Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Po bolečem začetku leta, je bilo pretekli teden na Wall streetu čutiti nekaj več optimizma, a trgi ostajajo veliko bolj muhasti, kot smo bili vajeni v obdobju pokoronskega okrevanja. Smer gibanja glavnih ameriških indeksov so določale predvsem objave četrtletnih rezultatov za zadnje četrtletje 2021. Poslovanje je bilo z nekaj izjemami vzpodbudno. Med podjetji iz skupine FAANG, so rezultate predstavili pri Amazonu in Googlu, ki sta zopet izpolnila visoka pričakovanja vlagateljev, prav nasprotno pa je zelo razočarala Meta (bivši Facebook). Poslovanje iz zadnjega četrtletja lani, kot tudi napovedi za letos, zaostajajo za napovedmi analitikov. Ob vse ostrejši konkurenci na področju družbenih omrežij, je prvič v zgodovini podjetja upadlo število dnevno aktivnih uporabnikov, vlagatelji pa zaenkrat ostajajo zadržani do futurističnih načrtov v zvezi z navidezno resničnostjo oziroma t.i. Metaversom. Tržna kapitalizacija delnic Meta Platforms je po objavi rezultatov padla za 230 milijard dolarjev, kar je bila največja dnevna izguba vrednosti kateregakoli ameriškega podjetja do sedaj. Pozitivno so presenetili januarski podatki iz trga dela v ZDA. Kljub razmahu okužb z različico Omikron, je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest nad pričakovanji. Trg dela ostaja zelo močan, a po drugi strani to ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. To se je odražalo na trgu obveznic, zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je splezala že do 1,93 odstotka. Ta teden bodo pod drobnogledom sveži podatki o inflaciji v ZDA, ki naj bi v januarju presegla 7 odstotkov.

Nekoliko nižja, vendar še zmeraj rekordna, je bila s 5,1 odstotka januarska inflacija v evro območju. Kljub temu je evropska centralna banka na rednem zasedanju minuli teden ključno obrestno mero pustila nespremenjeno. Predsednica ECB je tokrat le priznala, da bo rast cen trdovratnejša od prvotnih pričakovanj. Predčasno zaostrovanje evropske denarne politike se zdi precej bolj realno, kot še pred kratkim. Čeprav k dvigu cen v evro območju v veliki meri botrujejo izpadi v oskrbovalnih verigah ter energetska kriza in ne presežno povpraševanje, pa višji stroški življenjskih potrebščin stopnjujejo pritiske na višanje plač, kar vrti inflacijsko spiralo. Bolj jastrebji toni ECB so se odražali tudi na finančnih trgih, saj so glavni evropski delniški indeksi rahlo izgubljali, zahtevane donosnosti državnih obveznic pa rasle. Za bolj agresiven pristop k povišani inflaciji so se odločili v VB, kjer je Bank of England prvič po letu 2004 ključno obrestno mero dvignila na dveh zaporednih zasedanjih.

V senci začetka zimskih olimpijskih iger ter praznovanja največjega državnega praznika – lunarnega novega leta, iz Kitajske prihajajo novi zaskrbljujoči podatki za državni nepremičninski sektor. Prodaja 100 največjih gradbenih podjetij, je januarja, v primerjavi z letom prej, padla za dobrih 39 odstotkov, kar bo dodatno poglobilo krizo visoko zadolženih in nelikvidnih podjetij v panogi. V Turčiji se nadaljuje neuspešen ekonomski eksperiment, inflacija na letni ravni je januarja znašala že 49 odstotkov. Predsednik Erdogan je v odgovor uvedel različne ukrepe, med drugim 50 odstotni dvig minimalne plače (prejema jo kar 40 odstotkov delavno aktivne populacije) ter različne oblike socialne pomoči. Še naprej pa vztraja pri (za inflacijsko okolje kontradiktorni) vse ohlapnejši denarni politiki. Ob šibki domači valuti in vzpodbudnih obetih glede epidemije, nekaj upanja za izboljšanje situacije predstavlja prihajajoča turistična sezona. Rusi še naprej pospešeno krepijo svoje vojaške sile na meji z Ukrajino. Po ocenah iz ZDA, je v pripravljenosti že 70 odstotkov ruske bojne moči potrebne za morebitno obširno invazijo. Poznavalci so mnenja, da se predsednik Putin še ni dokončno odločil o nadaljnjih korakih. V kolikor se spor ne bo rešil po diplomatski poti, se kot možne oblike napada izpostavljajo poskus priključitve ukrajinske regije Donbas, kibernetski napadi ter popolna invazija na Ukrajino, ki pa zahod poziva k bolj umirjeni retoriki in poročanju, saj (po mnenju Kijeva pretiran) strah pred vojno v regiji povzroča odliv tujega kapitala iz države.

OPEC+ se je na zasedanju prejšnji teden pričakovano odločil za nadaljevanje postopnega povečevanja črpanja nafte za 400.000 sodčkov dnevno v marcu. Največje odjemalke na čelu z ZDA stopnjujejo pritiske k dodatnemu povečanju proizvodnje, a nekatere članice kartela stežka zagotavljajo že trenutno dogovorjene kvote. Cene nafte na trgu tako ob zelo zimskih razmerah v ZDA in napetostih na vzhodu Evrope nadaljujejo pot proti ceni 100 dolarjev na sodček ter podžigajo rast cen večine osnovnih življenjskih potrebščin. Se po pojavlja možnost dogovora med ZDA in Iranom, kar bi prineslo na trg iransko nafto in nekoliko omililo rast cen nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že vsaj štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrnejo nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponuja visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva še ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid-19 politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Mesečno poročilo za januar 2022

 

Mesečno poročilo za januar 2022

 

Naložbeni komentar – januar 2022

Na globalnih finančnih trgih že vse od začetka leta 2020, ko je svet zajela epidemija, nismo bili priča tako kaotičnemu dogajanju kot v preteklih tednih. Mesec januar, ki ga je zaznamovala volatilnost in velike spremembe vrednosti v posameznih dnevih trgovanja, so najbolj spremljani globalni delniški indeksi večinoma končali z negativnimi donosi. V pričakovanju sprememb makroekonomskih razmer na trgu, je bilo moč opaziti precej rotacije med posameznimi sektorji in naložbenimi stili. Na udaru so bile visoko vrednotene delnice zlasti iz tehnološkega sektorja, občuten padec je zabeležil tudi nepremičninski trg. Zdrs je bil manj izrazit v panogi široke potrošnje in financ, spet pa je pridobival energetski sektor. Tečaji so na globalni ravni merjeno z indeksom MSCI All Countries mesec zaokrožili z 3,55 % negativnega donosa merjenega v evrih.

Oči sveta so bile uprte v ameriško centralno banko Fed, ki išče optimalne rešitve, kako ukrotiti povišano inflacijo in pri tem čim manj ogroziti popandemično gospodarsko rast v ZDA. Sedaj je že bolj ali manj jasno, da se letos vsaj začasno poslavljamo od obdobja ekstremno nizkih obrestnih mer in poceni denarja, ki sta pomembno vplivala na dogajanje na trgih v zadnjih letih. Kot odgovor na nove razmere, je prilagoditev portfeljev in prevrednotenje različnih naložb. V polnem teku je tudi sezona objav rezultatov. Zaenkrat kaže, da so največja ameriška podjetja kljub spremenjenim razmeram na trgu še vedno v dobri formi. Indeks MSCI Usa je januar končal s 4,12 % izgube merjeno v evrih. Pri tem so bile razlike med posameznimi segmenti trga precejšnje. Russel 2000 – indeks podjetij z majhno ter srednje veliko tržno kapitalizacijo, je izgubil okrog 10 %. Z 9 % padcem je mesec zaključil tehnološki Nasdaq, medtem ko je širši S&P500, ki sledi gibanju največjih 500 ameriških podjetji, zadnji dan trgovanja mesečno izgubo omejil na 5 %.

Nekoliko manj boleč je bil mesec januar za evropski trg, kjer so vrednotenja v primerjavi z ZDA večinoma nižja, precej večjo težo v indeksih pa imajo tako imenovane »value« delnice. MSCI Europe je mesec sklenil 3,24 % v rdečem. Gospodarsko okrevanje držav članic EU še naprej zaostaja za ZDA, a BDP večine držav počasi le dosega nivoje pred epidemijo. Hitrejšo rast med drugim zavirajo visoke cene energije, surova nafta se namreč ob nezmožnosti izpolnjevanja zavez o dodatnem črpanju s strani kartela OPEC+ že bliža ceni 90 dolarjev na sodček. Ob stopnjevanju političnih trenj med Rusijo in Ukrajino ostajajo visoke tudi cene zemeljskega plina. Kljub glasnemu nasprotovanju nekaterih držav, je Evropska komisija v dopolnjenem predlogu zemeljski plin in jedrsko energijo opredelila kot prehodno zelene naložbe, kar bo pomembno pripomoglo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti.

Bolje od razvitih, so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MSCI BRIC je mesec sklenil brez znatnih sprememb vrednosti. Pridobivali so trgi izpostavljeni cenam surovin – zlasti Latinska Amerika in Bližnji vzhod. Kitajski delniški trg, ki te dni miruje zaradi največjega državnega praznika, lunarnega novega leta, ostaja zanimiva opcija za vlagatelje, ki so za del svojega portfelja pripravljeni sprejeti nekaj več tveganja. Vrednotenja tam ostajajo nizka, razmerje med ceno in dobičkom (»P/E ratio«) indeksa MSCI China, ki je bilo še leto nazaj pri vrednosti 18, se trenutno giba okrog 12-kratnika, a ob krizi nepremičninskega sektorja, šibki domači potrošnji in vmešavanju politike v gospodarstvo, moramo vlagatelji ostati previdni.

Za razliko od razvitih trgov so januar s pozitivnim izkupičkom zaključili regionalni trgi. Tako indeks delnic področja Balkana, kot slovenski SBITOP sta mesec končala rahlo v pozitivnem območju. Na ljubljanski borzi so uspešno začele kotirati delnice družbe Equinox, ki vlagateljem kot prva ponuja možnost investiranja na slovenski nepremičninski trg prek vrednostnih papirjev. Rekordne poslovne rezultate za preteklo leto je predstavila Krka, še naprej pridobiva cena delnice Petrola.

 

 

Obvezniški trgi so v januarju ob napovedanem zaostrovanju denarne politike izgubljali. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je konec meseca znašala 1,78 %. Inflacija v evrskem območju dosega rekordne vrednosti, posledično je po dolgem času v pozitivnem območju zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice. Kljub temu, da pričakujemo postopno zaostrovanje denarne politike tudi v Evropi, pa ECB v svojih napovedih ostaja bolj zadržana od ameriške centralne banke, kar se je odražalo na valutnem trgu, kjer je evro napram dolarju v januarju izgubljal na vrednosti.

 

 

Kako reagirati ob padcu delniškega trga?

 

Zato je zelo pomembno, da razumemo, kako trgi delujejo in da se trendi na dolgi rok vedno obrnejo navzgor oziroma v pozitivno smer. Ta obrat je posledica dejstva, da se svet neizogibno razvija, da smo ljudje kreativna bitja, ki vedno znova ustvarjamo nove stvari. Ob razvoju trgi dolgoročno rastejo in ustvarjajo donose, kljub kratkoročnim nihanjem.

 

Zakaj ne čakati boljše priložnosti? Investirajte zdaj, ker je padec delniških trgov začasen in pričakovan pojav.

Vsak dolgoročni vlagatelj se slej ko prej sooči s situacijo, ko delniški trgi padejo. To je ključen trenutek, ki zahteva pravo reakcijo vlagatelja in obvladovanje svojih čustev. Vlagatelj, ki bo ob vstopu v naložbo sprejel sebi ustrezno strategijo, ki bo vključevala pričakovano volatilnost na kapitalskih trgih, bo lažje obvladal svoja čustva in ob padcu vrednosti ne bo sprejel napačnih odločitev, kot je na primer, da bi naložbo prodal po nizkem tečaju in s tem zaklenil izgubo. S tem, ko se na situacijo ne odzovemo čustveno, prihrankom omogočimo priložnost, da se »poberejo« in zopet začnejo rasti. Ko je vrednost delnic nizka, je najslabše, kar lahko vlagatelj stori to, da svoje prihranke proda po nižji ceni. V takem obdobju zato priporočamo umirjeno reakcijo ali celo dodaten vložek, ki bo na dolgi rok eksponentno povečal prihranke.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kako nihanje delniških trgov vpliva na vaše prihranke

 

Bi radi začeli investirati, pa ne veste kako?

Kaj sploh je naložbeni razred?

Naložbeni razred je skupina naložb, ki imajo podobne značilnosti in za katere veljajo enaki zakoni in predpisi. Naložbe s fiksnim donosom, obveznice, delnice, nepremičnine in alternativne naložbe so pogosti primeri naložbenih razredov. Med različnimi naložbenimi razredi je običajno zelo majhna korelacija, v nekaterih primerih pa tudi negativna. Za vsakega od naložbenih razredov je značilna določena stopnja tveganja, eni so bolj drugi pa manj tvegani. Za vse pa je značilno, da njihova cena niha. Med seboj se tako razlikujejo po tem, koliko je vlagatelj pripravljen tvegati in kakšen donos pričakuje od svojega vložka.

Zakaj so naložbeni razredi uporabni?

Finančni svetovalci se osredotočajo na razporeditev med naložbenimi razredi kot način za pomoč vlagateljem pri diverzifikaciji njihovih portfeljev, da bi dosegli optimalni donos glede na tveganje, ki se mu želi vlagatelj izpostaviti. Vlaganje v več različnih naložbenih razredov zagotavlja določeno mero raznolikosti pri izbiri naložb in zagotavlja zmanjševanje tveganja. Pričakuje se, da bo vsak naložbeni razred odražal različne značilnosti tveganja in donosnosti naložbe ter da se naložbe v različnih naložbenih razredih različno odzivajo na novice – to pomeni, da bo določena novica imela pozitiven vpliv na delnice, na obveznice pa negativen.

Torej naložbene razrede lahko razumemo tudi kot široko paleto izbora varčevalnih možnosti, ki vlagatelju omogočajo, da pri investicijah upošteva osebne želje, potrebe in zmožnosti. Vsak razred ponuja prednosti in posledice, ki jih mora vlagatelj razumeti, ko se odloča za določeno varčevalno strategijo. Zato smo tu mi in naša ekipa finančnih svetovalcev, ki vam bo znala pomagati pri razumevanju in oblikovanju varčevanja, ki bo usklajeno z vašimi pričakovanji.

5 nasvetov, ki vam lahko pomagajo izboljšati vaše finance

 

 

Začnite z analizo proračuna za preteklo leto

Vsak dobri finančni načrt se začne s proračunom in analizo izdatkov za preteklo leto. Takšna analiza vam lahko pomaga pri načrtovanju realnih ciljev v novem letu. Tako lahko vidite, kaj ste naredili, kaj niste, s čim ste oziroma niste zadovoljni. Del te analize bi moral vključevati tudi vaše napake pri porabi finančnih sredstev, ki ste jih naredili, je pa enako pomembno, da si tudi “priznate zasluge” za to, kar ste naredili dobro. Ko ustvarite nov proračun za tekoče leto, ga preglejte enkrat na mesec ter ga po potrebi prilagodite.

Svoje posebne finančne cilje zapišite

S tem ko boste svoje finančne cilje zapisali, jih boste lažje dosegli. Velja tako za kratkoročne cilje, kot je varčevanje za nakup avtomobila, kot tudi dolgoročne cilje, kot je na primer izdelava varčevanja za upokojitev. To je še posebno pomembno za pare, saj je veliko lažje komunicirati, ko stvari zapišemo na papir.

Vzpostavite navado varčevanja ali vlaganja

Pogosto je največja ovira pri doseganju finančnega cilja ta, da ciljev ne razvrstimo pravilno. To pa pomeni, da če si rečete, da boste ob koncu meseca privarčevali toliko, kolikor vam na računu ostane, potem običajno tega cilja nikoli ne dosežete. Svetujemo vam, da v takšnem primeru, takoj ob nakazilu plače na osebni račun, del zneska, ki ga želite nameniti za varčevanje, takoj namenite temu cilju. Šele nato začnite trošiti za tekoče izdatke in želje. Enako velja ob vsakem povišanju ali bonusu, ki ga navadno prejmete ob koncu leta. Ta dodatni denar vam lahko pomaga povečati prihranke in naložbe.

Investirajte v svojo finančno pismenost

Če se osredotočeno trudite učiti o denarju – tudi če vas finančne teme ne zanimajo – lahko sprejemate premišljene finančne odločitve do konca svojega življenja. Pretvarjajte se, da so vaš novi najljubši hobi finance in učenje o denarju ter vlaganju. Pomagajte si strokovnimi revijami in knjigami.
Začnite takoj

Nikoli ni pravi čas. Najpreprosteje je najti izgovore, zakaj ni pravi čas. Kot pravi pregovor: »Najboljši čas za sajenje drevesa je bil lani, naslednji najboljši čas pa je zdaj.« Prej, ko začnete, več časa ima vaš denar za rast.”

Na poti do izpolnitve novoletnih zaobljub mnogokrat oviramo le sami sebe. Naj bo letos drugače. Želim vas srečno in uspešno novo leto.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je prvi teden leta 2022, ki na finančne trge bržkone prinaša marsikatere spremembe in veliko burnega dogajanja. Razvita gospodarstva se po dolgih letih spet soočajo s precej visoko inflacijo, centralne banke vse bolj namigujejo na konec obdobja ekstremno nizkih obrestnih mer in neskončnega dodajanja likvidnosti v finančni sistem. Temu primerno je bilo dogajanje zelo pestro že v začetku novega leta. Apple je prvi dan trgovanja v 2022, kot prvo podjetje na svetu, dosegel tržno kapitalizacijo tri bilijone dolarjev. Podatek postane fascinanten šele, ko ga postavimo v širši kontekst: trenutno so na svetu le štiri države z višjim letnim BDP (ZDA, Kitajska, Japonska in Nemčija), delnice Apple so mejo bilijona prvič presegle avgusta leta 2018, le dobre dve leti kasneje pa so torej že pri vrednosti treh bilijonov. Čeprav navedeni podatki kažejo na to, da so cene delnic visoke, pa malo podrobnejši pogled razkrije, da temeljijo v veliki meri na izjemnih fundamentih, saj je bilo razmerje med ceno in dobičkom na delnico podjetja (P/E ratio) skozi preteklost kar nekajkrat tudi višje. Če temu dodamo še dejstvo, da Apple (kot tudi ostali IT velikani) svoj portfelj in inovacije konstantno širi na različna nova področja (navidezna resničnost, avtonomna vožnja, zdravstvo itd.) lahko sklepamo, da prostora za rast še ne zmanjkuje. A dolgoročen trend navzgor na delniških trgih vedno spremljajo vmesne krize in korekcije.

V smeri korekcije se je nadaljeval tudi minuli teden. Ameriška centralna banka je v svojem rednem zasedanju spet bolj odkrito izrazila skrb glede visoke inflacije ob bližanju polne zaposlenosti v največjem svetovnem gospodarstvu ter nakazala na skorajšnji dvig cene denarja. Trg trenutno prvi dvig ključne obrestne mere za 0,25 % pričakuje že marca letos. To je sprožilo padec predvsem delnic iz tehnološkega sektorja, Nasdaq je samo v sredo izgubil več kot 3 % vrednosti. Veliko bolje so se odrezale delnice iz osnovne potrošnje, energetskega in finančnega sektorja, kateremu bi okolje višjih obrestnih mer seveda ustrezalo.

Čeprav je sredi minulega tedna po zasedanju Fed izgubljal tudi evropski delniški trg, pa so glavni indeksi veliko manj izpostavljeni tehnološkemu sektorju, ostali blizu rekordnih vrednosti. Tudi v evroobmočju glavna tema ostaja inflacija, ki je decembra s 5 % dosegla najvišji nivo od uvedbe skupne valute. K dvigu cen največ prispevata hrana in energija, ki je bila v primerjavi z decembrom 2020 dražja za 26 %. Čeprav se v prihodnjih mesecih pričakuje postopno ohlajanje inflacije, bo ta še kar nekaj časa vztrajala nad ciljnih 2 %.
Kitajski Evergrande je v svojem poročilu objavil, da so sklenjene prodajne pogodbe podjetja v 2021 padle kar za 38 %, a če je za njihove težave svet dobro vedel, je nova vprašanja glede kitajskega nepremičninskega trga odprla novica, da svojih rednih obveznosti do posojilodajalcev ni pravočasno poravnal Shimao, ki velja za enega bolj zdravih gradbenih podjetij v državi. Skoraj 30 % Kitajskega BDP je tako ali drugače povezanega z nepremičninskim sektorjem, zato bo to tudi v novem letu ostala pomembna tema na globalnih trgih.

Cena sodčka nafte se je minuli teden spet približala 7-letnemu vrhu, doseženem konec oktobra. Znova so zrasle tudi cene zemeljskega plina v Evropi, ki so sicer še daleč od rekordnih vrednosti doseženih v decembru, a zima je bila za zdaj relativno prizanesljiva, nižje temperature bi lahko hitro še zaostrile krizo v energetsko zelo odvisni Evropi. Dobave plina iz Rusije za zdaj ostajajo zelo nizke. Iz vrha EU zato letijo očitki o ustvarjanju krize v namen prisile v hitrejšo odobritev novozgrajenega severnega toka 2, ki še čaka na potrditev nemške in evropske birokracije. Politične igrice bodo z visokimi cenami energije plačali predvsem evropska podjetja in gospodinjstva. To se nazorno kaže v Veliki Britaniji, kjer nekatera manjša, energetsko intenzivna, podjetja že stežka odplačujejo vse višje stroške elektrike in ogrevanja.

Cene obveznic so ob vse bolj restriktivnih tonih centralnih bank še nekoliko padle, tako se zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice po dolgem času približuje pozitivni vrednosti, ameriške z enako ročnostjo pa so dosegle 1,8 % zahtevanega donosa.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razpršitev premoženja ostaja osnovno vodilo investiranja. Globalno razpršeni skladi ostajajo najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezen, bolj tematsko usmerjen sklad. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom plemenitenja premoženja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem.

 

 

Mesečno poročilo za december 2021

 

Mesečno poročilo za december 2021

 

Naložbeni komentar – december 2021

December je bil na finančnih trgih v znamenju iskanja odgovora, kako problematična bo nova različica koronavirusa omikron, kakšna bo komunikacija centralnih bank in slabše likvidnosti na trgih v drugem delu meseca zaradi zaključevanja bilanc finančnih podjetij.

Delniški trgi so dokaj negotovo vstopili v mesec in težko pričakovali novo predstavljene poglede centralnih bankirjev. Zadnji v ciklu največjih je bil 15. decembra ameriški Fed, ki je podvojil znižanje novih nakupov in odprl možnost treh dvigov obrestnih mer v letu 2022. Sredi meseca smo tako beležili lokalno dno. Mesečni negativni donos pa se je hitro spremenil v ponovni najvišji vrh v zgodovini na krilih blažje različice omikrona in že prej omenjene nižje likvidnosti na trgu. Največ so pridobili trgi Evrope, 5,47 %, in balkanski trgi, 4,39 %. Dober mesec je bil tudi v Ameriki, ki je pridobila 3,18 %.

Na drugi strani pa že tradicionalno manj stimulativna monetarna politika ni dobra za trge v razvoju, ki so v decembru izgubili dobrih 1,87 %. Dodatno na negativen sentiment vpliva nadaljevanje tihe vojne med ZDA in Kitajsko, pri čemer slednja izgrajuje svoj kapitalski trg in s tem zmanjšuje odvisnost od Amerike. Tudi Turčija s svojo kljubovalno politiko Erdogana ne zvišuje zaupanja. Vmešavanje v denarno politiko in posledično težave na menjalnem razmerju vplivajo na beg kapitala iz države. Na drugi strani pa Rusija beleži visoke dobičke iz naslova rasti cene plina, nafte in surovin.

Cene energentov so se v mesecu decembru ohranile na visokih nivojih. Zaskrbljujoče za prihodnje gospodarske obete pa je gledati ceno elektrike. V tej smeri ni nič čudnega. EU se spogleduje z idejo, da bi jedrsko energijo klasificirala kot »zeleno« oziroma trajnostno in s tem omogočila prehod v elektrifikacijo transporta. Veliko pričakovanj o fiskalnem stimulusu je vezanih na nadaljnjo gospodarsko dinamiko v Evropi.

Vse bolj postaja jasno, da so šteti dnevi super-stimulativni denarni politiki. Angleška centralna banka je kot prva že v decembru dvignila obrestno mero. Malo bolj zadržana je bila Evropska centralna banka, kjer ob trenutni komunikaciji še ni pričakovati dviga obrestnih mer v naslednjem letu. Je pa kar trdno zacementirana pot k zaključku dodatnih odkupov do konca tretjega kvartala. Vse to ob dveh predpostavkah. Ohraniti visoko likvidnost na trgu in ne povzročiti težav na državnih obveznicah. Iz tega naslova so uvrstili Grčijo med dovoljene države za izvrševanje kvantitativnega sproščanja. Na drugi strani so svojo politiko pripravljeni prilagoditi težavam, ki bi jim jih lahko povzročili novi sevi virusa.

 

 

Ob dobrih podatkih omikrona, so obvezniški trgi v Evropi, v drugem delu decembra, začeli ponovno drseti in konec meseca izgubili 1,22 % ter letu po dolgem času zaključili v rdečih številkah. Višje zahtevane donosnosti so predvsem posledica naraščajoče in povišane inflacije v razvitem svetu ter tudi v Evropi, ki se v zadnjem času vrti okoli 5 % letno.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

V zadnjem tednu leta 2021 se je na globalnih trgih poznalo praznično vzdušje, saj sta bili aktivnost trgovanja in volatilnost večinoma na nizki ravni. Tradicionalna božična rast (t.i. Santa Claus rally-zgodovinsko gledano trge okrog novega leta pogosto zaznamujejo pozitivni donosi) vlagateljem tokrat ni ponudila obilo veselja, saj so glavni globalni indeksi teden med božičem in novim letom končali precej mešano.

Vse bolj je jasno, da je nov sev koronavirusa znatno manj nevaren od predhodnih oblik, vzpodbudna je bila tudi novica o raziskavi iz Južnoafriške republike, ki kaže na to, da bo okužba z novim sevom prinašala imunsko zaščito pred hujšim potekom okužbe z bolj invazivnimi predhodnimi oblikami. V ZDA bodo okuženi lahko pod določenimi pogoji karanteno zaključili že po petih dneh, skrajšanju izolacijskega obdobja so že sledile nekatere evropske države, saj so visoke številke potrjenih primerov že prinesle precej nevšečnosti. Zaradi okužb osebja so bili odpovedani številni leti. Iz Velike Britanije poročajo o primanjkovanju bolnišničnega kadra ter osebja v javnem prometu, ogrožene so bile nekatere oskrbovalne verige ključne za nemoteno delovanje družbe. Kljub postopni prevladi milejše različice, pa so zlasti evropske države spet zaostrovale nekatere omejitve javnega življenja, kar je ponovno prizadelo predvsem gostinski sektor, za katerega je božično-novoletno obdobje zelo pomemben del leta.

V španskem in italijanskem parlamentu so sprejeli državni proračun za leto 2022. Obe mediteranski državi, močno prizadeti po koronakrizi, se zanašata, da bosta s pomočjo sredstev iz evropskega programa za okrevanje in oživitev turizma v letošnjem letu, vrnili raven BDP na pred-pandemični nivo ter zmanjšali visoko zadolženost, ki je zlasti v Italiji že dolgo pereč problem in pogost predmet spotike z varčnejšimi članicami EU. Sicer so glavni evropski indeksi v zadnjih dneh trgovanja letos večinoma rahlo pridobivali ter tako uspešno zaokrožili najbolj donosno leto po 2009.

V ZDA je število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v zadnjem obdobju doseglo rekordno nizke številke, vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa proizvodne dejavnosti ter potrošnje gospodinjstev med prazniki, ki je bila kar 11 % višja kot decembra 2019. Številke, ki sicer vlivajo optimizem, a po drugi strani lahko dodatno prispevajo k povečevanju inflacijskih pritiskov. Ob zmanjševanju programa odkupovanja obveznic ameriške centralne banke in napovedi o višjih obrestnih merah, bodo oči vlagateljev v bližnji prihodnosti še bolj uprte v gibanje zahtevane donosnosti ameriške 10-letne državne obveznice. Le-ta se je v zadnjem trgovalnem tednu minulega leta ob nizkem obsegu trgovanja in odsotnosti pomembnih makroekonomskih dogodkov obdržala pri zahtevani donosnosti okrog 1,5 %.

Bolj burno je bilo nedavno dogajanje na kitajskem trgu, kjer je v skladu s celotnim letom vladalo precej volatilnosti. Pozitivno so presenetili podatki indeksa nabavnih managerjev, ki je decembra narasel več od pričakovanj. Prav zadnji trgovalni dan so zelo pridobivale kitajske delnice tehnološkega sektorja, kar pa je bil bolj kot ne slab obliž na rane investitorjev, saj so tamkajšnji glavni indeksi leto zaključili globoko v rdečem. Za leto 2022 ostaja veliko odprtih vprašanj, ob nepredvidljivi kitajski komunistični partiji in tveganjih v nepremičninskem sektorju skrbi tudi šibka zasebna potrošnja, ki zavira rast gospodarstva ter (ne)smiselnost zero-Covid politike, ki med prebivalci vzbuja vse več odpora, v tujini pa vprašanj o tem, kaj je njen pravi namen.

Tik pred novim letom sta se prek video konference sestala Vladimir Putin in Joe Biden ki je ruskega predsednika pozval k umiritvi strasti na ukrajinski meji ter v nasprotnem primeru posvaril pred povračilnimi ukrepi, tako v obliki ekonomskih sankcij, kot tudi krepitvi Natovih vojaških sil v regiji. Po odmevih ruskih oblasti in Bele hiše, naj klic ne bi prinesel pomembnejših prebojev, a vseeno določil okvirje pred prihajajočimi osebnimi diplomatskimi pogovori v januarju. Strasti torej ostajajo precej vroče, zato bo zanimivo spremljati prihajajoča srečanja med državama, prvo izmed njih že prihodnji teden v Ženevi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi leto 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo in strategijo bo potrebno prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, ki je zelo nepredvidljiva. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili zaradi zaustavljanja gospodarstva celo v deflacijo. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov.

Naslednja panoga, kjer bomo verjetno videli rast, je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju.

Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje, koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos.

Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo.

Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Srečno in zdravo 2022!

 

 

 

Po 30 letih danes v skladih 4,189 milijarde evrov

 

 

Sklad je opravljal pionirsko delo – tlakoval je pot in uspešno oral ledino na slovenskem trgu ostalim vzajemnim skladom in bil del razvoja slovenskega kapitalskega trga. Generali Galileo je danes globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov Generali Krovnega sklada. Takoj ob ustanovitvi je imel prvi slovenski sklad le 18 vlagateljev, v 30 letih delovanja pa mu je zaupalo več kot 54.000 vlagateljev in tako danes z več kot 109 milijonov sredstev evrov v upravljanju predstavlja enega večjih slovenskih vzajemnih skladov.

Slovenija še vedno zaostaja za Evropo

Celotna sredstva v upravljanju v Evropi v zadnjem desetletju vztrajno naraščajo in so konec septembra 2021 dosegla ocenjenih 31,3 bilijona evrov.

Po podatkih EFAMA je Združeno kraljestvo največji evropski trg upravljanja premoženja, sledijo pa mu Francija, Nemčija, Švica, Nizozemska in Italija, med tem ko pa se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja pa smo na drugi strani še vedno zelo zadržani pri plemenitenju premoženja v vzajemnih skladih, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja.

Kakšno leto nas čaka?

Tudi leto 2022 bo po vsej verjetnost podobno lanskemu letu. Torej leto navideznega obilja. Državljani smo pod težo izjemne zdravstvene krize deležni obilo subvencij od institucij in posledično se finančno premoženje vse bolj kopiči na bankah. A na drugi strani bodo na življenje Slovencev letos pomembno vplivale podražitve.

Kako naj se inflaciji prilagodimo?

“Višja inflacija je v principu prikrit davek, ki znižuje našo kupno moč. Najbolj so pod pritiskom tisti, ki imajo veliko premoženja v »nogavici« ali pa v naložbah kot so depoziti, saj niso kompenzirani za izgubo realne vrednosti. Le-ti bi lahko svoj »problem« rešili, če bi svoje premoženje razpršili med različne naložbene razrede. Od svojih depozitov do delnic,” svetuje Primož Cencelj, CFA, vodja upravljanja obvezniških naložb in nosilec priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016 in 2018 ter prestižnega naziva najboljši upravljavec desetletja.

Vas zanima, kako bo inflacija vplivala na vaše naložbe v naslednjem letu, petih ali desetih letih?

Obrnite se na izkušene svetovalce in upravljavce družbe Generali Investments, ki vam bodo prikazali simulacijo ob različnih predpostavkah. Vabimo vas na brezplačni posvet.

 

Prijavite se na posvet

 

 

Za ustrezno razpršitev premoženja ne potrebujemo več kot pet skladov

 

 

Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfelj, ki vsebuje več kot deset različnih naložb. Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov.

V ponudbi imamo veliko skladov z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot panožno. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Dve najbolj osnovni kategoriji, na kateri delimo vzajemne sklade, sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.

Je smiselno vlagati v en ali več vzajemnih skladov

Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih. Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je povečanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik, in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto, kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na svoj finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganja, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.