Srečno 2022!

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Pred nami je zadnjih nekaj dni zelo turbolentnega in viharnega leta 2021. Tako je to tudi naš zadnji letošnji povzetek dogajanja. Vrnili se bomo zopet drugi teden v januarju 2022. Na koncu povzetka je priložen povsem posodobljen pogled na leto 2022, z nekaterimi novimi a obenem tudi s precej starimi priporočili, saj je prehod iz 31.12. na 1.1. za večino podjetij enak kateremu koli drugemu datumskemu premiku in bistvenih sprememb ne prinaša. A vseeno bomo tokrat malenkost spremenili pristop in poizkušali malo obširneje obrazložiti naš pogled za leto 2022.

Zadnji teden je vnesel precej nemira med vlagatelje. Korekcija, ki ji je botroval omikron se širi, a tak odziv vlagateljev smo že videli in sam po sebi ni problematičen. Bolj je problematična retorika držav in njenih uradnikov, ki zopet močno zapirajo javno življenje, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, predvsem v Evropi.

V tem pogledu se ZDA obnašajo precej bolj racionalno in ne zganjajo nepotrebne panike. Manjšo paniko v ZDA je prineslo spoznanje, da sta oba parlamentarna domova, kongres in senat zgodovinsko gledano močno razklana in propad (vsaj začasen) Bidnovega glavnega projekta »Zgradi nazaj bolje« je temeljito spremenil ekonomske predpostavke ter znižal pričakovanja rasti BDP za 2022 za več kot 0,50 odstotne točke. Projekt bi financirali z dodatnim zadolževanjem, kar gre najbolj v nos republikancem (in nekaterim bolj sredinskim demokratom), ki so glasovali proti planu. Dodatno zadolževanje naj bi še dodatno vzpodbudilo inflacijo, ki postaja glavna grozeča nevarnost vsaj v prvi polovici 2022. Fed tako namerava pospešiti umik likvidnosti (t.i. tapper) in kar trikrat dvigniti obrestne mere v 2022. Ali bo načrt uspel bomo videli, a vlagatelji so to sprva pospremili s pozitivnim odzivom, kar je presenetilo večino borznih igralcev.

ECB na drugi strani ne spreminja zastavljene politike. Ukinila je sicer program odkupa obveznic in ga nadomestila s povečanim odkupom v starem programu, tako da bistvenih sprememb to na trg ne prinaša. Pretekli teden je bilo zanimivo tudi dogajanje na trgih v razvoju. V ospredju sta bili Turčija in Kitajska. Kitajska še naprej izvaja »prevzgojo« špekulantov in največjih podjetij, tako da sentiment ostaja negativno naravnan. Turčija, predvsem lira, in konec tedna tudi kapitalski trg, sta doživeli implozijo. Lira je letos izgubila skoraj 60 % vrednosti in je zaradi nihanja vse bolj podobna kriptovaluti kot normalnemu denarju. Kot že omenjeno je na koncu popustil tudi delniški trg in v dolarjih padel nazaj na nivo iz leta 2003/2004. A prihodnost ostaja temna. Iskre se krešejo tudi v Čilu. Po zmagi skrajnega levičarja na predsedniških volitvah se je peso močno izgubil. Na splošno trgi v razvoju vse bolj opravičujejo svoj sloves izredno nihajnih in visoko tveganih, saj vse več držav izvaja ekonomske politike, ki vsaj kratkoročno peljejo v slepe ulice in jih globalni vlagatelji ne sprejemajo. Ali bo to res na daljši rok prineslo npr. državljanom Čila boljši življenjski standard bomo šele videli, a vzporednice npr. z Venezuelo ali Turčijo niso obetavne.

Obvezniški trgi so se kljub korekciji na delniških trgih držali presenetljivo stabilno. Obveznice kažejo, da trg verjame da bo dvig obrestnih mer zgolj začasen, saj krivulja nakazuje dvig v 2022 in 2023 ter potem močan spust nazaj na obstoječe nivoje v 2024 in 2025. Obvezniški trg tako govori, da bodo centralne banke storile napako. A drugega orožja v boju z vse višjo inflacijo trenutno ne vidijo ali pa ne najdejo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo leto in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Tudi v 2022 pandemije torej ne bo konec. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, čeprav tu slika po maju ali juniju postane zelo meglena. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili celo v deflacijo zaradi zaustavljanja gospodarstva. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Upanje polagajo v dejstvo, da naj bi se to umirilo s prihodom pomladi, a problem je, da je umiritev lahko na precej višjih nivojih kot smo si zamišljali. Cene po 300 ali 400 evrov za megavatno uro niso vzdržne in pri tej ceni večina energijsko bolj intenzivnih dejavnosti ne more preživeti. Zato lahko že kmalu po novem letu pričakujemo uvrstitev plina in jedrske energije med zelene oz. trajnostne vire. Kam smo prišli od leta 2012, ko je bila po Fokušimi mantra, da je potrebno vse jedrske elektrarne zapreti. Nemci so se tokrat res uspeli ustreliti v koleno. In s tem še nas in vse preostale Evropejce.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov med do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Vmes se bo našlo tudi kako pozitivno presenečenje, eden takih je Srednja in Jugovzhodna Evropa, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Slednji imajo pred seboj ogromno zgoraj navedenih izzivov, ne bo pa pomagalo tudi višanje obrestnih mer Fed, ki bo ustvarjalo dodaten pritisk na valute teh držav in predvsem na strošek njihovega, v večini primerov, precejšnjega dolga. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tehnološke delnice kljub svojih slabostim predstavljajo idejo, da smo zaradi pandemije 12 let razvoja stisnili v 12 mesecev. A po močni rasti v zadnjih letih, ostaja temeljno vodilo zmernost. Lahko vidimo tudi močno korekcijo znotraj panoge, saj zgodovinski kazalci nakazujejo upehanost. Naslednja taka panoga, kjer bomo verjetno videli rast je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju. Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos. Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo. Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Ne pozabite. Prihodnost še ni napisana. Napisali jo bomo sami.

Ekipa upraviteljev iz Generali Investments vam želi vesele božične praznike in srečno v 2022.

 

 

Centralne banke stopajo na žogo superstimulacije

 

Ob vsem prelitem črnilu okoli povišane stopnje inflacije tudi centralne banke stopajo na žogo super stimulacije. V »supertednu« 13. do 17. decembra so zasedale vse najpomembnejše. Vse bolj se zdi, da se tudi v najbolj konservativnih finančnih inštitucija krepi zaupanje v zmago človeštva nad največjo globalno zdravstveno tragedijo novejšega časa.
Na podlagi omenjenega zalivanje trga z likvidnostjo – in s tem zviševanjem kredibilnosti na finančnih trgih – ni več tako nujno.

Inflacija ni glavna nevarnost

Glavna tema v pogovorih s sedanjimi in novimi vlagatelji je namreč še vedno vprašanje, kaj se dogaja s cenami. Zdi se mi, da je globoko v slovenskem dednem zapisu ostala unikatna izkušnja hiperinflacije iz časa razpada Jugoslavije. Ljudska modrost, ki pravi, da ko te enkrat piči kača, se bojiš tudi zvite vrvi, ima težo tudi v tem času. Letno povečanje cen za 2.762,7 odstotka v letu 1989 marsikoga spodbode, da ob besedi inflacija pomisli na ta čas in nato na nakup nepremičnin.
A v tem trenutku so stvari precej drugačne. Naj vam predstavim tri razloge.
Prvič, trenutni dvigi cen so po svojem bistvu prehodne narave. Rasti na trgu surovin, materialov in energentov so se v zgodovini izkazale za ciklične. Četudi si predstavljamo najtemnejši scenarij, bi lahko pomenil še nekoliko višje cene, ki pa se bodo na neki točki umirile in nato zaradi negativnega vpliva na gospodarstva začela upadati. Tudi ozka grla v logistični verigi se bodo razširila in pomanjkanje polizdelkov (čipi in podobno) se bo odpravilo. Vse to pa bo verjetno negativno vplivale na cene.

Trendi se ne ustavljajo

Drugič, supertrendi se ne ohlajajo. V času, ko se Industrija 4.0 šele dobro postavlja na noge, je pričakovati nadaljevanje digitalizacije in robotizacije. Če pomislimo na robota, imamo v mislih predvsem proizvodnjo. Od umetne inteligence do robotske administracije in digitalne zdravstvene diagnostike. Srednjeročno tuni na strani potrošnje ne moremo pričakovati pozitivne spremembe, saj je staranje prebivalstva v zahodnem svetu težko ustaviti. Ta sprememba pa je deflacijska, saj generacija zlate jeseni troši v povprečju manj kot v svojem delovno aktivnem času.
Tretjič, v nasprotju z jugoslovanskimi časi številne delovnopravne pogodbe v zahodnem svetu ne vsebujejo inflacijske klavzule. Tako se morajo zaposleni ali pa sindikati vsako leto ločeno pogajati za povišice. To pa je sila težavno, ker na podjetja pritiskajo višji stroški iz prve točke. Hkrati pa si mnoga podjetja ne želijo povsem prevaliti višjih stroškov na svoje stranke. Tako je vgrajevanje trenutne inflacije v svoja pričakovanja izjemno težavno. Ni pa povsem nemogoče. V tem grmu pa tiči zajec.

In tudi strah centralnih bank, da povsem izgubijo kredibilnost. Tako je britanska centralna banka Bank of England prva v zahodnem svetu dvignila obrestne mere (25 b.t.) in se oddaljila od nezaželene ničle. Ameriški Fed je povečal zniževanje odkupov in posredno napovedal dvige obrestnih mer v naslednjem letu. Kot zadnja v trojčku je tudi ECB predstavila plan umikanja covidne stimulacije v naslednjem letu, pri čemer bi svoje dodatne nakupe zaključila šele v oktobru 2022. Na višje kratkoročne pa bo zelo verjetno treba počakati vsaj še naslednje leto.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je znova zelo pester teden, ki ni prinesel bistvenih sprememb, saj vlagatelji čakajo kaj bosta ta teden povedala FED in ECB. Glavna usmeritev za 2022 tako še ni dorečena, saj bo dinamika postopnega zmanjševanja dodajanja likvidnosti in politika obrestnih mer eden glavnih dejavnikov na trgih v prihajajočem letu. Objavljena inflacija, ki presega napovedi vse bolj skrbi tudi analitike. Ti sedaj pričakujejo pospešek umikanja likvidnosti in nekateri tudi tri dvige obrestnih mer v ZDA v 2022. ECB je tukaj precej bolj pasivna, čeprav se inflacija močno krepi tudi v Evropi in celo zaposleni v ECB zahtevajo nekakšno indeksacijo plač v skladu z inflacijo, podobno kot smo jo poznali v nekdanji Jugoslaviji. Tudi signali s surovinskih in nekaterih drugih trgov ne obljubljajo umirjanja razmer, predvsem inflacije v prihajajočih mesecih. Dosedanja inflacija ima vzroke predvsem v dvigu cen fizičnega blaga, medtem ko se storitve skoraj niso dražile. Logistični izzivi ostajajo, cene plina in elektrike so se v Evropi dvignile na nove vrhove in počasi lahko pričakujemo, da se bodo višji stroški prelili tudi v cene izdelkov in storitev. Problem postajajo tudi cene gnojil, semen ter energentov, ki jih bodo kmetje in kmetijska podjetja nabavila kmalu pred novo sezono. Pričakujemo lahko konkretnejšo podražitev hrane, kar bo ustvarilo velika neravnovesja predvsem v manj razvitih državah, kjer povprečni prebivalec večji del dohodka nameni prehrani in osnovnim življenjskim dobrinam. Neomejeno tiskanje denarja pušča posledice in zgodovina nas uči, da je posledica le tega skoraj vedno povišana inflacija. Tudi pandemija še naprej grozi in čeprav se zdi omikron po dosedanjih poročili manj nevaren in smrtonosen nekatere države, npr. VB, že grozijo z dodatnim zapiranjem ravno v času kot potrošniki najbolj zapravljajo. To je v Nemčiji njihov gospodarski inštitut IFO vodilo v znižanje napovedi za rast BDP v 2022 na 3,7%, obenem pa so to rast »prestavili« v leto 2023. Na Kitajskem kljub sprostitvi bančnih rezerv in s tem izboljšanju likvidnosti ni opaziti izboljšanja položaja. Težave v nepremičninskem sektorju se nadaljujejo in vedno znova se najdejo nova nepremičninska podjetja, ki ne zmorejo več poravnavati svojih obveznosti. Kapitalski trgi so zato zelo nemirni in okrevanja ni. Kitajska ostaja močno v rdečih številkah in eden najslabših trgov letos. Tudi Turčija s svojo porazno ekonomsko politiko nadaljuje pospešeno devalvacijo turške lire, ki je tako na dobri poti, da izgubi 50% vrednosti v primerjavi z dolarjem oziroma evrom.

Delniški trgi zadnji teden ostajajo blizu zgodovinskih vrhov. Opazno je nadaljevanje rotacije znotraj delniških trgov, ko vlagatelji dodatno zmanjšujejo pozicije v najbolj donosnih zgodbah letošnjega leta, obenem pa malenkost prilagajajo naložbe v panogah, ki so bile razočaranje letošnjega leta. Tak primer je panoga osnovne potrošnje, kjer grožnja rasti cen kmetijskih pridelkov znižuje pričakovanja profitnih marž v 2022, a vseeno je izpostavljenost vlagateljem panogi najnižja v zadnjih 10 letih, kar lahko tudi pomeni, da so nad panogo več ali manj že vsi obupali. Take naložbe se kasneje lahko izkažejo za zanimivo in nadpovprečno donosno naložbo, zato so zadnji teden te delnice pritegnile nekoliko več pozornosti. Tudi Apple je po nekaj posrečenih objavah zrastel na 180 dolarjev za delnico in s tem dosegel vrednost 3 trilijonov. Splošno so de delnice skupine FAANG letos izkazale za donosno naložbo, saj so vse razen Amazona beležile lepo dvomestno rast, odstopa le Google s skoraj 70% rastjo. Najbolj so na trnih vlagatelji v finančne delnice, ki lahko ta teden ob hitrejšem zategovanju pasu s strani centralnih bank precej pridobijo, a obenem, če politika ostane na starih tirnicah tudi precej izgubijo. Največ negotovosti se poleg financ kaže še pri delnicah široke potrošnje, tako pri avtomobili, luksuznih izdelkih kot trajnih dobrinah. Tem podjetjem je skupno pomembna navezanost na kitajski trg in spremembe, ki se dogajajo tam v zadnjih dneh vnašajo v plane vse več negotovosti. Zanimivo je, da kljub močni rasti cen elektrike in plina delnice podjetij iz panoge oskrbe ne rastejo. Vzroki so predvsem v vse številčnejših posegih držav v cene elektrike in plina, s katerim želijo omiliti pritisk na družinske proračune. A vseeno mislimo, da panoga ponuja skrite priložnosti.

Obvezniški trgi ostajajo presenetljivo stabilni zadnja dva tedna, čeprav so inflacijski podatki vse slabši. Zdi se kot da investitorji ne verjamejo v dvig obrestnih mer, in čeprav vse višja inflacija potiska realni donos vse globlje v negativne številke, očitno varnost, ki jo nudijo državne obveznice, pretehta nad drugimi investicijskimi zahtevami. Tudi dolar se je začasno stabiliziral okoli 1.13 dolarja za evro, a verjetno se bo že konec tedna po objavi FED-a in ECB zopet premaknil. Edino smer ni jasna, saj krepitev ni samoumevna. Morda so trgovci zaostritev likvidnosti že vračunali v tečaje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih ostajajo privlačne, a nekoliko »utrujene« po rasti v preteklih nekaj letih. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Visoka vrednotenja, razvoju pandemije in negotova bodoča politika centralnih bank, narekujeta previdnost. Naložbe izven tehnološkega sektorja so privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma tudi industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zanimiva, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepričajo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Kitajski kapitalski trg v 2022

 

Xi Jingping je že večkrat dokazal, da je zmožen spreminjanja pravil igre. Zadnji tak primer je odprava trajanja predsedniškega mandata, ki je stopila v veljavo 2018, s čimer si je zagotovil doživljenjski mandat, in se, saj v smislu moči, postavil ob bok “očetu” kitajske komunistične partije, Mao Zedongu. Letošnje ukrepe usmerjene v kitajske tehnološke velikane, nepremičninska podjetja in zasebne izobraževalne ustanove bi lahko gledali tudi skozi oči vračanja kitajske na stara pota socializma. V dobo, kjer nihče ni večji od države (partije), ima družbena blaginja (enakopravnost) prednost pred (pretiranimi) korporativnimi dobički in svoboda govora velja dokler je v okviru “dovoljenega”, se pravi v ureditev, ki je diametralno nasprotna od, delniškim trgom prijaznih, “zahodnih” načel, kar je pognalo strah v kosti mednarodni investicijski srenji in zaradi česar so kitajske delnice letos zabeležile več deset odstotno izgubo, med tem, ko si delničarji v Ameriki in Evropi manejo roke nad donosnostjo letošnjega leta. Zagovorniki te teze delijo negativen pogled na razvoj kitajskega kapitalskega trga, saj menijo, da v tovrstnem okolju, kjer se dobički podjetij v veliki meri »socializirajo« ni imperativa po zadostni rasti in razvoju podjetij. Poleg tega smo na primeru zasebnih izobraževalnih ustanov, letos videli, da lahko oblast čez noč spremeni poslovni model podjetij, ki ne ustrezajo njeni viziji, in jih iz dobičkonosnih delniških družb, spremenijo v neprofitne organizacije. V obeh primerih je, v najpogosteje uporabljenem kazalniku, P/E (cena delnice na enoto dobička), pod velik vprašaj postavljena komponenta dobička (tako rast kot tudi dostopnost), kaj to pomeni za delniške trge pa je lepo vidno na ruskem delniškem trgu, ki je ravno zaradi teh razlogov, skoraj vedno, veliko »cenejši« (nižji P/E) od zahodnih trgov. Po drugi strani, pa si lahko letošnje dogodke, v primeru regulacije monopolov in varovanja osebnih podatkov (Kitajska ne želi, da njihova podjetja sledijo vzoru Ameriških tehnoloških velikanov, ki so po mnenju nekaterih presegli meje formale oblasti) na področju tehnoloških podjetij, omejevanja sistemskega tveganja na področju finančnega poslovanja največjega spletnega trgovca, ki doseglo obseg poslovanja primerljiv z domačimi komercialnimi bankami (in si zasluži večji nadzor, ker na kitajskem ne želijo ponoviti napak ZDA, ki so v letu 2008, svet porinile v največjo krizo po veliki depresiji iz 20 let 20. stoletja) ter zagotavljanje enakih zmožnosti (primarnega) izobraževanja za vse, razlagamo v luči želje kitajske po bolj vzdržni in družbeno odgovorni državi, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje družbene blaginje za vse državljane. V tem primeru je treba tudi ustrezno spremeniti pogled na bodoče dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu, ki morda, kljub vsemu, ne bo tako temačno kot je sprva izgledalo.

 

Z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje

 

 

Najpogostejši razlogi za varčevanje so varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokojnino, varčevanje za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa. Cilji posameznika se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z nižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.

Kako pa dandanes razmišljajo mladi?

Nekateri mladi, če jih povprašamo, ali varčujejo za pokojnino v večini primerov dobimo odgovore, kot so – nimam denarja, najprej moram kupiti stanovanje ali ah, kje je še upokojitev, saj sem komaj doštudiral in se zaposlil. Večina mladih se žal ne zaveda pomembnih prednosti zgodnjega začetka varčevanja. Dlje kot bomo varčevali, manj lastnih sredstev po potrebno vložiti, da bi na koncu dosegli enak rezultat. Denar se bo plemenitil dlje časa, torej bo zato več donosa. Ko mladi postanejo finančno neodvisni, se začne pomembno in zahtevno obdobje osebnega finančnega cikla, ki mu pravimo produktivna doba. To je obdobje, ko imamo praviloma največ prihodkov in hkrati tudi največ izdatkov. Za svojo finančno prihodnost morajo mladi odgovornost prevzemati sami.

Po drugi strani pa, ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov naložbe, ki predstavljajo veliko tveganje, to so predvsem tehnološke delnice, kriptovalute, ETF-ji (skladi s katerimi se trguje na borzi) in podobno. Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Bistvo varčevanja v vzajemnih skladih je, da lahko že z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje v različnih papirjih in drugih finančnih instrumentih. Sklad je zelo primeren je za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je zelo pester in nihajev poln teden. Pandemija in Omikron sta v ekonomije in na trge vnesla novo spremenljivko, ki je dodatno otežila odločanje politikom in centralnim bankam ter posledično seveda vlagateljem. Novice o novem sevu so zaenkrat še precej skope, a kot kaže je manj nevaren, kar pomeni, da nižji % pozitivnih oseb rabi bolnišnično obravnavo. Če se bo čez nekaj tednov to pokazalo kot resnično, potem je to odlična novica za svetovno gospodarstvo, a obenem to verjetno pomeni hitrejši tempo zategovanja likvidnosti in mogoče tudi hitrejši dvig obrestnih mer. To se lahko izkaže za grenko – sladko novico za trge, ki bi prinesla močne rotacije delnic zmagovalcev pandemije v delnice, ki stavijo na odpiranja, pa tudi na zategovanje likvidnosti in višje obrestne mere. Položaj je skrajno zapleten in vlagateljem močno otežuje odločanje. Nihanje na trgih zadnje dni je samo odraz te zapletene situacije.

Nemška koalicijska pogodba je končno podpisana, kar pomeni, da bodo novi obrazi nadaljevali kontinuiteto, vse nove spremembe pa bodo »zmerne«. Glavna tema čez novoletne praznike bo seveda pandemija in zaprtje javnega življenja. S tem pandemija ostaja glavna politična in ekonomska tema že drugo zimo zapored v Evropi. V ZDA se več ukvarjajo z inflacijo, ki šele sedaj močneje prihaja v ospredje tudi v Evropi. Cene energentov kljub korekciji na trgih ostajajo visoke. Cene surove nafte pa so se vrnile na nivo 70 dolarjev za sod. Nova nemška vlada bi postavila minimum cene CO2 kuponov, kar je slednje dodatno podražilo, in posledično še dvignilo cene plina ter elektrike. Pričakujemo lahko precej visoko inflacijo, krepko na 5 %, v naslednjih nekaj mesecih, odločilna bo tako pomlad. Logistični izzivi v nabavnih verigah ostajajo veliki. Število čakajočih ladij pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali (npr. Los Angeles) še naprej narašča. A ker se presežno povpraševanje, ki je nastalo v pokoronskem odprtju, nekoliko umirja se zdi, da so se logistične težave zmanjšale. Apple tako poroča o manjšem povpraševanju po pametnih telefonih kar zmanjšuje pritisk predvsem na proizvajalce polprevodnikov.

V Aziji se zdi, da težave nikakor nočejo izginiti. Saga največjega nepremičninskega podjetja Evergrand se nadaljuje in bo kot kaže v kratkem pripeljala do stečaja. Zaradi spodbujanja likvidnosti in zaupanja je kitajska centralna banka znižala t.i. stopnjo RRR, to so obvezne rezerve kitajskih bank in s tem dala likvidnostno injekcijo pešajočemu kitajskemu gospodarstvu. Verjetno to ne bo dovolj, a vseeno bolje kot nič. Težave se nadaljujejo tudi na kapitalskih trgih, kjer kitajske oblasti še naprej zategujejo zanko okoli tehnoloških podjetij in zahtevajo, da se vrnejo v kotacije kitajskih borz, obenem pa ameriški nadzorni organi zahtevajo dostop do njihovih nadzornikov, do katerega koli podjetja, ki kotira na ameriških borzah. Očitno je, da Kitajska temu ne bo popustila, tako da se nam v srednjeročnem obdobju, 1-2 let, obeta umik kitajskih delnic z ameriških in uvrstitev le-teh na kitajske borze. To je močno prestrašilo vlagatelje, saj je ameriški trg najbolj likviden in prijazen do malih vlagateljev, medtem ko je kitajski relativno zaprt, nepregleden, hiper reguliran in predvsem omejen le na velike tuje igralce. Panika je pripeljala do močnih padcev in potem odboja, a kitajske tehnološke delnice ostajajo izrazito tvegana in nihajoča naložba, ki se je vlagatelji zaenkrat vse bolj izogibajo, čeprav so vrednotenja v primerjavi s potencialom rasti postala zelo privlačna.

Evropski in ameriški delniški trgi so po močni korekciji na »črni petek« pretekli teden večinoma okrevali in se zopet zelo približali novim rekordom, nekatere delnice pa so se prebile celo na nove višave. Opazna je bila močna rotacija iz preteklih zmagovalcev v nove ali pa stare, zapostavljene zgodbe. Tehnološke delnice so zaostale in nekatere celo nadaljevale s korekcijo, medtem ko so industrija, finance, potrošne dobrine in še nekatere, beležile lepe rasti. Okrevale so tudi delnice v energetskem sektorju in panogi oskrbe. Največji popravek smo videli pri prej visokoletečih tehnoloških delnicah, kjer so vrednotenja najvišja, obenem pa so občutljiva na morebiten dvig obrestnih mer. Tveganje dviga obrestnih mer je močno negativno vplivalo še na nekatere delnice, ki se včasih obnašajo kot obveznice, npr. telekomunikacije. AT&T in Verizon, dva največja ameriška komunikacijska operaterja, sta se v zadnjem tednu ali dveh močno pocenila in vrednotenja so postala izredno nizka. A strah ima velike oči in delnici sta trenutno nepriljubljeni. Podobno se dogaja tudi operaterjem v Evropi, le v nekoliko manjšem obsegu. Tudi na obvezniških trgih vztraja nadpovprečna nihajnost, a vseeno manjša kot na delniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ponuja tako 1,43 % donos letno, nemška 10-letna pa -0,39 % letni donos. Ob rastoči inflaciji obedve nudita približno 5 % realni negativni letni donos, kar ostaja zgodovinsko eno najslabših obdobij za dolgoročne vlagatelje. Dolar ostaja na nivoju med 1,13 in 1,14 dolarja za evro, kar zaradi izvoznikov odgovarja ECB, a obenem raste tveganje, za večji premik na valutnih trgih, če in ko zopet presenetijo centralne banke.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, tveganem razvoju pandemije in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so privlačna, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepriča. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Čas je denar

 

 

Mnogi menijo, da so milenijci generacija zapravljivcev, vendar so v nasprotju s splošnim prepričanjem precej preudarni glede varčevanja in načrtovanja svoje prihodnosti. To vedno bolj opažam pri mladih, ki se že zelo zgodaj odločajo za možnosti varčevanja, bistveno prej, kot je to počela recimo moja X generacija. Naj tukaj povzamem misel ameriškega pisatelja, esejista, političnega aktivista, okoljevarstvenika in filozofa Henryja Davida Thoreaua, ki pravi: »Če bi gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje«. In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežeš tudi z varčevanjem.

Imate možnost začeti varčevati z manjšimi mesečnimi zneski, vsaj 30 evrov. Začnite čim prej, tako boste na dobri poti k dosegu svojega finančnega cilja. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20-letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj in dolgoročnost je vedno na vaši strani.

Pri varčevanju moramo biti potrpežljivi

Varčevanje je dolgotrajen proces, zato moramo biti potrpežljivi, predvsem pa si moramo postavljati realne cilje, skladne z našimi finančnimi zmožnostmi. Sledenje zastavljenim ciljem nam bo v pomoč, da ne izgubimo fokusa in motivacije. Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov, zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega.

Primerna in donosna alternativa so skladi

Vsak, ki razmišlja, kako doseči dolgoročne cilje, ali je to študij v tujini, nakup prvega avtomobila ali stanovanja, ob tem načrtuje svojo prihodnost. V preteklosti je bil velikokrat kot prvi odgovor za varčevanje varčevalni račun na banki. Seveda je takšen način varčevanja, kot vsi ostali, hvale vreden, vendar ob tem razmislite, ali lahko za svoja sredstva dobite tudi več. Tržne razmere se namreč spreminjajo, in v tem trenutku so dolgoročne obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. Na drugi strani se letos soočamo z inflacijo, kar pomeni, da obrestne mere ne pokrijejo niti stopnje inflacije, kar pomeni, da zneski na bankah izgubljajo svojo realno vrednost. Z drugimi besedami, za isti znesek denarja, lahko letos kupite manj, kot bi kupili lani. Zelo primerna in donosna alternativa je lahko varčevanje v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča dobro povprečno oplemenitenje privarčevanega zneska, saj vlagatelj tveganja zniža, ker vplačuje manjše zneske mesečno in jih hkrati razprši in to je prednost vzajemnega sklada.

Poglejmo primer, imamo dva vlagatelja, ki sta danes enako stara in enako naklonjena tveganju. Oba vložita svojih 10.000 evrov privarčevanih sredstev v sklade s pričakovano 5-odstotno stopnjo donosa. En vlagatelj začne varčevati pri 25 letih, drugi 10 let kasneje, pri 35 letih. Oba pod enakimi pogoji. Zaradi obrestno obrestnega računa, ima prvi vlagatelj pri 65 letih 70.400 evrov sredstev, drugi, ki je začel varčevati 10 let kasneje pa 43.219 evrov sredstev.

Izberite pravo pot

Da je čas denar, imamo odgovor na dlani. Pri uresničitvi dolgoročnih finančnih ciljev je čas vedno na vaši strani. Prej, ko začnete varčevati, dlje bo vaš denar delal za vas in lažje boste uresničili svoje želje. Zato je pravi čas za začetek varčevanja čim prej. Če boste začeli dodatno varčevati čez 15 let, boste morali mesečno dati na stran več kot trikrat več, kot če začnete danes. Začetek varčevanja je torej zelo pomemben korak, ki bi se ga moral vsak lotiti čim prej v življenju. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Da pa bo varčevanje tudi dolgoročno uspešno in vaši prihranki ustrezno oplemeniteni, je treba izbrati pravo pot.

Pred vsako odločitvijo se dobro se pozanimajte o produktih, v katere vlagate, saj vas drugače lahko v prihodnosti močno boli glava. Ni vseeno, pri kom varčujete. Pri izbiri družbe za upravljanje upoštevajte njeno zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, profesionalnost, etičnost finančnih svetovalcev, strokovnost in uspešnost upraviteljske ekipe ter stroške. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

 

 

Na banko ali na borzo

 

V oddaji so nastopili Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, Igor Štemberger, predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, dr. Marko Pahor iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments. Na začetku pogovora so se gostje dotaknili inflacije in o možnostih, da centralne banke zaradi nje ustavijo obsežne odkupe obveznic oziroma da prenehajo zalivati finančne trge s presežnim denarjem.

O inflaciji

Luka Podlogar je poudaril, da se že nekaj časa zavedajo, da inflacija ni začasna in da so centralne banke, tudi ameriška, dovolj previdne, da ne bodo prehitro začele z zmanjševanjem likvidnosti ali s povečevanjem obrestnih mer. Meni, da se bodo stvari dogajale relativno počasi, predvidljivo z zelo močno komunikacijo na trgu in da ne bo večjih presenečenj. Omenjeno je podkrepil z najnovejšimi podatki o ameriškem trgu dela, ki je trenutno relativno močan, in s podatki o optimizmu med nabavnimi direktorji. Gre za t. i. PMI kazalnik, ki nakazuje optimizem ali pa pesimizem za prihodnost. Trenutno je mera optimizma dovolj visoka in povpraševanje močno. Centralne banke naj zato počasi začenjajo uvajati določene ukrepe, da se lahko kontrolirano umaknemo iz te ogromne likvidnosti in da se gospodarstvo počasi postavi na svoje noge.

O Omikornu

Na vprašanje o Omikron in njegovem vplivu na finančne trge je poudaril, da, ko so prišle novice o Omikronu, so finančni trgi kar močno odreagirali. Taka volatilnost je zadnjih nekaj let bolj pravilo kot izjema. Sicer pa se zdi se, da Omikron ne bo preveč vplival na kapitalske trge, se pa pri tem postavlja tudi vprašanje, koliko še lahko državni proračuni prenesejo.

O pokojninskih stebrih

Glede drugega pokojninskega stebra meni, da poleg drugega potrebujemo tudi tretjega tudi za vzpostavljanje domačega finančnega sistema, ki bi lahko financiral podjetja in na samo strukturo slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da je Slovenija država, kjer bi se lahko bistveno bolj razvili skladi zasebnega kapitala, od zagonskih faz do bolj tistih skladov, ki dejansko financirajo samo rast in razvoj podjetja. Taki skladi lahko vzgojijo podjetja, ki ko odrastejo, lahko odidejo na borzo in to je tista priložnost, ki dejansko ne stane nič. Vse, kar je potrebno, je nekaj pametnih ljudi, ki spišejo pametno zakonodajo, da lahko ustvarimo močno domačo finančno industrijo.

O tem zakaj imamo Slovenci največ denarja na bančnih depozitih

Slovenska gospodinjstva imajo na bankah približno 48 % gotovine denarnih vlog, 31 % imajo v delnicah in v skladih, 13 v pokojninskih in življenjskih varčevanjih, ostalo v drugih oblikah. Samo na bankah je naloženih okoli 24 milijard evrov. Povedal je, da so slovenski vlagatelji od marca 2020, ko so kapitalski trgi močno zanihali navzdol, ponovno odkrili kapitalske trge, borzo, vzajemne sklade. V vzajemne sklade se je v letu 2020 prililo 150.000.000 evrov. Letos, do konca oktobra, pa že 400.000.000 evrov. Število depozitov na slovenskih bankah se nezadržno povečuje tudi zaradi tega, ker so ljudje v času pandemije manj trošili in prihajalo je do akumulacije. Ključno vprašanje je, kako ta sredstva mobilizirati. Ena izmed stvari je zagotovo višja stopnja finančne pismenosti. V Sloveniji lahko rečemo, da finančna pismenost ni ravno dobra in to se odraža predvsem po visokem odstotku premoženja, ki ga gospodinjstva držijo v bankah.

O zelenih obveznicah

Glede zelenih obveznic je poudaril, da so te del večje zgodbe, ki se ta hip zelo odvija na kapitalskih trgih, in to je zgodba, ki jo poznamo pod kratico ESG. Evropska unija predstavlja finančnim trgom zeleno pobudo – gre za paket zakonodaje, s katero naj bi vse finančne institucije začele vlagati v bolj zelene projekte. Tukaj ne govorimo zgolj o pospeševanju naložb v solarne elektrarne, v vetrnice in podobno, ampak v bistvu je namen, da vsa podjetja, ki si želijo dostop do kapitala, lahko pridejo do kapitala lažje, če spoštujejo ali če zasledujejo okoljska in socialna merila.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Močnejši popravek pred koncem leta je zaznamoval zadnji novembrski teden. Že tedne smo govorili da je trg nemiren zaradi visokih vrednotenj in močne rasti, letos ko so donosi dvajset in več odstotni. Pojav oziroma medijsko populariziranje novega omikron seva je vlagatelje opomnilo, da pandemija ni končana in je posledično obrnilo sliko na glavo. Trgi so močno zanihali, saj so vlagatelji bežali iz delnic nazaj v obveznice in denar. A panika na črni petek je bila kratkotrajna, saj se je situacija čez vikend, ko so prišle novice, da ni dokazov, da je novi sev bolj nevaren od trenutno prevladujoče delte, umirila. Nasprotno, nekateri strokovnjaki in politiki so nakazovali, da bi lahko bil sicer bolj kužen a manj smrten, kar naj bi prineslo olajšanje trenutno spet precej zaprtemu evropskemu gospodarstvu. Situacijo je umirila tudi ameriška administracija, ki je zavrnila moč novih zaprtij. A kot že omenjeno, so trenutne omejitve dovolj, da postavljajo še pred enim mesecem postavljene napovedi za zadnje četrtletje in zimske mesece. Najnovejši podatki za kitajsko gospodarstvo kažejo sicer ponovno malo izboljšano sliko, saj se je PMI predvsem po zaslugi industrije in predelovalnih dejavnosti po sedmih mesecih obrnil navzgor, a kot gre razumeti podatke, je to predvsem posledica povečane proizvodnje energije ter izkopa premoga in ostalih energentov.

Iz Nemčiji še naprej dobivamo mešane signale od stare in nove koalicije, tako da jasne usmeritve ni. Cene energentov silijo višje in se približujejo rekordnim ravnem s sredine oktobra. Nemčija mora do konca decembra zapreti še tri relativne nove jedrske elektrarne z močjo 4.000 MW, do konca leta 2022 pa še preostale tri podobne moči. To je več elektrike kot jo porabi vsa Danska. Ker ostajata veter in sonce nepredvidljiva vira se nam očitno obetajo zelo nihajni časi na energetskih trgih. Bolj šaljivi opazovalci evropske energetske situacije komentirajo, da je trenutno najboljša investicija nakup res debelega puloverja. Tudi dodatna inflacija, ki jo generirajo visoke cene energentov očitno ostaja del vsakdanjika. Strah pred novim sevom je močno znižal pričakovanja o tempu dviga obrestnih mer. Pomenljiv je bil tudi komentar Fed, da spremljajo položaj in da so zelo fleksibilni pri sprejemanju odločitev. Če se bo situacija poslabšala, lahko namesto omejevanja likvidnosti obrnejo smer za 180 stopinj in likvidnost začnejo dodajati. Dolar se je po tej novici nekoliko pocenil iz 1,12 na 1,14 dolarja za evro.

Delniški trgi so na razprodaje črnega petka odreagirali zelo različno. Tehnološke delnice so v ponedeljek povrnile vse izgubljeno. Ostale delnice so se držale slabše. Največ so izgubile evropske in azijske delnice, tudi zaradi že obstoječih omejitev. Razkorak med evropskimi in ameriškimi delnicami se je v zadnjih nekaj mesecih zaradi različne dinamike v gospodarstvih in rasti vrednosti dolarja močno napihnil in znaša skoraj 16 odstotkov kar je zelo visoka razlika tudi v primerjavi z zadnjimi 10 leti, ko so ameriške delnice premagale evropske v devetih izmed desetih let. Za globalne vlagatelje na tej točki ostaja odprto vprašanje ali se ta razlika do konca leta lahko zmanjša ali pa bo leto 2021 še eno, ko bo Evropa razočarala. A vseeno se evropske delnice držijo bolje kot azijske. Predvsem pocenitvam glavnih kitajskih tehnoloških delnic ni videti konca. Slabi rezultati razprodaj, nadaljevanje političnega pritiska ter upočasnitev kitajskega gospodarstva so dejavniki ki slikajo precej žalostno sliko. Točka obrata je tako še naprej nejasna, čeprav se te delnice zdijo poceni. Močna korekcija cene nafte, zaradi pričakovanj o nižji porabi v času omejitev, je povzročila močno korekcijo tudi pri cenah delnic iz panoge. A tu lahko pričakujemo hitrejše okrevanje, saj modeli vrednotenj še naprej vključujejo nižje cene energentov od trenutnih nivojev. Močno so padle tudi cene delnic finančnih družb, saj se je znižala verjetnost dviga obrestnih mer. Poraženci korekcije so hotelske, letalske družbe in vsa podjetja, ki so si obetala boljše čase ob odprtem gospodarstvu. Kapital se je preselil v farmacijo in delnice podjetij, ki podpirajo delo od doma, e-trgovino. Čeprav je bil nihaj hiter in kratek, pa je poslal opozorilo vlagateljem, da na trgu, kot je za volanom, ni preveč modro zaspati. Portfelj je potrebno večkrat prilagoditi in malo porezati dobičke ter ponastaviti posamezne uteži.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnost, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultati, skupaj z visokimi vrednotenji, umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, tveganem razvoju pandemije in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA. Pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.