, predvsem tehnološka podjetja. Kitajske delnice so tako v zadnjih treh mesecih prinesle več kot petnajst odstotkov in s tem za 20odstotnih točk presegle ameriške oziroma evropske indekse. Tudi v prihajajočih mesecih kitajske delnice delujejo kot privlačna naložba, saj ob sprejemljivih vrednotenjih ponujajo delovanje v okolju ohlapnejše denarne politike in predvsem popuščanja regulatornega pritiska na največja predvsem tehnološka podjetja.

Obvezniški trgi so podobno kot delniški zadnje tedne vzpostavili ravnotežje. Vračunanih je še kar nekaj dvigov obrestnih mer, a pričakovanja iz maja so se umirila. Pomembni bodo inflacijski podatki tekom poletja, ki bodo pokazali ali imajo ta pričakovanja o manj dvigih neko osnovo ali so grad v oblakih. Ameriška 10-letna obveznica se giblje na nivoju okoli 3 odstotkov donosa, podobna nemška je na 1,3 odstotkih, medtem ko je npr. italijanska na 3,2 odstotka, slovenska pa na 2,2 odstotkih. Tudi dolge hipotekarne obresti so se v ZDA nekoliko znižale, tako je 30-letna sedaj na nivoju 5,8 odstotka in s tem precej pod 6 odstotki pred nekaj tedni. To prinaša olajšanje na nepremičninski trg, kjer smo v določenih predelih ZDA že videli precejšnje pocenitve.

Dolar in evro sta skoraj dosegla pariteto kar je prvič po letu 2002, saj je evro v dot-com krizi v letih 2001 – 2002 upadel vse do vrednosti 0,83 dolarja za evro. Evro bo verjetno v naslednjih mesecih še naprej izgubljal proti dolarju. Ko bo postalo jasneje, kako bo izgledala energetska kriza to zimo v Evropi in kako globoka bo recesija, lahko pričakujemo stabilizacijo in eventualno tudi hiter in močan obrat.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša, a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in zaradi recesije že pričakujejo ustavitev zviševanja obrestnih mer. Fed se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Naložbeni komentar – junij 2022

Globalni finančni trgi so junija nadaljevali v negativni smeri. Predvsem v aprilu in začetku maja na trgu ni bilo nobenih pozitivnih novic. Konec maja so vlagatelji lahko nekoliko zadihali, vendar je že junij prinesel nove padce. V celotnem četrtletju so delniški trgi tako upadli za 11,3 %, od začetka leta pa že za 14,1 %. Konec maja in tudi v sredini aprila smo na delniških trgih že videli določeno kapitulacijo, težko pa je trenutno trditi, da samo videli najnižje tečaje letošnjega leta. Vseeno so se vrednotenja bistveno znižala in delno so se umirile tudi cene industrijskega materiala, zdi pa se, da tudi nafta dosega nivoje, ko se bo povpraševanje umirilo.

Ameriški delniški trg je bil tudi tokrat med bolj negativnimi. Indeks MSCI US je junija padel za 6,4 %, v četrtletju pa za 12,3 %. V negativnem trendu so bile predvsem bolj ciklične panoge. Najslabše so se odrezale diskrecijske potrošne dobrine, med katerimi najdemo predvsem luksuzne dobrine. Cene delnic teh podjetij so upadle za 20 %. Prav tako sta bila še naprej pod pritiskom komunikacijski in IT sektor. Tukaj so delnice upadle za okoli 15 %. Eden izmed glavnih razlogov za njihov padec so višje obrestne mere, ki še naprej znižujejo vrednost bodočih denarnih tokov. Ta podjetja so namreč vrednotena predvsem na prihodnost in ne toliko na sedanjost. Ko se rast umiri in denar podraži, pa cene delnic omenjenih podjetij zanihajo navzdol. Pozitivno pa so tokrat četrtletje zaključili štirje sektorji, ki med vlagatelji veljajo za bolj varne. Njihovi donosi so bili sicer v rangu do 2 %, kar pa je za trenutne razmere na delniških trgih super rezultat. Tukaj lahko omenimo osnovne potrošne dobrine, preskrbo in farmacijo. Tudi ameriška naftna podjetja so četrtletje končala v plusu, kljub temu, da so v juniju zabeležila padce okoli 20 %.

Evropske delnice so imele podobno zgodbo kot ameriške. Četrtletje so zaključile slabih 8 % nižje kot so ga začele. V Evropi sta še naprej glavni temi pogovorov energija in inflacija. Možnost, da se zmanjša dobava plina iz Rusije dviga predvsem ceno električne energije. To pa še naprej dviguje inflacijo in znižuje pričakovano gospodarsko rast. Posledično se podjetja soočajo z višjimi vhodnimi surovinami in tudi že nekoliko nižjim povpraševanjem potrošnikov, katerim višje cene najedajo realni razpoložljiv prihodek.

Trgi v razvoju pa so tokrat krenili v svojo smer. V zadnjem mesecu se je namreč indeks MSCI BRIC okrepil za 2 %. Največja zasluga gre predvsem Kitajski, ki je od dna v maju pridobila dobrih 20 %. Konec zapiranj v Šanghaju in določeni pozitivni premiki pri regulaciji predvsem tehnološkega sektorja, so tečaje premaknili višje tudi za 30 % in več pri posameznih podjetjih. Poleg tega je monetarna politika na Kitajskem še naprej stimulativna. Tudi vrednotenja so dosegla nivo, ki ga nismo videli že vrsto let in določeni vlagatelji menijo, da so trenutni nivoju, ne glede na vse, že primerni za vstop. Zdi pa se, da se lahko določen pozitiven trend kitajskih delnic še nadaljuje.

Domači indeks SBI TOP je na mesečni ravni izgubil dobra 2,4 %. Na slovenskem borznem parketu je bil predvsem maj v znamenju predstavitev rezultatov prvega četrtletja, ki so bili solidni. Ti so trgu nekoliko pomagali, vendar je trg že junija ponovno padel pod vpliv globalnih delniških trgov. Podobno kot SBI TOP se je odrezal tudi STOXX Balkan, ki spremlja gibanje 50 največjih delnic držav na Balkanu.

 

Na trgu obveznic se je rast zahtevane donosnosti do dospetja ameriške 10-letne obveznice v maju nekoliko umirila, nato pa v juniju nadaljevala z rastjo in četrtletje končala pri 3 %. Zdi se, da smo že na meji, ko dražji denar upočasnjuje gospodarsko rast. Cena nemške 10-letne obveznice pa je junija zabeležila novo dno, zahtevana donosnost pa se je dvignila preko 1,7 %. Se je pa rast do konca četrtletja nekoliko umirila in zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice je konec mesece junija znašala 1,3 %. Evro je znotraj četrtletja ponovno izgubil nekaj svoje vrednosti, padel je namreč za 2,3 %, proti ameriškemu dolarju.

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je drugi največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstva Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj na izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Naložbeni komentar – april 2022

Po tem, ko smo v marčevskem poročilu pisali o okrevanju na borzah, smo bili v aprilu priča novemu zdrsu indeksov. Najbolj spremljani ameriški delniški indeksi so dosegli najnižje nivoje v letošnjem letu. Kombinacija dejavnikov, kot so najvišja inflacija v zahodnih gospodarstvih po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaostrovanje denarne politike centralnih bank, nove motnje v oskrbovalnih verigah zaradi zapiranj na Kitajskem ter eskalacija napetosti med Rusijo in zahodom, je upočasnila gospodarsko rast ter iz delniških trgov začasno odgnala bika. Globalni indeks MSCI All Countries je v aprilu izgubil 3,49 %.

Največji poraženec je bil tokrat ameriški delniški trg, ki se ni mogel otresti slabih novic. Indeks S&P je zdrsnil za 4,50 %. Ameriške borze so postopoma izgubljale skozi celoten mesec. Takoj na začetku aprila je gibanje indeksov navzdol obrnila invertna krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic, ki je povečala strah pred recesijo v ZDA. Pesimizem med vlagatelji so z vse ostrejšimi toni stopnjevali tudi v ameriški centralni banki, ki bo po trenutnih pričakovanjih trga ključno obrestno mero že letos dvignila do 2,5 % oziroma 3 %. To bi verjetno ublažilo inflacijske pritiske, a po drugi strani tudi ogrozilo že tako načeto gospodarsko rast. Proti koncu meseca so svoje k padcem dodala še nekatera izmed največjih ameriških podjetij, ki niso dosegla visokih pričakovanj vlagateljev. Vse skupaj je za tehnološki indeks Nasdaq, ki je v evrih izgubil 9 %, v dolarjih pa kar dobrih 13 %, pomenilo celo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2008. Na drugi strani je še naprej močno pridobival na vrednosti ameriški dolar, ki se krepi na podlagi ostrejšega postopanja ameriške centralne banke ter dolarskega statusa varnega pristana v nemirnih časih na trgu. Medtem, ko je bilo potrebno še v letu 2021 za en evro odšteti več kot 1,22 dolarja, se vrednost evra trenutno giblje okrog 1,05 dolarja. Na skoraj 3 % je zrasla tudi zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice.

Sestava evropskega delniškega trga je precej drugačna od ameriškega. Delnice tehnološkega sektorja, ki so najbolj volatilne ter občutljive na spremembe makro okolja imajo manjšo utež, pomembnejšo vlogo pa imajo t.i. vrednostne delnice, ki sicer v časih ekspanzije rasejo počasneje, a so tudi bolj stabilne in odporne. V mesecu aprilu so bili tako padci v zahodni Evropi bolj zmerni. MSCI Europe je mesec zaključil z 1,08 % negativnega donosa. Obeti za evropsko gospodarstvo in posredno tudi delniški trg so močno odvisni od trajanja in končnega razpleta konflikta z Rusijo. So se pa v zadnjem obdobju pokazali premiki znotraj EU, ki se v primerjavi s preteklimi krizami zdi bolj enotna, zlasti pri zavzemanju za energetsko in prehransko neodvisnost ter fiskalno podporo za dosego svojih ekonomskih ciljev.

V zvezi s trgi v razvoju se po svetu krepijo težave zaradi kitajske politike ničelnega covida-19. Vse več podjetij poroča o zamudah pri dobavi, močno se dražijo stroški prevoza – cena za prevoz kontejnerja iz Kitajske v ZDA je v enem letu zrasla iz 6 na slabih 16 tisoč ameriških dolarjev. Zgovoren je podatek, da je trenutno eden od petih ladijskih kontejnerjev obtičal v pristaniščih širom sveta, stroški transporta pa predstavljajo več kot 7 % svetovnega BDP. Če se situacija ne bo kmalu umirila, bo to dodatno krepilo inflacijske pritiske. Sicer pa so se delniški trgi gospodarstev v razvoju aprila držali precej dobro, saj so bila vrednotenja tam že od prej zelo nizka, svoje je dodala še kitajska vlada, ki obljublja zajetno podporo domačemu gospodarstvu. Blestijo pa v letošnjem letu trgi izpostavljeni izvozu surovin. Brazilski delniški trg je v 2022 pridobil že več kot 20 %. Indeks MSCI BRIC je mesec končal bolj ali manj brez sprememb.

Slovenski indeks SBITOP je v aprilu izgubil slabe 3 % vrednosti. Največ je k padcu botrovala Krka, ki je izgubila slabih 6 %. Indeks širšega področja Balkana je na mesečni ravni izgubil slab odstotek vrednosti.

 

 

Generali Investments prejemnik kar 5 prestižnih priznanj

 

 

Revija Moje finance vsako leto razglasi najboljše vzajemne in pokojninske sklade ter najboljšega upravljavca premoženja v Sloveniji.

Na prireditvi so tudi letos podelili zvezdice skladom za tri-, pet- in desetletno obdobje, ki predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov. Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:
– Generali Prvi izbor, delniški globalni, naj sklad v kategoriji delniški globalni za desetletno obdobje.
– Generali Bond, obvezniški – EUR, naj sklad za tri- in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški.
– Generali MM, denarni, naj sklad za desetletno obdobje v kategoriji denarni – evro.
– Generali Surovine in energija, delniški, naj sklad za triletno obdobje v kategoriji delniški energija in materiali.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments je ob tej priložnosti poudaril: »Vlaganje je maraton, tek na dolge proge. Naš najstarejši sklad je na začetku letošnjega leta praznoval 30 let, toliko je stara tudi industrija investicijskih skladov v Sloveniji. V vsem tem času je naše poslanstvo zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja za naše vlagatelje. V trenutnih razmerah rastočih obrestnih mer in inflacije je aktivno upravljanje premoženja še večji izziv. Ponosni smo, da prejete nagrade vedno znova potrjujejo, da smo na pravi poti in da je naše delo odraz zagnanosti vseh zaposlenih, ki smo že vrsto let dobro uigran tim.«

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Naložbeni komentar – marec 2022

Globalni delniški indeksi so po bolečem vstopu v leto 2022 v drugi polovici marca okrevali. Indeks MSCI All Countries je mesec sklenil z 3,07 % donosa, a kljub marčevskemu okrevanju, je bilo prvo četrtletje letošnjega leta za večino spremljanih delniških trgov najslabše v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka Fed je prvič po letu 2018 dvignila ključno obrestno mero ter tako začela cikel zaostrovanja monetarne politike. Za zategovanje denarne politike so se po pričakovanjih odločili tudi pri ECB in nekaterih centralnih bankah gospodarstev v razvoju. Kljub znakom pregretega gospodarstva, sta vojna v Ukrajini in ponudbeni šok premešala karte, ter uradnike centralnih bank postavila pred težko nalogo krmarjenja denarne politike v okolju sočasno visoke inflacije in napovedane upočasnjene gospodarske rasti.

Gibanje delniških trgov pomembno zaznamuje psihologijo vlagateljev. V situacijah, ki pretresejo javnost, se trgi pogosto odzovejo neracionalno. Tako smo bili ob začetku epidemije koronavirusa priča padcem tečajev v IT sektorju, čeprav je zaprtje gospodarstev prineslo močan veter v jadra za poslovanje večine tehnoloških podjetij. Podobno je bilo tudi ob začetku invazije Rusije na Ukrajino, saj je v prvih dneh vojne večina trgov izgubila tla pod nogami, a tudi ob tokratni krizi bo vpliv na posamezne segmente zelo različen. Vlagatelji na ameriškem trgu, ki je v primerjavi z Evropo precej manj navezan na Rusijo, so tako v preteklih treh tednih ocenili, da je bila reakcija ob napadu Rusije na Ukrajino pretirana, sledil je odboj tečajev delnic na Wall Streetu. Za optimizem so še naprej skrbele tudi številke s trga dela v ZDA, saj je brezposelnost padla na zgolj 3,6 %. Indeks MSCI USA je v marcu zabeležil 4,53 % rasti.

Tudi v Evropi trg dela ostaja robusten. Da zaenkrat gospodarska aktivnost kljub vse višji inflaciji še ne peša, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Prav nasprotno je zaradi vsesplošno višjih cen znatno upadel indeks zaupanja potrošnikov, ki prikazuje stopnjo optimizma potrošnikov glede stanja gospodarstva. Z vrha EU opozarjajo, da bo pred vojno napovedana 4 % gospodarska rast v 2022 zelo težko dosegljiva. Indeks zahodno evropskega trga MSCI Europe je v marcu zaostal za rastjo v ZDA ter mesec sklenil z 0,42 % donosa.

Še precej slabše so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MXBRIC je marca izgubil slabih 5 %. Celotno prvo četrtletje je bilo nenaklonjeno kitajskemu trgu, kjer se spopadajo z izbruhi koronavirusa in upočasnjeno gospodarsko rastjo. Proti koncu meseca je uradni Peking naredil pomemben korak k razrešitvi vprašanja glede kitajskih podjetij na ameriški borzi, kar je nekoliko omililo padce. Trenutno kaže, da bo kitajska vlada dovolila objave podatkov s katerimi bi podjetja, ki kotirajo na borzah v ZDA, zadovoljila ameriške računovodske standarde. Pri tem naj bi bila izvzeta podjetja v državni lasti in nekatera tehnološka podjetja, ki razpolagajo z občutljivimi podatki.

Odlično se je pobrala domača borza, saj je indeks SBITOP v marcu pridobil kar 7,53 %. Vlagatelji so izkoristili razprodajo delnic Krke, ki je od lokalnega dna v začetku marca do konca meseca marca pridobila skoraj 20 %.  Napovedi zajetnih dividend v letošnjem letu so spodbudile rast cen delnic Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

 

 

Po tem, ko je ob začetku vojne v Ukrajini konec februarja in v začetku marca zahtevana donosnost obveznic začasno padla, smo bili v drugi in tretji dekadi preteklega meseca zopet priča strmi rasti zahtevanih donosov državnih obveznic v razvitih gospodarstvih. K padcu cen na obvezniškem trgu (cena obveznice in zahtevana donosnost se gibata obratno sorazmerno) v veliki meri botruje inflacija, ki vztrajno presega vse napovedi, in centralne banke sili v zaostrovanje monetarne politike. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za trg obveznic v ZDA celo najslabše po letu 1980. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila od leta 2019 vse do letošnjega januarja v negativnem območju, je konec marca znašala okrog 0,5 %.

 

 

Do konca aprila s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI!

 

 

Do konca aprila vam nudimo 50 % nižje vstopne stroške

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 15. 3. 2022 po 0.01 uri pa do 1. 5. 2022 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Posvetujte se s strokovnjaki

Izberite svojega finančnega svetovalca in se dogovorite za brezplačni osebni posvet. SPOZNAJTE SVETOVALCE in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici ali prek spleta

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zasedanje Evropske centralne banke ter sveži podatki o februarski inflaciji v ZDA sta dejavnika, ki bi bila ob normalnih okoliščinah v središču pozornosti vlagateljev v preteklem tednu, a vojna v Ukrajini še naprej kroji dogajanje na kapitalskih trgih. Delniški indeksi ostajajo pod pritiskom, še naprej je nepredvidljivo dogajanje na surovinskem trgu.

Inflacija v ZDA je februarja na letni ravni znašala že 7,9 %, prav v teh dneh poteka zasedanje ameriške centralne banke Fed. Vse kaj drugega kot prvi 0,25-odstotni dvig ključne obrestne mere v ciklu zaostrovanja bi bilo za trg precejšnje presenečenje. Manj verjeten, a še zmeraj mogoč, je tudi dvig za 0,50 odstotka, ki bi gotovo dodatno zamajal delniški trg. Pod drobnogledom bodo predvsem stališča Fed v zvezi s trenutnim ekonomskim dogajanjem, inflacijo ter napovedjo o višanju obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih. V preteklem tednu so se padci na ameriškem delniškem trgu stopnjevali, najslabše so jo odnesle delnice sektorja osnovnih potrošnih dobrin, saj se vse več pomembnih imen iz panoge odloča za ustavljanje poslovanja v Rusiji, ki sicer ne predstavlja enega ključnih, a vseeno precej velik trg za podjetja, kot so Coca-Cola, Pepsi, McDonald’s in Nestle. Vsi od naštetih so prodajo v Rusiji že ustavili oziroma močno omejili. Padle so tudi cene delnic tehnološkega sektorja, indeks največjih ameriških IT podjetij, Nasdaq, je zdrsnil v območje medvedjega trga, kar pomeni, da so marsikatere še do nedavnega visoko vrednotene naložbe sedaj bolj privlačne za dolgoročne vlagatelje.

Po prvih namigih o napredovanju v pogajanjih med rusko in ukrajinsko stranjo, so si nekoliko opomogle evropske delnice. Nad pričakovanji so bili tudi nekateri ekonomski podatki iz Velike Britanije in Nemčije, a razsežnosti vpliva energetske in surovinske krize na evropsko gospodarstvo bodo vidne šele v prihodnjih merjenjih. Obeti za v bodoče so zato odvisni predvsem od razvoja geopolitičnih napetosti. Evropska centralna banka je v odgovor na spremenjeno makroekonomsko sliko presenetljivo napovedala predhoden umik programa odkupovanja obveznic, s čimer so pri ECB zavzeli ostrejše stališče od pričakovanj. Ključne obrestne mere v evro območju za zdaj ostajajo nespremenjene, a v luči vsesplošne draginje so pri ECB naznanili, da bodo v prihodnje storili vse za ohranitev cenovne stabilnosti.

Divja rast cen večine energentov in surovin se je v minulem tednu nekoliko umirila. Vrednosti terminskih pogodb nafte, zemeljskega plina, pšenice, bakra, aluminija in nekaterih drugih surovin so doživele znaten popravek v primerjavi z rekordnimi vrednostmi doseženimi v začetku minulega tedna. Ob tako nenadni rasti takšni padci niso nič neobičajnega in glede na še zmeraj zelo negotovo geopolitično situacijo, ne pomenijo nujno obrata v trendu. Za razliko od večine ostalih surovin, katerih izvoznici sta Rusija in Ukrajina, je strmo rast nadaljevala cena niklja. Njena vrednost se je zgolj v enem dnevu podvojila. Nikelj je pomemben element v baterijskih celicah električnih avtomobilov, elektroniki in medicinskih pripomočkih.

Medtem ko na zahodu ob visokem deležu imunega prebivalstva ter osredotočenosti javnosti in vlagateljev na vojno v Ukrajini covid-19 nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo in trge, je situacija povsem drugačna na Kitajskem, kjer se spopadajo z najhujšim valom okužb po začetnem izbruhu pred dobrima dvema letoma. Oblasti v vse več mestih znova uvajajo strožje omejitvene ukrepe, 17 milijonski Shenzhen je v »lockdownu«. Veliko vprašanj poraja tudi odnos oblasti v Pekingu z Rusijo, ta naj bi po obtožbah Washingtona od Kitajske zahtevala vojaško opremo in denarno podporo za vojno v Ukrajini. V komunistični partiji navedbe zavračajo, a strah pred nagibanjem Kitajske k Putinu, ki bi verjetno pomenilo sankcije zahoda, se odraža na sentimentu vlagateljev. Kitajski delniški trg, ki je bil zaradi regulacij največjih tehnoloških podjetij in groženj o umiku kitajskih podjetij iz ameriške borze že prej pod pritiskom, trenutno trguje po zgodovinsko nizkih vrednotenjih.

Na valutnem trgu je v zadnjem obdobju pridobival ameriški dolar, ki predstavlja varen pristan v času negotovosti na trgih. Prav tako se dolar krepi na podlagi pričakovanj o ostrejši denarni politiki ameriške centralne banke in močnem trgu dela v ZDA. Evro je tako padel na vrednost okrog 1,10 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj se spreminja iz dneva v dan, zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje, da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo ob vse višji inflaciji storila ECB. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva, pa v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Naložbeni komentar – februar 2022

Strah, je bila (pre)pogosto slišana beseda v zadnjem obdobju, ki se je v februarju še kako odražala tudi na finančnih trgih. A, če smo se vlagatelji še pred nekaj tedni osredotočali predvsem na vprašanje, v kakšnem obsegu bodo na trge vplivale ostrejše denarne politike centralnih bank, je tekom meseca v ospredje prihajal strah pred posledicami še do nedavnega težko predstavljive vojne v Evropi. Četrtek, 24. februar, je bil datum, ki bo ostal zapisan kot začetek ruske invazije na Ukrajino. Še isti dan smo na finančnih trgih v nekaj urah doživeli vse od potopa rizičnih delniških naložb in bega kapitala v varnejše oblike naložb, kot so državne obveznice in plemenite kovine, do preobrata in ponovnega priliva sredstev v obratni smeri. Marsikateri segmenti delniškega trga so tako prvi dan oboroženega spopada v Ukrajini končali celo v pozitivnem območju. To je bil dan, ki je napovedal tok dogajanja na trgih v obdobju, ki je sledilo in je še pred nami – strah, negotovost in nihajnost bodo vsaj v bližnji prihodnosti še naprej zaznamovali dogajanje na borzah. Glede na kaos, ki je zavladal po prvih dneh spopada, so bile na globalni ravni izgube še relativno obvladljive. Indeks MSCI All Countries je februar zaključil s 2,58 % negativnega donosa, a razlike med posameznimi trgi, predvsem na geografskem nivoju, so bile velike.

V ZDA so bili v začetku tega meseca v središču pozornosti podatki o januarski inflaciji, ki je na letni ravni dosegla 7,5 %. Številka je pomenila znak za alarm pri ameriški centralni banki Fed, ki je dodatno zaostrila svoje napovedi v zvezi z zategovanjem denarne politike v letošnjem letu. Vlagatelji so se odzvali z zmanjšanjem izpostavljenosti bolj tveganim segmentom trga, kot je informacijska tehnologija. Trenutno je v trg vračunanih šest dvigov obrestne mere za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 % letos, a odvijanje vojne bi lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnje postopanje centralnih bank. Preden so sredi meseca obnašanje na trgih začeli diktirati geopolitični konflikti, so bile med vlagatelji pozorno spremljane objave rezultatov poslovanja podjetij iz zadnjega četrtletja leta 2021. Ob koncu sezone objav v ZDA so podjetja iz indeksa S&P 500 v povprečju na letni ravni zabeležila več kot 30 % rast dobička, kar je občutno več od pričakovanj (analitiki so napovedovali okrog 20 % rast). Vzpodbudni so bili podatki indeksa proizvodnih managerjev PMI ter prodaje na drobno, kar kaže na to, da ameriško gospodarstvo ostaja v dobri formi, a na koncu je na Wall Streetu prevladal vpliv napetih geopolitičnih odnosov, saj je ameriški trg merjeno z indeksom MSCI USA mesec zaključil z 2,95 % izgube.

Še precej bolj kot v ZDA,  bomo posledice vojne občutili v Evropi. K dvigu inflacije bodo prispevale višje cene žit in gnojil. Rusija in Ukrajina skupaj pridelata za tretjino svetovne porabe pšenice, četrtino ječmena in skoraj tri četrtine sončničnega olja. Rusija je prav tako pomembna izvoznica niklja, aluminija in paladija, a najbolj nas seveda v Evropi lahko skrbi odvisnost od ruskih energentov. Zaenkrat se ukrepov na področju energetike vsi vpleteni še izogibajo, a glede na to, da je to gotovo najmočnejše Putinovo orožje na področju gospodarskih sankcij, lahko ob stopnjevanju vojaških bojev pričakujemo tudi grožnje o zmanjšanju dobave energentov, kar se že močno odraža v cenah nafte in evropskega zemeljskega plina. Evropske oblasti se močno zavzemajo za nadomestitev uvoza fosilnega goriva z domačimi obnovljivimi viri, a tranzicija bo počasna. Evropski delniški indeksi so mesec sklenili v rdečem.

Na trgih v razvoju je bilo v ospredju dogajanje v Rusiji. Moskovska borza zaenkrat ostaja zaprta, a izgube delnic podjetij, ki trgujejo na tujih borzah so velike. Ruska vlada bo padec domačega delniškega trga skušala omiliti z 10 milijard težkim svežnjem, ki ga bo na trg injiciral državni premoženjski sklad. Tudi ostali rastoči trgi so v februarju večinoma izgubljali. Če se bo vojna zavlekla, lahko pričakujemo dodatno stopnjevanje inflacije, ki na rastoča gospodarstva zaradi relativno večjega deleža potrošnje prebivalstva za hrano in energijo, vpliva močneje kot na razvita.

Rdeča barva je vladala tudi na regionalnih trgih. Slovenija je kot izrazito izvozno naravnano gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja na globalnem nivoju, podobno pa velja tudi za naš delniški trg. Indeks SBITOP je v februarju izgubil več kot 10 % vrednosti.

 

 

Zelo očitno se dva dejavnika, ki sta diktirala gibanje delniških trgov v mesecu februarju odražata tudi na gibanju cene najbolj spremljane ameriške 10-letne državne obveznice. V začetku meseca se je v luči pričakovanja ostrejše denarne politike zahtevana donosnost po dolgem času povzpela nad 2 %, a slika se je obrnila ob začetku vojne v Ukrajini. Ameriške državne obveznice predstavljajo varno obliko naložbe, na katero se vlagatelji obrnejo v nemirnih obdobjih, posledično cene obveznic zrasejo, kar pomeni nižjo zahtevano donosnost. Ta je za ameriško 10-letno obveznico konec meseca znašala 1,84 %. Podobno je bilo tudi gibanje evropskih državnih obveznic.

 

Prejmite dodatnih 30 evrov ob sklenitvi varčevanja

 

 

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte prospekt Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje. Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.generali-investments.si, kjer vlagatelj najde tudi druge podatke in informacije o skladih.

* Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o. še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2022 po 0:01 uri in do 1. 1. 2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v višini 30 EUR iz naslova te prodajne akcije. Navedena akcija se izključuje z drugimi prodajnimi akcijami v času veljavnosti te akcije, vlagatelj lahko prejme dodatno vplačilo v podsklade Generali Krovnega sklada le enkrat. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.